Ljubiteljska meteorologija

26 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAO vremenu danesVremenski pojavi spremljajo tudi sodobno družbo.Zahvaljujoč tehniki prenosa podatkov in načinunjihove hrambe lahko na svetovnem spletu - internetunajdemo vse do sedaj omenjene vire. Z razvojemmerilnih naprav in svetovnega spleta je skokovitonarasla množica podatkov o vremenu in njihov hiterprenos do posameznikov. Pravzaprav lahko šele sedajopazimo, kako veliko je zanimanje za vremenskepojave. Ne samo, da na spletu zasledimo podatke neštetihamaterskih vremenskih postaj iz vseh koncevsveta, ampak tudi vremenske kronike (t.i. bloge). Teobičajno pišejo posamezniki. Vremenska društva aliskupine vremenskih zanesenjakov pa razpravljajo nat.i. forumih.Spletni forumiV splošnem so spletni forumi prostovoljna združenjaposameznikov različnih starosti, ki jih združujejopodobni interesi. Lahko so javno dostopni in objaveprebirajo vsi obiskovalci spletne strani, lahko pa sozaprtega tipa in je prebiranje ter pisanje omogočeno leregistriranim uporabnikom. Spletna aplikacija forumapredstavlja nekakšno omizje, kjer med posameznikipoteka pisna komunikacija, kar omogoča hiter prenospodatkov ne glede na čas in kraj. Nekateri forumiza pridobitev vstopnega gesla zahtevajo tudi nekajosnovnih podatkov o uporabniku in obrazložitev željepo sodelovanju. Obstoj tako nastale spletne skupnostije precej odvisen od razvoja odnosov med sodelujočimi.Pisne razprave običajno nadzirajo skrbniki foruma,moderatorji in administratorji, ki skrbijo, da vsebinasledi tematiki in po potrebi rešujejo ali prekinejo nesoglasja.V primerih, ko uporabnik krši pravila skupnostiin ne upošteva opozorila moderatorja ali administratorja,začasno ali trajno izgubi možnost sodelovanja.Spletni vremenski forumi – sodobne vremenskekronike v SlovenijiSlika 3. Merilne naprave v meteorološki hišici amaterskemeteorološke postaje. Grosuplje, 21. 10. 2007 (Foto: I.Sinjur)Prvi spletni vremenski forum se je v Sloveniji pojavilleta 2004 (Prvi slovenski vremenski forum). Pionirna tem področju, Marko Korošec, je s tem vzpodbudilmnoge, da so svoje zanimanje za vreme lažje delili innadgrajevali. Sledil je hiter porast amaterskih vremenskihopazovalcev, ki so z medsebojno pomočjoizpopolnili znanje o vremenoslovju in podatke samodejnihvremenskih postaj pričeli objavljati na spletu.Potem, ko je omenjeni forum po dveh letih prenehal zdelovanjem, se je razvoj prvotne vremenske spletneskupnosti razcepil v dve smeri. Del skupnosti se jezdružil v forumu, kasneje Vremenskem društvu ZEVS,Slika 4. Vstopni strani dveh spletnih vremenskih forumov