Ljubiteljska meteorologija

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA25Vreme – naš vsakdanIztok Sinjur, Gozdarski inštitut SlovenijeVremenski pojavi že od nekdaj burijo človeško domišljijo,bolj ali manj vplivajo na vsakdanje aktivnosti innenazadnje na naše počutje. Ker je bil v preteklostičlovek mnogo bolj izpostavljen vremenskim razmeram,poznavanje njihovih zakonitosti pa je sprvatemeljilo zgolj na izkušnjah prednikov pomešanihz različnimi verovanji, so ti pogosto odločali celo opreživetju. S časom se je neposredna izpostavljenostvremenskim pojavom zmanjšala, a vreme še vednoostaja pomemben človekov spremljevalec.Med drugim v najnovejšem prevodu Slave vojvodineKranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain) izvemo,da je »leta 1190 jeseni tri tedne močno deževalo,da se je reka Ljubljanica razlila na dolgo in široko inse je bilo treba skozi mesto voziti s čolni. Voda se jena mnogih krajih povzpela do zgornjih oken«. Precejbesed je napisal tudi o ljubljanski megli, ki da je tudikoristna, saj »pridejo nekateri do visoke starosti in četega pri mnogih ne bi preprečila prekomerna pijača, bijih to doseglo še več«.O vremenu do danesVremenske pojave človek spremlja že tisočletja. Sprvaje šlo za upodabljanje s slikanjem, z razvojem pisavepa so pričeli nastajati še danes pomembni viri. Zapisivremenskih dogodkov, ki so bodisi omogočili dobreletine pridelkov, bodisi vzeli življenja domačih živali inljudi, tako še po stoletjih predstavljajo pomemben virza preučevanje podnebja. Z ozemlja današnje Slovenijepa imamo, zahvaljujoč izjemni sposobnosti opazovanjain pisanja barona Janeza Vajkarda Valvasorja,že iz 17. stoletja mnogo podrobnih zapisov o lokalnempodnebju in njegovem vplivu na življenje ljudi.Slika 2. Naslovnica knjige Vremenoslovje Oskarja Reye(Foto: I. Sinjur)Iz tedanjega časa so se ohranili tudi številni zapisi olokalnih vremenskih razmerah v kronikah, ki so jihpisali zlasti duhovniki in drugi posamezniki. Z napredkomznanosti smo dobili tudi pomembna pisna delas področja vremenoslovja. Eno takih del je nedvomno»Vremenoslovje« iz leta 1940. Z lepo pisano slovenskobesedo je dr. Oskar Reya, upravnik Zavoda za meteorologijona ljubljanski univerzi, skušal takratno znanjeo vremenu predstaviti tako strokovnjakom kot preprostim,podeželskim ljudem. S pojavom novih medijevza zapis dogodkov sta se zlasti v 20. stoletju začelaširiti tudi nabor in kakovost virov za preučevanjevremenskih pojavov. Slikovne in pisne vire so pričelidopolnjevati še fotografije in filmi, v devetdesetih letihs skokovitim razvojem svetovnega spleta tudi izjemenporast t.i. elektronskih virov.Slika 1. Slava vojvodine Kranjske (Foto: I. Sinjur)