Ljubiteljska meteorologija

0513LjubiteljskameteorologijaPodnebje Zaplane - MraziščaMerilna napakatemperature zraka

3UVODNIKPred vami je 5. številka Vetrnice. Kar pomeni, da jestara že 5 let. Od prvotnih ambicioznih načrtov, dabo glasilo izhajalo večkrat letno, smo pristali pri eništevilki letno. Je pa ta zato toliko bolj bogata, kot jebilo sprva načrtovano. Proces zbiranja in recenzije prispevkovterja svoj čas, nekaj pa prispeva tudi dejstvo,da glasilo nastaja v našem prostem času. Vsekakorupamo, da vam bogata vsebina glasila predstavljazanimivo branje.Že v tretji številki smo del glasila posvetili vodilni temi,takrat podnebnim spremembam. Nadaljevali smo sčetrto številko, ki je bila posvečena dvajsetletnici modelaAladin. Ideja vodilne teme je bila dobro sprejetatudi pri vas, bralcih, zato smo sklenili, da bomo s temnadaljevali. Tokratna številka je posvečena ljubiteljskimeteorologiji. V zadnjih letih so se našemu društvupridružili številni ljubiteljski meteorologi. V tej številkismo jim ponudili prostor, da nam predstavijo svojedelo. Dobra povezava med ljubiteljsko in profesionalnometeorologijo ima namreč velik potencial. Po enistrani lahko ljubiteljem prenašamo bogato znanjein izkušnje profesionalnih meteorologov, po drugistrani pa ljubitelji s svojo mrežo opazovanj in meritevmarsikje prekašajo uradne merilne mreže in takomočno izboljšajo spremljanje vremenskih procesovmajhni skali pri tleh. To dokazuje tudi letošnji dobitnikprestižne nagrade Evropskega meteorološkegadruštva za najboljšega mladega znanstvenika Gert-Jan Steeneveld, katerega nagrajeno delo »Quantifyingurban heat island effects and human comfortfor cities of variable size and urban morphology inThe Netherlands« temelji na ljubiteljskih meritvah.Brez njih analiza sploh ne bi bila mogoča. Poročanjaljubiteljskih meteorologov so tudi temelj evropskebaze nevarnih vremenskih pojavov (ESWD - EuropeanSevere Weather Database), ki je v pomoč službamza napovedovanje vremena po vsej Evropi, tudi naši.Ravno dobro sodelovanje med profesionalci in ljubiteljiomogoča, da so ljubiteljske meritve in opazovanjakvalitativno primerljiva s tistimi iz profesionalne mrežein tako uporabna tudi za resne študije. Kar nekaj takihlepih primerov je opisanih tudi v prispevkih na naslednjihstraneh.Med slovenskimi ljubitelji vremena je tudi precejdobrih fotografov, ki imajo bogate arhive fotografijvremenskih pojavov. Nekatere fotografije imajo velikodokumentarno vrednost, druge so prava umetniškadela. V tokratni številki se zato nismo omejili le nadokumentarni vidik slikovnega materiala, ampak smosi dovolili tudi nekaj umetniške svobode. Z dodatkomzanimivih fotografij vrmenskih pojavov je Vetrnicatokrat še bolj »pisana« kot običajnoPogosto poudarjamo, da je Vetrnica glasilo vseh članovdruštva. Zato smo vedno veseli vaših prispevkovpa tudi idej, kako izboljšati in obogatiti njeno vsebino.Želimo si, da bi bila Vetrnica medij, ki bi sledil dogajanjuv slovenski meteorologiji. Zato vas pozivamo kpripravi lahko tudi zelo kratkih prispevkov, v katerihkolege opozorite na določeno novost, razvoj, dogodek…v slovenskem prostoru. Zainteresirani bodo natopodrobnosti lahko poiskali sami. Pomembno je, dasmo v poplavi informacij opozorjeni na tiste, ki so zanas in našo stroko pomembne.Žal veselje ob rojstvu nove številke spremlja tudi grenkoba.V času od izida zadnje številke nas je prezgodajzapustilo več naših vidnih članov, ki so v slovenskimeteorologiji pustili viden pečat. Njihovemu bogatemuživljenju in delu namenjamo prve strani številke, ki jepred vami.UredništvoIzdaja:Slovensko meteorološko društvoVojkova 1b,SI – 1000, Ljubljanahttp://www.meteo-drustvo.siNaslov uredništva:Vojkova 1bSI-1000, Ljubljanavetrnica.smd@gmail.com0513LjubiteljskameteorologijaPodnebje Zaplane - MraziščaMerilna napakatemperature zrakaGlavna urednica: Mojca DOLINARUredniški odbor: Matjaž ČESEN, Damijana KASTELEC, JožefROŠKAR, Iztok SINJUR, Gregor VERTAČNIKTehnično urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAROblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o.Ljubljana, JULIJ 2013ISSN 1855-7457Fotografija na naslovnici:Ljubiteljska meteorološka postaja v TrbojahFoto: Blaž ŠterFotografija na zadnji strani:Mavrici nad klimatološko postajo v Šmartnem pri Slovenj GradcuFoto: Iztok Sinjur

V SPOMIN5Podobni interesi so povezovali Bojana Paradiža in AndrejaHočevarja in se prepletali od daljnega leta 1936v osebnem in v začetku tudi strokovnem življenju. Tuje bil študij meteorologije, ki ga je on opravljal meddelom, ki se mu je poleg študija z vnemo predajal.Andrej Hočevar se spominja prijetnega sodelovanja,ko sta v zimi 1954/55 opazovala vreme na Kredarici.Izmenoma sta opazovala vreme in s pomočjo Morsejeveabecede oddajala podatke v dolino ter skrbelaza prehrano in kurjavo, zvečer pa igrala šah ali seukvarjala z glasbo. Bojan je poleg violine lepo igraltudi kitaro. V kasnejšem obdobju, ko sta imela družine,so bili prijetni časi, ki sta jih preživljala skupaj nakampiranju in jadranju v Filipu i Jakovu.Za svoje delo je Bojan Paradiž prejel vrsto nagrad inpohval. Med drugimi je bil ustanovni član Slovenske-ga meteorološkega društva, ki mu je leta 2010 podelilonagrado za življenjsko delo. Za delo na konstrukcijianemometra za šibke vetrove je skupaj z g. BojanomGlavičem z instituta Jožef Stefan prejel nagradosklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve. Letosje pripravljal razpravo o vhodnih podatkih za modeliranjeonesnaženosti zraka pri šibkih vetrovih, ki naj bizapolnila vrzel v strokovni literaturi. Žal ga je nenadnasmrt prehitela.Skromen, natančen ter neskončno vztrajen je bil prisvojem delu in življenju naš kolega Bojan Paradiž,predan družini in stroki. Takega se bomo spominjali inpogrešali njegovo človeško toplino in vedno koristennasvet.Andrej Hočevar in Dušan HrčekMIRAN TRONTELJ1940–2012Rodil se je tik pred II. vojno v Ljubljani in ostal Šiškarvse življenje. Ker je že v mladosti rad jadral in smučalter hodil po hribih, je kmalu ugotovil, kako so teaktivnosti odvisne od vremena. Čeprav je najprejštudiral matematiko, ga je želja, da bi čim boljespoznal vremenske zakonitosti, pripeljala na študijvremenoslovja. Po končanem študiju meteorologijena Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze vLjubljani se je zaposlil v Hidrometeorološkem zavoduv Ljubljani, ki je bil takrat edina institucija, kjer so semeteorologi lahko zaposlili v svojem poklicu.Od prvega dne svoje delovne kariere se je ukvarjal znapovedovanjem vremena. Že kmalu pa se je srečals težavami, saj takratno vedenje o vremenu, pa tuditehnične možnosti, niso bili dovolj dobri za zanesljivevremenske napovedi. Takoj se je srečal s takoimenovanimi polomljenimi napovedmi. Spoznal pa jetudi, da mnogokrat dobre vremenske napovedi ljudjenapak razumejo, ker pač niso dobro predstavljene.Ljudje so se namreč vedno bolj zavedali pomenadobre vremenske napovedi. Takrat so televizijski sprejemnikiprihajali v vedno več hiš in Miran je ugotovil,da je to odličen medij za popularizacijo meteorologije.Že 1971. leta je začel sodelovati s televizijo in v živonapovedovati vreme. Začetek je bil težak, saj pri nasnihče ni imel izkušenj, kako najbolje predstaviti vremenajširši javnosti. Na tem področju je oral ledino. Sčasomasta njegova pojava in glas postala domača večiniSlovencev. Celih štirideset let nam je z malih zaslonovposredoval vremenske podatke in napovedi, vse dodecembra leta 2011. Njegov prispevek ima neprecenljivovrednost, saj je vsem kolegom, ki so se kasnejevključevali v javno napovedovanje vremena, stal obstrani z dragocenimi nasveti in izkušnjami. S svojimdelom je prispeval ogromen delež k popularizacijivremenoslovja.Od 1976. leta je bil načelnik oddelka za napoved vremena.V sedemdesetih letih preteklega stoletja je kotmetoda dela pri pripravi analize in napovedi vremenaše prevladovala tako imenovana sinoptična metoda.Podatke, ki so jih takrat sprejemali po teleprinterju,so tehniki vnašali v posebej za to pripravljene karte,meteorolog sinoptik pa je karte analiziral in poskušalugotoviti, kakšno je stanje vremenskih procesov. Pritem je seveda veliko pomenila izkušenost, pa tudiznanje. Brez dobre analize vremena tudi ni bilo dobrenapovedi. Svoje znanje in izkušnje je Miran z veliko dobrevolje prenašal na mlajše kolege, saj je bil mentor

6 V SPOMINceli generaciji mlajših kolegov, tudi večini, ki jih danessrečujemo na malih zaslonih.Do sodelavcev je bil tovariški in nikoli ni odrekelpomoči, kdor koli jo je potreboval. Bil je komunikativenin družaben in poznal je mnogo ljudi. Tudi meneje med meteorologe pripeljal on. Po diplomi sem pospletu okoliščin namesto na Institutu Jožef Stefan vPodgorici pristal za Bežigradom. Moj mentor pri diplomi,ki je bil Miranov jadralski prijatelj, me je napotilna Hidrometeorološki zavod povprašat za službo. Tamje bil Miran prvi meteorolog, ki sem ga srečal in je bilkriv, da sem še danes tisti matematik, ki pravi »mimeteorologi«.Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta letapreteklega stoletja so veliki meteorološki centri žeposredovali napovedi, ki so jih izračunali s pomočjoračunalniških modelov. Take prognostične karte sobile kljub začetni relativni nezanesljivosti vse boljučinkovit pripomoček pri pripravi vremenskih napovedi.Miran je kmalu spoznal, da je potrebno za boljšokakovost naših napovedi pridobiti proizvode najboljkakovostnih centrov. Kot človek, ki je zlahka vzpostavljalstike z ljudmi, je kmalu postal prijatelj in kolegaprognostikom v avstrijski meteorološki službi. Tako jihje uspel že leta 1982 nagovoriti, da smo vzpostaviliračunalniško povezavo med avstrijsko meteorološkoslužbo in Hidrometeorološkim zavodom, s pomočjokatere smo v Ljubljani začeli prejemati prognostičnekarte Evropskega centra za srednjeročne vremenskenapovedi. Obdobje, ko je pri analizi in pripravi vremenskenapovedi prevladovala sinoptična metoda, jepočasi šlo h koncu, saj je bilo iz leta v leto več produktov,narejenih z modeli, pa tudi njihova kakovost se jevidno izboljševala. Miran se je zavedal, da je potrebnopluti z novimi jadri in je s svojimi prizadevanji pomagalslovenskim meteorologom, da so bili pri pripravivremenskih napovedi seznanjeni z najboljšimi takratdostopnimi orodji. Računalniška povezava, ki smo jotakrat vzpostavili, je trajala vse do naše osamosvojitveleta 1991. Ob prekinitvi zvez z Beogradom konecjunija smo se že v juliju 1991 s pomočjo te povezave zDunajem vključili v mednarodno izmenjavo podatkovin se tako tudi „vremensko“ osamosvojili.Miran je bil v svojem prostem času zelo aktiven namnogih področjih, kjer je prišla do izraza njegovaizredna organizatorska žilica. Naj omenim le jadralce,smučarje, numizmatike in filateliste. Bil je tudi sodnikna smučarskih tekmah, celo na olimpiadi v Sarajevu.V študentskih letih je svoj žametni bas pilil v Akademskempevskem zboru Tone Tomšič, zadnja letapa v seniorskem zboru Lipa zelenela je. Kljub vsemupa je bila njegova največja ljubezen meteorologija.Poleg dela v dežurni službi, spremljanja in napovedovanjavremena ter strokovnega dela in nastopanja vjavnosti, je napisal kar nekaj knjig, v katerih je bralcempribližal nekatera osnovna spoznanja o vremenu.Že 1987. leta sta skupaj s prof. Petkovškom napisalaknjigo Skice vremena, eno prvih takih pri nas. Kotljubitelj gora je ob 40. obletnici opazovanj na Kredaricileta 1994 napisal Vreme v visokogorju, leto kasnejepa knjigo Podnebje od Bohinja do Bleda.Od začetka svoje profesionalne poti je aktivno sodelovaltudi v Društvu meteorologov Slovenije, predhodnikuSlovenskega meteorološkega društva in bil v nekajmandatih tudi predsednik Upravnega odbora društva.Nekaj let je bil odgovorni urednik strokovne revije RazpravePapers, ki jo je izdajalo društvo. Z zelo omejenimifinančnimi možnostmi mu je uspevalo poskrbeti zaredno izdajanje revije.Vlada Republike Slovenije je na predlog takratnegapoveljnika Republiškega štaba Civilne zaščite RepublikeSlovenije Mirana Trontlja 1.6.1995 imenovala vŠtab Civilne zaščite Republike Slovenije, v katerem jeaktivno deloval do konca leta 2004. V tem času jeSlovenijo prizadelo večje število naravnih nesreč kotsta potresa na območju Ilirske Bistrice, v zgornjemPosočju, plazovi Stože, Slano Blato ter drugi, različnepoplave, suše, pozebe in druge naravne nesreče.Miran je bil vedno pripravljen pomagati in predvsemnuditi svojo strokovno znanje pri odpravljanju posledicrazličnih naravnih in drugih nesreč, ki so prizadelenašo državo. Predvsem pa je bil v veliko pomoč poveljnikuCivilne zaščite Republike Slovenije pri iskanjuin sprejemanju odločitev, ki so pomembno vplivale nauspešnost ukrepov ob različnih naravnih nesrečah terposledično zagotavljanje osnovnih pogojev za bivanjev nesrečah prizadetih prebivalcev.Leta 2002 pa ga je takratni minister za obramboimenoval za glavnega in odgovornega urednika strokovnerevije Ujma. Miran je ves čas izdajanja aktivnosodeloval pri pripravi in izdajah te strokovne revijekot pisec člankov, recenzent in v zadnjih desetih letihkot njen glavni in odgovorni urednik. Pod njegovimvodstvom je bilo pripravljenih, strokovno obdelanih inizdanih deset številk revije. Zadnja je izšla nekaj dnipred njegovo prezgodnjo smrtjo.Ko nam je decembra 2011 ob slovesu na POP TVdejal, da je to samo konec rednega nastopanja na televizijiin da se bo gotovo še kdaj oglasil, smo sevedapričakovali njegovo sodelovanje ob kakšnih pomembnihpriložnostih. Na žalost pa ne bomo več slišalinjegovih napotkov in kritik. Slovenski meteorologismo z njim izgubili dobrega strokovnjaka, vsi ostali, skaterimi je sodeloval, pa srčnega tovariša in dobregaprijatelja.Jožef Roškar

V SPOMIN7IZTOK MATAJC1947–2013Ko ostanemo brez besedin govori le cvetočapomladPo dolgi zimi, v težko pričakovani pomladi, ki jo jekot ljubitelj narave in agrometeorolog s srcem, vsakoleto z velikim veseljem pričakoval tudi Iztok, je konecaprila 2013 veselje zamrlo, saj je letošnja pomladprezgodaj zaključila njegovo življenjsko pot. Pot očetatreh otrok, moža, kolega, prijatelja, agrometeorologain izjemnega človeka.Iztok Matajc se je rodil 8. februarja 1947 v Stražiščupri Kranju. Po končani gimnaziji se je njegova strokovnapot začela spomladi leta 1971 s končanim študijemna Agronomskem oddelku Biotehniške fakultete vLjubljani, kjer je zaključil sadjarsko vrtnarsko usmeritevin postal diplomirani kmetijski inženir. Istega letase je zaposlil na Katedri za melioracije kot asistent zakmetijske melioracije, kjer je deloval do leta 1985.Leta 1974 je pol leta znanje izpopolnjeval na italijanskemInštitutu za hidravliko Univerze v Padovi v sklopupodiplomske specializacije iz hidrologije. Od septembra1976 do septembra 1977 je bil na študiju naEcole Nationale Superieure Agronomique v Rennes-uv Franciji, kjer je opravil teoretični del magisterija inleta 1980 v Ljubljani z zagovorom magistrske nalogepod naslovom »Proučevanje evapotranspiracijetrave kot osnove za prognoziranje namakanja« študijuspešno zaključil.Njegova pot se je od leta 1985 do leta 1988 nadaljevalav vlogi projektanta IRC Planum-a v Ljubljani inleta 1989 svetovalca za kmetijstvo in gozdarstvo priObčini Ljubljana–Moste–Polje. Ker je bila v njegovinaravi vedno vpeta želja po širšem in okrepljenemznanju, se je leta 1989 javil na razpisano delovnomesto samostojnega svetovalca v Oddelku za agrometeorologijoHidrometeorološkega zavoda SRS, kjerje leta 1990 postal tudi načelnik Oddelka. Oddelek,v sklopu Urada za meteorologijo Agencije RS za okoljem,je vodil vse do leta 2007, v skupini pa je aktivnodeloval do leta 2008, ko se je septembra upokojil.Ob upokojitvi se je izjemno veselil več prostegačasa, ki ga bo preživel na morju, v hribih, v naravi,z družino. Žal se mu je ta želja že kmalu po odhoduv pokoj izjalovila, ko mu je bolezen prekrižala načrte.Od tistega dne dalje je bila v njegove misli vpeta skrbzaradi zdravja in njegova radost je počasi ugašala.Kot da bi slutil usodnost.Strokovno delo Iztoka Matajca je vključevalo tudi delovanjev različnih domačih in tujih strokovnih skupinahs področja agrometeorologije in številnih projektih.Močno vpet je bil v delovanje Komisije za agrometeorologijoSvetovne meteorološke organizacije, spletelpa je tudi številne poslovne stike doma in v svetu. Bilje izjemno pisoč človek, kar se odraža tudi v številnihobjavah v poljudni in strokovni literaturi.Iztok je oral ledino na področju modeliranja vodnebilance kmetijskih rastlin, njegovo delo še danesživi v operativni agrometeorologiji in kaže, da je imeltudi vizijo. Delovanje sušnega centra in tudi sledenjekmetijske suše nadaljuje tudi njegove korake. Imel jeizjemen občutek za razvoj in tudi za prenos znanja nasvoje sodelavce. Pomagal nam je gojiti ljubezen dodela na področju agrometeorologije.Iztok Matajc pa ni bil samo strokoven človek, pačpa kolega z veliko čustveno inteligenco. Trdil je, da vsvojem delu večjo moč dosežemo tudi na strokovnempodročju, če sta prisotna dobro delovno okolje inobčutek do sočloveka. Kot človek, ki je ljubil naravoin spoštoval njene zakonitosti, je zgradil podoboagrometeorologa, ki si ga v naši družbi želimo. Delo zljudmi iz kmetijstva pogosto ni lahko, saj tovarna naprostem, kar kmetijstvo zagotovo je, zahteva razumevanječloveka, katerega delo je trdo in pogostokratpremalo cenjeno. Ta pristop je bil Iztokova mantra. Ssvojim znanjem in pravilnim pristopom je marsikaterokompleksno informacijo znal preleviti v jezik, ki jedosegel želeno publiko. Tudi znanje tujih jezikov mu jepri tem pomagalo.In na koncu lahko zaključim, da ga bomo izjemnopogrešali tudi v družabnem delu. Kolegi »štukarji«,kot smo poimenovali našo druščino, smo ga pogosto,nazadnje decembra 2012 na novoletnem srečanjuna Robežu, vabili na srečanja, kjer smo poskušalizvabiti na naše obraze tudi veselje in pozabiti nakakšne manj srečne in prijetne stvari v življenju. Tudiob teh klepetih je bil Iztok neverjeten sogovornik, sajje v debato vnašal številne vsebine, ki jih je črpal izbranja, ki je bil njegov srčni hobi in njegovih številnihživljenjskih izkušenj. Bil je dober govorec in doberposlušalec. O stvareh je imel jasna mnenja. Rad jeimel ljudi, naravo ter domače in dobre stvari. V mojemhladilniku je še vedno njegova marmelada iz aronijein domač višnjev liker.Pogrešali ga bomo.Andreja Sušnik

8 V SPOMINMoja Kredarica!Alojz ŽvokeljALOJZ ŽVOKELJ1949–2013Mnogi, ki smo ga poznali, smo obnemeli, ko nasje dosegla vest, da je Slavc odšel. Dolga leta je bilmed nami, neopazen. Skrbel je za mrežo meteorološkihpostaj s honorarnimi opazovalci, ki so bili predobdobjem samodejnih postaj dragoceni vir podatkovo vremenskem dogajanju. Ljubil je naravo in gore.Rodil se je med njimi, v Kranju, 13. junija 1949. Vesnjegov svet se je vrtel okoli narave, gora, družine inmeteoroloških postaj.Po končani srednji hidrometeorološki šoli v Beograduleta 1969 je tri leta v izmenah, ki so včasih,zaradi vremena, trajale več mesecev, delal kotmeteorološki opazovalec na visokogorski postajiKredarica. Po vrnitvi v dolino je delal v Ljubljani naHidrometeorološkem zavodu, oziroma od 2001 doupokojitve leta 2009 naprej na Agenciji RepublikeSlovenije za okolje. Ukvarjal se je predvsem z mrežometeoroloških opazovalnic in skrbel za opremo napostajah. Dolga leta je skrbel tudi za izplačila honorarnimopazovalcem na klimatoloških in padavinskihpostajah.Svoja doživetja je po upokojitvi želel zapisati in nekajtednov pred smrtjo nam je poslal prispevek z opisom,kaj ga je pritegnilo na Kredarico. Takrat je bilo življenjena naši edini visokogorski opazovalnici mnogotežje kot danes in zanesenjakom, kakršen je bil Slavc,se moramo zahvaliti za podatke takratnega obdobja.O sebi in kako se je odločil za Kredarico, je najboljepovedal sam, zato njegovo besedilo objavljamo, kotga je zapisal.Jožef RoškarZačelo se je že leta 1963, ko sem zaradi zdrsa in razbitihsončnih očal in posledično zaradi snežne slepotezataval na Triglavskem ledeniku. Rešil me je takratnidežurni meteorolog in me spravil v kočo na Kredarici,kjer sem, namesto ene noči, ostal en teden, da semtoliko videl, da sem se lahko vrnil v dolino. Takrat se jev meni pojavila želja, da bi delal tam gori.Ko sem končeval osemletko, ta želja še vedno ni izginila.Kot šestnajstletnik sem si uredil šolanje v Beogradu,kjer je bila v takratni državi edina meteorološkašola. V Ljubljani na Hidrometeorološkem zavodu semsi pridobil štipendijo in dva dni pred odhodom prosiločeta za denar za vozovnico za vlak. Mislim, da si šeledanes predstavljam, kakšen šok sta doživela starša.In tako sem šel za štiri leta v Srbijo, v neznano. A sempreživel, čeprav dve leti ob krožniku pasulja in kosukruha na dan. Za kaj več ni bilo denarja.Ko sem se po štirih letih vrnil v Ljubljano, so me čezdva dni zaposlili na Hidrometeorološkem zavodu in 1.novembra 1969 sem šel prvič za en teden na Kredarico.Pot gor je bila kopna, trava še zelena, prav prijetnoje bilo. Ko sem se vrnil domov, sem si na hitro nakupilza 7 mesecev hrane, ki so mi jo s konji dostavili naKredarico.Dne 24. novembra 1969 se je pa pričelo zares. Očemojega sošolca iz osnovne šole, ki je bil miličnik vKranju, se je ponudil, da me pelje v Krmo, kjer smometeorologi imeli kočo. Z nama je šel tudi moj oče.V koči smo se malo zaklepetali in ob 19. uri sta seodpeljala. Zakuril sem v štedilniku in ob 22. uri postallačen. Izvir vode za kuhanje klobase iz nahrbtnika, kisem si je zaželel, je bil 5 minut od tam. Ko sem stopiliz koče, sem zabredel v 60 cm svežega snega. Sneg jepadal tako močno, da sem ga prvič in edino krat slišal,Čiščenje vhoda v kočo pozimi 1969/70.

V SPOMIN9ko je priletel na tla. Če bi se malo bolj zaklepetali, biostal miličnikov avto vsaj do meseca maja v Krmi.Zjutraj, ko sem bil zmenjen z spremljevalcem, sicerdomačinom, sem nameril že 150 cm snega. Revež jepotreboval 6 ur za slabih 6 km. Odločil je, da grevanazaj domov. Jaz pa da ne, da greva na Kredarico,ker sem obljubil sodelavcu, da pridem. On je bil čezštiri dni poročna priča svojemu stricu. Zmagala jemoja. Tri dni in dve noči je trajala ta kalvarija. Snegaje bilo ravno do mojih oči. Enkrat sva prespala v lovskikoči na Zgornji Krmi, drugič v izkopani luknji kar takonekje. Temperatura se je spustila na -15 °C. Nisva kajdosti čutila, ker sva bila do glave v snegu. Ko sva sepa prebila pod Kredarico, je bil sneg spihan in od tamnaprej živ led. Ko sem si nadel dereze, se nisem večmogel poravnati, ker so mi zmrznile premočene hlače.Pozno zvečer, okoli 22. ure, sva bila kljub vsemu predkočo. Sodelavcev pozdrav je bil »vidva nista normalna«.Moj odgovor pa »Janko hitro prinesi kombinirke,da se ne bom v hlače poscal«. S kleščami sem odstranilzmrznjene gumbe na zadrgi in si oddahnil. Drugojutro sem jih poiskal v snegu in prišil nazaj. Naslednjidan sta bila sodelavec in spremljevalec s smučmi v40 minutah v dolini.Ko ostaneš naenkrat sam v tisti belini, odrezan odsveta, ti najprej postane tesno in dolgčas. Sklenil sem,da si bom prvič, ko grem v dolino, priskrbel psa. A to ježe druga zgodba.Začeli so se dnevi službe od 03:20 zjutraj do 22.ure zvečer. Med temi urami sem vsako uro opravljalopazovanja, vsako tretjo uro pa sem po kratkovalovnemoddajniku v Morsejevi abecedi pošiljal podatke vLjubljano. To je bila edina povezava – kratki in daljšipiski. Tudi tega se navadiš. Med opazovanji sem sikuhal, pekel kruh, smučal, poslušal radio tranzistor,gledal televizijo na malem Sonyjevem televizorju, ki jebil kot vse ostalo priklopljen na tankovske akumulatorje.Te je polnil dinamo, ki ga je poganjal veter ali maliTomosov agregat na bencinsko mešanico, kadar jebilo zatišje. Agregat, drva in premog so bili v drvarniciza kočo. Če si pozimi hotel priti vanjo, si moraldva metra globoko kidati sneg, da si prišel do vrat.Ker je na Kredarici skoraj vedno pihalo, je bil vhod vkočo v nekaj urah zaradi nanešenega snega zravnanz okolico. Kidal sem tudi po trikrat dnevno. Kadarje močno pihalo, med 150-200 km/h, je bilo mojeprvo opravilo, da sem počistil sneg s pisalne mize.Ta suhi sneg je bil kot puščavski pesek, ki je prišelskozi vsako špranjo pri oknih. Pa ne samo tam, nabilse je tudi v dimnik. Kakšno veselje, ko ob treh zjutrajprižgeš štedilnik in si zakadiš bivalne prostore. Včasihsem si pomagal z malo bencina. Ko to ni pomagalo,sem moral na streho in očistiti dimnik. Ko je bil veterzmeren, ni bilo problema. Pri močnem vetru je bilo pahudo. Nekoč me je veter vrgel s strehe in priletel sems prsmi na eno od jeklenic, ki so držale streho. Obležalsem na zasneženi strehi drvarnice in kar dolgo lovilsapo, da sem se lahko pobral. Spet drugič je bil pa takvlek v dimniku, da mi je iz štedilnika odneslo papir intrske. Toda vedno sem zmagal in pristal na toplem. Namrazu sem se znašel samo zjutraj, ko sem vstal. Kočaje bila lesena in skoraj nič izolirana. Tako se je v tistihdobrih štirih urah spanja shladila na zunanjo temperaturo.Neko jutro, 6. marca 1970, sem v kuhinji nameril-25, zunaj pa -27 °C.Človek mora tudi jesti in če si hočeš kaj skuhati, potrebuješvodo. Bilo je je dovolj, saj snega ni manjkalo. Obštedilniku je bil velik rezervoar, v katerega sem nosilsneg, da se je talil. Toda od vedra pršica sem dobille kaka 2 l vode. Pa sem začel zadaj za kočo, kjer jebilo tudi do 8 m snega kopati rov. Tisto prvo zimo semskopal okoli 50 m rova, visokega 2 m. Iz tega zbitegasnega sem dobil več vode na vedro, pa še hladilnicosem imel v rovu. Kruh sem pekel dvakrat na teden.Vsak dan sem si skuhal kosilo. Najraje sem kuhalpasulj. Hrane, ki so jo jeseni dostavili s konji, je bilodovolj za vso zimo.Ker se mora človek tudi gibati, sem šel vsak danmed opazovalnimi termini na vrh Triglava, včasih tudivečkrat. Mislim, da sem bil v tistem času vsaj 1500-krat na vrhu, poleti in pozimi. Na vrhu sem šel okolistolpa, pozimi do tam, kjer sem vedel, da je stolp podsnegom, in nazaj na Kredarico. Pozimi sem se vračalsamo do grebena med Triglavom in malim Triglavom.Tam sem se usedel in se po zadnji plati odpeljal naledenik. Od tam sem bil hitro v koči. S tako vožnjo sempozimi prihranil uro hoje. No, če sem odkrit, to sploh nibila vožnja. Bilo je bolj tako, kot bi se utrgalo dvigalo inzdrvelo navzdol. Mladost je norost.Ko me je zamenjal sodelavec, je bilo smučanje sKredarice v dolino Krme prava fantazija. Malo je bilonevarno, zgoraj zaradi plazov, nižje spodaj pa zaradigozda. Peljal si kot sneta sekira in gledal samo na to,da se izogneš vsakemu naslednjemu drevesu.V » dolini« sem bil kakšne tri tedne. Med tem časomsem hodil po hribih v Kranjskem koncu, potem panazaj na službeno mesto. Ker je bila pot navzgor vsnegu še bolj nevarna kot za dol, se je zgodilo da meje odnesel plaz. To je pa zopet druga zgodba.Slavc in njegovi hribi.

10 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJATemperaturne razmere v letih 2011 in 2012na Javorniku pri Črnem Vrhu nad IdrijoIztok Miklavčič, Luka Likar, Martin Gustinčič, Veronika Hladnik, Društvo za raziskovanjevremena in podnebjaUvodDruštvo za raziskovanje vremena in podnebja združujeposameznike, ki jih zanima praktično raziskovanjevremena in podnebja. Člani društva smo dejavnizlasti v delu Notranjske in na severnem Primorskem.Tu razpolagamo z več višje ležečimi merilnimi mesti,med katerimi je tudi Javornik pri Črnem Vrhu nadIdrijo. Čeprav so na vseh merilnih mestih meritveavtomatizirane, pa zahtevajo pogosto kontrolo. Kontrolopodatkov izvajamo v meteoroloških hišicah, kjersočasno merimo z različnimi termometri, nato pa obmorebitnem odstopanju upoštevamo napake meritev.Pri obdelavi podatkov se soočamo z nekoliko slabšonatančnostjo uporabljenih termometrov.Slika 2. Domačija Medved in zgornji del smučišča Javornik vnjenem ozadju (Foto: M. Gustinčič)JavornikObmočje Javornika med Hotedršico in Colom obsegaskupino vrhov med 1000 in 1240 m nadmorskevišine. Dinarska gorska pregrada (slika 1) je usmerjenav smeri jugovzhod–severozahod. Ob vetru, kipiha pravokotno na pregrado (jugozahodnik, severovzhodnik),pride do prisilnega dviga zračne mase obpobočjih. Posledica je povečana količina padavin inpogostejše pojavljanje megle in ivja. Vse to so razlogi,da je Javornik že pred štirimi leti vzbudil zanimanje priustanoviteljih društva, ki so na tem mestu decembra2010 vzpostavili stalne meritve temperature zraka. Vnačrtu imamo tudi vzpostavitev meritev padavin.Od druge polovice prejšnjega stoletja pa do konca 70.let je na obravnavanem območju delovala padavinskapostaja državne meteorološke mreže. Postaja Javorniknad Colom je stala ob domačiji Medved na nadmorskivišini 1142 m (vir: Meteorološki arhiv ARSO).Med letoma 1961 in 1977 je bila povprečna letnavišina padavin (2264 mm) nižja kot v za slovenskerazmere precej nadpovprečno namočenem ČrnemVrhu (2573 mm). Najvišja izmerjena snežna odeja je20. februarja 1969 segala 245 cm visoko, nekaj cmdebela snežna odeja pa je bila dvakrat zabeleženatudi še v juniju (vir: medmrežje 1). Pri interpretacijipodatkov je potrebno upoštevati mikrolokacijo meritevna nekoliko prisojni, odprti in s tem prevetrenilegi. Glede na naša opažanja iz minulih nekaj let sesnežne razmere na naši izbrani lokaciji 100 m višjelahko precej razlikujejo od razmer na lokaciji nekdanjepadavinske postaje.Podrobnosti o meritvahSlika 1. Relief Dinarske pregrade. Vir: MedmrežjeV društvu merimo z digitalnim registratorjem temperatureMadgetech Transitemp II, ki je tovarniškoumerjen na natančnost ± 0,5 °C. Kljub temu vsetermometre ponovno umerjamo v meteorološki hiški

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA11Slika 3. Vrtanje lukenj za zračenje zaklona (Foto: L. Likar) Slika 4. Društveno merilno mesto na Javorniku (Foto: L.Likar)glede na tekočinske termometre in na vremenskepostaje WMR 928. Tako dosegamo nekoliko večjo natančnostv razponu vsaj od –15 °C do 30 °C. Termometerje na višini dveh metrov od tal pred Sončevimsevanjem in padavinami zaščiten s termometrskimzaklonom, ki smo ga v zadnjih nekaj letih razvili s pomočjoSlovenskega meteorološkega foruma. Zaklon jeizdelan iz lahko dostopnih materialov, plastičnih cvetličnihpodstavkov (slika 3), ovitih v aluminijasto folijo.To je cenovno ugodna rešitev za meritve temperaturena odročnih lokacijah. Primerjavo lastnosti različnihzaklonov sta v okviru Slovenskega meteorološkegaforuma izvedla Gregor Vertačnik in Iztok Sinjur(objavljeno v tej številki Vetrnice v rubriki Razprave).V testiranje, ki je potekalo julija 2010 v nekaj dnitrajajočem obdobju jasnih dni na vremenski postaji vŠmartnem pri Slovenj Gradcu, je bil vključen tudi zaklon,ki ga uporabljamo v društvu. Glede na rezultateje bilo največje odstopanje od meritev samodejne postajev vremenski hišici v dopoldanskem času. Takratje bila temperatura v zaklonu v povprečju višja za1,5 °C, nato pa je razlika preko dneva padala (zjutrajtermometer v zaklonu hitreje sledi spremembi temperaturezraka kot pa senzor samodejne postaje, ki jekljub meteorološki hišici postavljen še v dodatnem zaklonu).V popoldanskem času je temperaturna razlikaznašala približno 1 °C, v večernih urah okoli 0,5 °C, vnočnem času pa so bile temperaturne razlike manjše,saj je senzor v zaklonu v povprečju beležil za 0,3 °Cnižje temperature kot samodejna postaja.Termometri Madgetech so se skupaj s programskoopremo izkazali za uporabniku prijazne merilnike, vnekaterih temperaturnih območjih pa glede na preostaletermometre sistematično odstopajo.Merilno mesto na JavornikuMerilno mesto društva (slika 4) se nahaja nedaleč odvrha Javornika na manjši travnati uravnavi na nadmorskivišini 1200 m. V primerjavi z našimi drugimimerilnimi mesti je ta lokacija ena od bolj primernihza meteorološke meritve, tako iz varnostnih razlogov(lahka dostopnost, a hkrati zadovoljiva oddaljenostod bolj obljudenih planinskih poti), kot z vidika relativnozatišne lege, ki na tem sicer precej vetrovnemobmočju omogoča meritve snežne odeje.Skoraj vse meritve temperature zraka zadnjih let sobile izvedene z digitalnim registratorjem temperatureMadgetech, ki ob izbranem merilnem intervalu 5 minutomogoča skoraj štiri mesece meritev. Na novo kupljenetermometre umerjamo s priloženo programskoopremo na naših nižinskih meteoroloških postajah,medtem ko že pridobljene podatkovne nize postopomapopravljamo s pomočjo programa napisanega vprogramskem jeziku Python.Prvi rezultati meritevLeto 2011Leto 2011 (slika 5) se je na Javorniku začelo z mesecemas povprečno temperaturo dobri dve stopinjipod lediščem. Januar je bil s povprečno temperaturo–2,5 °C tudi najhladnejši mesec v letu. Med poletnimimeseci je bil s povprečno temperaturo 16,8 °C inabsolutno maksimalno temperaturo 30,2 °C najtoplejšiavgust. Posebej velja omeniti tudi novembrskotemperaturno povprečje, ki znaša 2,4 °C. Takratje nad našimi kraji daljše obdobje vztrajala izrazitatemperaturna inverzija, zaradi katere so mnoge višjeležeče vremenske postaje beležile izjemno visoketemperature, nižine pa so bile v glavnem hladnejše oddolgoletnega novembrskega povprečja.Letna povprečna temperatura na Javorniku je bila6,7 °C, povprečje dnevnih maksimalnih oziromaminimalnih temperatur, beleženih ob 21h, pa 10,5 °Coziroma 4,1 °C.Od skupno petdesetih dni, ko se temperatura nidvignila nad ledišče, jih je bilo največ januarja – 17,11 jih je bilo februarja, 9 marca, 1 oktobra, 4 novembrain 8 decembra. Ob tem velja izpostaviti neprekinjenoobdobje ledenih dni 1 od 19. februarja do 8.marca, ko je bila povprečna temperatura zraka –6,4°C. V dveh zaporednih dneh, 24. in 25.2., pa je biladosežena tudi absolutna minimalna temperatura vletu 2011, –13,0 °C. Temperatura se je tako nizko1 Ledeni dnevi so dnevi, ko se temperatura ne dvigne nad ledišče.

12 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA30Javornik, 201135Javornik, 20122530252020T [°C] .15105.T [°C] .1510501 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12-5Mesec-10-15Slika 5. Mesečna povprečja in ekstremne vrednosti temperaturezraka na Javorniku v letu 2011. Zelena črta označujepovprečno temperaturo, rdeča povprečje maksimalnih inmodra povprečje minimalnih dnevnih temperatur. S kvadratkiso prikazane najvišje in najnižje izmerjene temperaturepo mesecih.01 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12-5Mesec-10-15-20Slika 6. Mesečna povprečja in ekstremne vrednosti temperaturezraka na Javorniku v letu 2012. Rdeča črta prikazujepovprečje maksimalnih, modra povprečje minimalnihdnevnih temperatur in zelena črta označuje povprečnotemperaturo. Z rombi so prikazane najvišje oziroma najnižjeizmerjene temperature po mesecih.spustila še enkrat, in sicer 5.1., v kratkem zaporedjumrzlih dni na začetku leta.Topli dnevi 1 so bili zgoščeni v juliju in predvsem vavgustu, ko jih je bilo kar osem od skupno enajstih vletu 2011 in od tega sedem zapored od 21. avgustadalje. Temperatura se je dve desetinki nad 25 °C povzpelaše 4. septembra. Ta dan so tudi mnoge postajepo nižinah zabeležile izjemno visoke in ponekod celorekordne septembrske temperature.V vročinskem valu v zadnji tretjini avgusta je temperaturapresegla tudi 30 °C in enkrat tudi ponoči ostalanad 20 °C. To se je zgodilo triindvajsetega v mesecu,ko se je ogrelo do 30,2 °C, minimalna temperatura paje bila 20,1 °C. V tem obdobju je bila povprečna dnevnatemperatura šest dni zapored krepko nad 20 °C. Zdnevnim povprečjem 22,9 °C sta bila najtoplejša 22.in 23. avgusta.Leto 2012Povprečna temperatura v prvih dveh mesecih leta2012 (slika 6) je bila na Javorniku precej nižja od tisteiz leta 2011. Kljub temu je bila v obdobju med decembrom2011 in decembrom 2012 povprečna letnatemperatura enaka tisti iz leta 2011, saj je bilo poletje2012 precej toplejše od poletja 2011. Za desetinkonižji od leta 2011 pa sta bili povprečji maksimalnih terminimalnih temperatur.Na Javorniku je bilo od 1. januarja do 30. novembra2012 skupaj 88 hladnih 2 , 34 ledenih in 26 toplihdni (preglednica 2). Zaporednih hladnih dni je bilo naJavorniku 31, od 24. januarja pa vse do vključno 23.februarja. V tem obdobju je bilo zabeleženih tudi največzaporednih ledenih dni, in sicer 20, od 25. 1. dovključno 13. 2. Kar 13 zaporednih dni, od 31. januarjapa vse do 12. februarja, se maksimalna temperaturani dvignila nad –10 °C. V tem obdobju se temperaturatudi na mnogih nižinskih postajah ni dvignila nadledišče, vrednost maksimalne temperature pa je 3.februarja znašala le –16 °C. Največ zaporednih toplihdni je bilo v času vročinskega vala, ki je zajel osrednjidel Evrope, v obdobju med 18. in 25. avgustom,najvišja temperatura je bila takrat osem dni zaporedenaka ali višja od 25 °C.Najtoplejši mesec v letu 2012 je bil avgust. Povprečnamesečna temperatura je bila takrat 18,1 °C. Avgustaje bila izmerjena tudi maksimalna temperaturav obdobju med 1. januarjem 2012 in 30. novembrom2012; 21.8. je znašala 31,3 °C. Istega dne je bilazabeležena tudi tropska noč 3 , saj je bila minimalnadnevna temperatura enaka 20,5 °C (preglednica 1).Najhladnejši mesec v opisanem obdobju je bil februar.Na Javorniku je bila povprečna mesečna temperaturaenaka –7,1 °C. Minimalna dnevna temperaturaje bila najnižja 6. februarja, ko je bilo –18,5 °C.Zanimivi vremenski dogodki na JavornikuV sklopu naših meritev smo zabeležili nekaj dogodkov,ki so se nam z meteorološkega stališča zdeli zanimivi.V našem članku podrobneje predstavljamo dva izmednjih, dodajamo pa še dve primerjavi podatkov s postajena Javorniku s podatki na postaji Vojsko (ARSO).1 Topli so dnevi, ko se temperatura povzpne na ali preko25°C.2 Hladni so dnevi, ko je minimalna temperatura nižja alienaka 0°C.3 Tropska noč je pojav, ko se temperatura preko noči ne spustipod 20°C

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA13Preglednica 1. Temperaturni podatki po mesecih za leti 2011 in 2012. V prvem stolpcu so navedene povprečne mesečnevrednosti, v drugem in četrtem mesečna povprečja maksimalne in minimalne dnevne temperature. Tretji in peti stolpec vsebujetanajvišje in najnižje zabeležene vrednosti v posameznih mesecih. Z rdečo in modro so označeni topli in hladni ekstremi vposameznih kategorijah.Povprečna T Povprečna Tmax Najvišja T Povprečna Tmin Najnižja TLeto 2011 2012 2011 2012 2011 2012 2011 2012 2011 2012Januar –2,5 –,2 –0,5 –0,7 11,0 0,8 –4,1 –5,1 –13,0 –14,5Februar –2,3 –7,1 1,0 –4,3 14,0 14,0 –4,4 –9,6 –13,0 –18,5Marec 0,4 4,2 3,1 8,2 13,2 15,8 –1,8 1,1 –10,3 –8,1April 7,5 4,2 13,5 7,8 20,4 23,2 3,6 1,6 –1,9 –8,7Maj 10,3 9,7 15,3 14,5 21,3 23,2 6,3 6,2 –1,8 –1,1Junij 13,5 14,7 17,7 18,9 24,1 26,1 10,6 11,3 5,4 6,0Julij 14,1 16,2 18,5 21,7 26,3 27,7 11,0 12,8 6,1 6,4Avgust 16,8 18,1 21,7 24,6 30,2 31,3 13,5 13,6 7,2 6,2September 13,9 11,7 18,3 15,4 25,2 23,4 10,9 9,2 4,0 2,9Oktober 5,9 7,2 9,2 9,8 20,6 16,1 3,4 5,5 –3,6 –6,4November 2,4 4,1 5,0 6,1 10 12,7 0,5 2,4 –6,3 –2,8December 0,4 –2,1 2,3 0,1 7,0 5,1 –1,4 –3,8 –8,8 –10,0Preglednica 2. Statistika značilnih dni po mesecih v letih 2011 in 2012.Št. ledenih dni Št. hladnih dni Št. toplih dniLeto 2011 2012 2011 2012 2011 2012Januar 17 11 20 28 0 0Februar 11 20 23 27 0 0Marec 9 2 17 11 0 0April 0 0 5 8 0 0Maj 0 0 2 4 0 0Junij 0 0 0 0 0 4Julij 0 0 0 0 3 7Avgust 0 0 0 0 7 15September 0 0 0 0 1 0Oktober 1 1 10 4 0 0November 4 0 12 6 0 0December 8 12 18 27 0 0Vsota 50 46 107 115 11 26Temperaturna inverzija januarja in februarja2011Pri izračunu klimatološkega temperaturnega povprečja(preglednica 3) na Javorniku za januar in februar2011 smo ugotovili, da je bil Javornik hladnejši oddveh višjeležečih uradnih meteoroloških postaj (Krvavec1740 m, Vogel 1535 m) in nižjeležeče uradnepostaje Vojsko (1067 m) (vir: medmrežje 1).Vzrok za to je bila subsidenčna inverzija (slika 7). Vanticiklonu se zrak spušča, ob tem pa se segrevain suši. V „bližini“ tal se ta toplejši zrak razteka nadhladnejšo zračno maso spodaj. Na stiku med obemazračnima masama temperatura naglo narašča zvišino. Najhladnejši zrak je običajno v zgornjem delumeglene oziroma oblačne plasti, kjer se je pogostonahajal tudi Javornik. Višji vrhovi so bili v toplejšizračni masi.Največje razlike med postajama dinarske gorskepregrade (Vojsko, Javornik) ter Voglom in Krvavcem sobile med 30. januarjem in 3. februarjem. V tem časuso bili naši kraji pod vplivom anticiklona, ki je iznadzahodne Evrope segal nad Panonsko nižino in Balkan.Sprva je nizka oblačnost segala do nadmorske višine1100 metrov, nato pa se je vsak dan spuščala. Drugegafebruarja se je nizka oblačnost povsod razkrojila,le na vzhodu države je še vztrajala megla (vir: medmrežje2).

14 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPreglednica 3. Mesečna povprečja temperature na izbranih višinskih postajah v °C. Tpov predstavlja klimatološko povprečje.Tmin povprečje dnevnih minimumov in Tmax povprečje dnevnih maksimumov.Javornik Vogel Vojsko KrvavecPostaja Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmax Tpov Tmin Tmaxjanuar –2,75 –4,49 –0,7 –1,91 –4,21 0,85 –2,74 –5,09 0,34 –0,58 –6,88 –0,58februar –2,42 –5,01 0,93 –1,5 – 3,93 2,54 –0,9 –3,83 2,66 –1,67 –5,16 2,26temperatura [T °C] .1086420-2-4-6-8Javornik Vojsko Vogel Krvavec-1030.1. 31.1. 1.2. 2.2. 3.2. 4.2. 5.2.datumSlika 9. Časovni potek povprečne dnevne temperature vobdobju med 30.1.2011 in 5.2.2011temperatura [T °C] .121086420-2Javornik Vojsko Vogel KrvavecSlika 7. Izrazita temperaturna inverzija 2.2.2011 ob 6. urizjutraj (vir: medmrežje 3)V obravnavanem obdobju je bila povprečna temperaturana postajah dinarske gorske pregrade precejnižja od višjih postaj Vogel in Krvavec (slika 9).Povprečna temperatura na Javorniku je znašala –5,0°C, na Vojskem –3,4 °C, bila na Voglu 0,2 °C in naKrvavcu –0,9 °C.Podobno velike razlike so bile pri dnevni maksimalnitemperaturi zraka (slika 10). Povprečna maksimalnatemperatura je bila na Krvavcu 4,5 °C, Voglu 3,9 °C,Vojskem 0,1 °C in Javorniku –0,7 °C. Največja razlikaSlika 8. Prelivanje nizke oblačnosti z vzhodnim vetrom čezgreben Javornika (Foto: L. Likar)-4-6-830.1. 31.1. 1.2. 2.2. 3.2. 4.2. 5.2.datumSlika 10. Časovni potek maksimalne dnevne temperature vobdobju med 30.1.2011 in 5.2.2011je bila 31. januarja. Krvavec je imel maksimalnotemperaturo 5,0 °C, Vogel 1,5 °C, Vojsko –6,0 °C inJavornik –6,3 °C. Razlika med Krvavcem in Javornikomje tako znašala kar 11,3 °C. K temu pomembnoprispeva tudi razlika v legi obeh postaj. Javornik jenamreč postavljen na grebenu kjer je pogosta megla..Postaja na Krvavcu pa leži 500 metrov višje na južniprisojni strani Krvavca. Tako je bil tistega dne Javornikv megli, Krvavec pa je zaradi 500 metrov višje legesegal iznad megle v območje toplega zraka inverzije.Pri minimalnih temperaturah so bile razlike manjše.Krvavec je imel v obravnavanem obdobju povprečnominimalno temperaturo –4,8 °C, Vogel –4,5 °C, Vojsko–6,8 °C in Javornik –8,1 °C (slika 11). Največjarazlika v minimalni temperaturi je bila 2. februarja, koje bilo na Krvavcu –3,5 °C, Voglu –4,8 °C, Vojskem–9,0 °C in Javorniku celo –11,8 °C. To je bila v obravnavanemobdobju tudi najnižja minimalna temperaturamed vsemi postajami.

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA15temperatura [°C] .420-2-4-6Javornik Vojsko Vogel Krvavectemperatura [T°C] .26242220Javornik Vojsko Blegoš Vogel Nanos Nanos-Ravnik-818-10-1230.1. 31.1. 1.2. 2.2. 3.2. 4.2. 5.2.datumSlika 11. Časovni potek minimalne dnevne temperature vobdobju med 30.1.2011 in 5.2. 20111619.8. 20.8. 21.8. 22.8. 23.8. 24.8. 25.8.datumSlika 13. Časovni potek povprečne dnevne temperaturetemperature v avgustovskem vročinskem valu(slika 13) je na Javorniku znašala 22,0 °C. Blegoš jeimel 19,1 °C in Nanos 22,1 °C. Na postajah državnemeteorološke službe so bili podatki sledeči: Vojsko jeimelo povprečno temperaturo 21,1 °C, Vogel 18,9 °Cin Krvavec 18,1 °C. Z izjemo postaje Nanos-Ravnik jebila najvišja temperatura izmerjena 21. avgusta.Slika 12. Posledica prehajanje nizke oblačnosti čez Javornikje tudi več kot pol metra dolgo ivje na stolpu na Javorniku24.1.2010 (Foto: M. Gustinčič)Vročinski val v avgustu 2012Na Javorniku smo v dneh od 19.8. do 25.8. zabeležilinajvišjo temperaturo od začetka meritev na tejlokaciji. Slovenija je bila pod vplivom anticiklona, kije postopno slabel. Vremenska fronta nas je dosegla23.8. dopoldne. Dne 24. in 25.8. je pihal jugozahodniveter, nad naše kraje pa je dotekal zelo topel in suhzrak. Vročinski val se je končal 26. dne v mesecu, koje v severni Italiji in nad severnim Jadranom nastalsekundarni ciklon. Prek Slovenije se je pomikala hladnafronta s padavinami in vmesnimi nevihtami, naPrimorskem je zapihala burja.V analizo vročinskega vala smo poleg prej omenjenečetverice postaj, vključili še dve postaji društva Nanos(1170 m) in Blegoš (1540 m) in samodejno uradnometeorološko postajo Nanos-Ravnik 1 (915 m).Povprečna temperatura v času vročinskega vala1 Na postaji Nanos-Ravnik so na voljo le urne vrednosti. Potrebnoje upoštevati, da je lahko maksimalna ali minimalna temperaturatudi za več kot 0,5°C višja oz. nižja kot ob času meritve.Javornik je bil v času vročinskega vala topel zlasti vnočnem času. V vsem obdobju meritev smo zabeležiliprvo tropsko noč (20,5 °C). Ponoči je bil medtoplejšimi postajami še Blegoš (18,9 °C). Vojsko, ki jeJavorniku najbližje od vseh postaj, je bilo v povprečjuza 2,5 °C hladnejše, zaradi bolj planotastega reliefa vprimerjavi s postajo Javornik na izpostavljenem grebenu.Povprečna minimalna temperatura na Javornikuje znašala 17,4 °C in s tem je bila ta postaja toplejšaod vseh ostalih obravnavanih meteoroloških postaj.Na Nanosu-Ravniku je povprečna minimalna temperaturaznašala 17,2 °C, na društvenem merilnemmestu Nanos 16,7 °C, na Vojskem 14,9 °C, na Voglu15,0 °C in na Krvavcu 14,0 °C.Primerjava Javornika in Vojskega v poletnemanticiklonalnem tipu vremenaV vročinskem valu v drugi polovici avgusta 2012 se jetako na Javorniku kot na Vojskem zvrstilo več dni, koje temperatura zraka presegla 25 °C. Za primerjavopostaj v poletni anticiklonalni situaciji smo izbralidneve od 18. do 25. 8. To obdobje lahko glede na primerjavotemperatur razdelimo na dva dela: v prvemso najvišje dnevne temperature višje na Vojskem, vdrugem pa tako najvišje in predvsem najnižje temperaturena Javorniku odstopajo od Vojskega tudi za večkot stopinjo v pozitivni smeri.V prvih treh dneh je bila najvišja temperatura naJavorniku od pol stopinje do stopinjo nižja kot naVojskem, minimalne temperature pa so bile podobne.Poleg tega lahko opazimo še, da so v teh dnehnajvišje vrednosti na Javorniku dosežene uro do dveprej kot na Vojskem, vsakič ob istem terminu meritev(13:45 CET).

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA17V celotnem časovnem obdobju se je temperaturana Vojskem spreminjala le za okrog 4 stopinje medmaksimalnimi ter minimalnimi vrednostmi, medtemko je bil v celotnem obdobju na Javorniku opazenizrazit dnevni hod z razlikami med maksimalnimi inminimalnimi dnevnimi temperaturami tudi več kot 10stopinj Celzija. Minimalna dnevna temperatura je bilana Javorniku 15. marca za kar 7 stopinj Celzija nižjaod temperature izmerjene na Vojskem, 16. pa je bilamaksimalna dnevna temperatura na Javorniku za 6,4°C višja kot na Vojskem. Temperatura se je tako naJavorniku v času ciklonalne situacije spustila tudi podledišče ter presegla 11 °C, medtem ko se je na Vojskemgibala med 3 in 7 stopinjami celzija. Predvidomaje bila torej v času ciklonalne situacije na Vojskemmegla, saj je po koncu padavin 18. marca na Vojskemspet opazen izrazit dnevni hod.Meteorološki arhiv ARSO – podatki s postaje Nanos-Ravnik in informacije o nekdanji padavinski postajiJavornik nad Colom.Naše okolje, februar 2011. Medmrežje 2: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5%benica/mese%c4%8dni%20bilten/NASE%20OKO-LJE2011%2002.pdfReliefne slike za Google zemljevide. Medmrežje 3:http://www.maps-for-free.com/Vertikalna sondaža s postaje Ljubljana Bežigrad.Medmrežje 4: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/aviation/ZaključkiObravnavani del dinarske gorske pregrade predstavljaoviro vlažnim zračnim masam iz jugozahoda, kottudi vzhodnim zračnim tokovom. Zaradi specifičneizoblikovanosti reliefa se zračne mase dvigujejo, karpomembno prispeva k vremenski pestrosti obravnavanegaobmočja. Z društvenimi meritvami smo prišlido zaključka, da so pridobljeni podatki pomembnitako za prebivalce tega območja kot tudi za širšojavnost.Meritve na Javorniku potekajo že tretje leto, v temčasu pa smo izmerili kar nekaj zanimivih vrednosti.Izmerjena temperatura na tem območju se lahko znatnorazlikuje od temperature na podobni nadmorskivišini v drugih delih Slovenije.V letu 2011 smo društveno merilno mrežo razširili napodročje Nanosa in v letu 2012 na Golake in bližnjemrazišče na Trnovskem gozdu. Poleg meritev temperaturenačrtujemo v društvu tudi vzpostavitev mreževišinskih padavinskih postaj, kjer bomo poskušali čimbolj natančno izmeriti letno višino padavin.ViriArhiv opazovanih in merjenih meteoroloških podatkovARSO-meteo.si. Medmrežje 1: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/Foto: L. Likar

18 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPredstavitev postavitve samodejnihmeteoroloških merilnih postaj za posebnenamene v spletnih učnih vsebinahSašo Vrbinc, Darko Popović, Boštjan Grašič, Primož Mlakar in Marija Zlata Božnar,MEIS d.o.o., info@meis.siPovzetekV okviru evropskega projekta “eLearning-DTN” iz programa Leonardo da Vinci smo v MEISu izdelali spletne učnevsebine, ki ponazarjajo konkretno izvedbo postavitve samodejnih meteoroloških merilnih postaj, primernih za posebnerazmere na odročnih področjih in v kraških jamah ter izvedbe komunikacij za prenos izmerjenih podatkov.Samodejne merilne postaje, kot so predstavljene v teh učnih vsebinah, so primerne za posebne namenske meritve,kot so to naprimer spremljanje meteoroloških razmer na območjih vrednotenja vpliva velikih industrijskihonesnaževalcev ozračja ali pa za spremljanje mikro-meteoroloških razmer v naravnih kraških jamah.Namen učnih vsebin je potencialnemu laičnemu izvajalcu prikazati postopke postavitve in vzdrževanja takih postajter vzpostavitev t.i. »DTN spletnih komunikacij« s tako postajo.UvodVsi smo že kdaj opazili v okolju merilno postajo, nakatero so pritrjeni različni merilniki za merjenje meteorološkihveličin. Ali smo se tudi kdaj vprašali, kolikodela zahtevajo in kako potekajo izgradnja, vzdrževanjein v končni fazi razstavljanje meteorološke postaje? Alipa, kako se meritve prenesejo v podatkovna središča?Nedvomno je potrebno imeti določeno mero inženirskihsposobnosti in izkušenj z različnih področij,Slika 1. Samodejna meteorološkamerilna postaja na eni odlokacij v okolici tovarne Acronina Jesenicah. Postaja je zbiralapodatke za modeliranje širjenjaonesnaževal iz izpustov tovarnev ozračje v podrobni krajevni inčasovni ločljivosti. Foto: BoštjanGrašič

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA19vendar to lahko uspe tudi nekoliko manj izkušenim, čele imajo na voljo ustrezne učbenike. S tem namenomsmo znanje in več desetletne izkušnje o samodejnihmeteoroloških postajah prenesli na svetovni splet vobliki spletnih učnih vsebin, bolj znanih pod imenome-učenje.V okviru projekta “eLearning-DTN” smo s temi učnimivsebinami ponazorili, kako je lahko napredna DTN tehnologijaprenosa podatkov preko spleta koristna tudiza spremljanje meteoroloških veličin. DTN je okrajšavaza angleško oznako »delay and disruption tolerantnetworking« kar lahko opisno prevedemo z izrazom»spletne mrežne komunikacije za primere velikih zakasnitevin prekinitev«. Koristnost DTN tehnologije smoutemeljili na dveh primerih iz naše prakse.Najprej je to samodejno spremljanje lokalnih meteorološkihrazmer v okolici velikih industrijskih objektovz izpusti onesnaževal v ozračje. Slednji so morali vpostopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenjaizvesti tudi modeliranje vpliva izpustov svojih onesnaževalna okoliško področje. Za realistično modeliranješirjenja onesnaženja v ozračju nad kompleksnimterenom, kakršen je v velikem delu Slovenije, pa nujnopotrebujemo meritve meteoroloških razmer, saj so žalpodatki, izvedeni iz prognostičnih modelov, še premalozanesljivi.Drugi primer uporabe DTN tehnologije prenosa podatkovpa je zbiranje mikro-meteoroloških podatkovv Postojnski jami. Tam smo v okviru aplikativnegaraziskovalnega projekta skupaj z Inštitutom za raziskaveKrasa iz Postojne postavili merilni sistem, ki na večkrajih znotraj jame meri mikro-meteorološke razmerein koncentracijo CO2. Merilni sistem je del jamske raziskovalneinfrastrukture in je prvenstveno namenjenpoglobljenemu razumevanju izmenjave zračnih mas inenergije v veliki kraški jami.Način prenosa izmerjenih podatkov v podatkovno skladiščeje močno odvisen od lokacije postaje, vendar vsplošnem obstajajo naslednji načini:• stalni priključek na medmrežje,• radijska komunikacija,• DTN način,• ročno, s pomočjo pomnilniškega medija.Najbolj avtonomni rešitvi sta stalni priključek namedmrežje in radijska komunikacija, saj zagotavljataažurno pošiljanje meritev brez večjih zamud. Na merilnipostaji, prikazani na sliki 1, je nameščen radijskioddajnik, ki pošilja podatke sprejemniku približno 500m daleč.Preostali načini prenosa podatkov so primerni zaoddaljene lokacije, kjer radijska komunikacija ni mogoča.Zato se v takšnih primerih uporabljajo inovativnipristopi, med katerimi izstopa DTN (Delay and disruptionTolerant Networking – www.n4c.eu) tehnologija. Zavse tiste postaje, ki imajo vgrajeno DTN tehnologijo, jeomogočen prenos izmerjenih podatkov na področjih,kjer splošno uveljavljene telekomunikacijske rešitveniso mogoče ali smotrne. DTN omogoča izmenjavopodatkov v takšnih okoljih. Pri tem za prenos poskrbiposrednik, ki zagotovi dostavo podatkov na želeni cilj.Več o tej tehnologiji lahko bralec poišče na spletnihstraneh navedenega N4C evropskega raziskovalnegaKomunikacije za samodejne meteorološkemerilne postaje za posebne nalogeSamodejne meteorološke merilne postaje, ki zbirajopodatke za podrobno modeliranje širjenja onesnaženjav ozračju, so najpogosteje v obliki stolpa (Slika 1)na katerega so pritrjeni merilniki na različnih višinah.Potrebujemo še obnovljiv vir energije ali stalen priklopna omrežno napetost in računalniške komponente zashranjevanje in pošiljanje meritev. Taka merilna postajameri različne meteorološke veličine, kot so:• hitrost in smer vetra,• temperatura zraka,• relativna vlažnost zraka,• globalno sončno obsevanje,• zračni tlak, itd.Slika 2 ponazarja eno od dejanj iz video vsebine o postopkudemontaže avtomatske merilne postaje. Na sliki je drugalokacija, kjer smo izvajali meteorološke meritve v okolicitovarne Acroni. Video vsebine so na voljo za pregledovanjena internetni strani www.e-learning.siFoto Darko Popović

20 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAprojekta v okviru katerega smo sodelovali pri razvojute tehnologije.Na spletnih straneh “eLearning-DTN” projekta pasmo predstavili možnosti za konkretno izvedbo DTNkomunikacij za različne namene prenosa podatkov zoddaljenih področij. Več o teh vsebinah opisujemo vnadaljevanju.Samodejna meteorološka merilna postajaza podporo modeliranju onesnaženjaozračja v okolici industrijskih objektovPrvi primer merilne postaje, ki jo obravnavamo vokviru učnih vsebin “eLearning-DTN” razvitih v MEISu(www.e-learning.si), je merilna postaja, ki posredujepodatke za podporo modeliranju onesnaževanjaozračja v okolici velikih industrijskih objektov z izpustiv ozračje. V okviru evropske direktive za nadzor velikihindustrijskih onesnaževalcev so slednji morali ovrednotitisvoj vpliv na kakovost zunanjega zraka. Modeliranjeindustrijskih izpustov v ozračje nad kompleksnimterenom zahteva kakovostne vhodne meteorološkepodatke, če želimo realistične izračune koncentracij.Izračuni so realistični takrat, ko v kontroliranih pogojih(na primer pri sledilnem poizkusu) zmoremo dosegatiujemanje meritev koncentracij onesnaževal in modelskihizračunov. Zaenkrat je to možno dosegati le, čeimamo poleg izračunov meteoroloških prognostičnihmodelov na voljo tudi meritve meteoroloških veličin pritleh na več reprezentativnih lokacijah v okolici izpustov.V okviru učnih vsebin so predstavljeni postavitev,vzdrževanje in razstavljanje prizemne samodejnemeteorološke postaje na dveh lokacijah v okolici tovarneAcroni. Podatke za kasnejše modeliranje širjenjaonesnaženja v ozračju smo zbirali v DTN režimu. Uporabnikučnih vsebin si iz predstavljenih primerov lahkoustvari podrobno sliko o tem, kako se take meritveizvede. Na sliki 2 je primer iz predstavitve razstavljanjamerilne postaje.Jamska samodejna mikro-meteorološkamerilna postajaDruga vrsta merilnih postaj, primernih za DTN komunikacije,so jamske mikro-meteorološke merilne postaje,ki so v osnovi podobne samodejni meteorološki postajina površju, a zajemajo le določene vrste meteorološkihveličin, kot so:Slika 3 ponazarja razmere ob rednem vzdrževalnem posegu na samodejni merilni postaji za spremljanje jamskihmikro-meteoroloških pogojev neposredno ob trasi jamske železnice za prevoz turistov v Postojnski jami. Foto SašoVrbinc

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA21• hitrost in smer gibanja zračnih mas (prepih),• temperatura zraka,• koncentracija CO2.Na sliki 3 je prikazana merilna postaja, ki je nameščenaob progi turističnega vlaka v Postojnski jami.Za prenos meritev v jamskih meteoroloških merilnihpostajah med drugimi uporabljamo DTN tehnologijo,kjer dejanski prenos podatkov izvede turistični vlak,ki potuje med postajo in vhodom. S tem omogočimosamodejen prenos brez človekovega sodelovanja. Zapostaje, ki se nahajajo v odročnih delih jam, izmerjenepodatke še vedno prenašamo s pomočjo prenosnihpomnilniških medijev (spominske kartice, USB ključki).Spletne učne vsebine za pomoč priizgradnji, vzdrževanju in razstavljanjumeteorološke postajeVsakršna pomoč pri delu je tudi izkušenim inženirjemvsekakor dobrodošla, saj se tako lažje izognemomarsikaterim oviram in napakam, ki nam utegnejozagreniti življenje. Montaža meteoroloških postaj jezahtevno opravilo, pri katerem sta za uspešno izvedbonujna natančnost in znanje. Prva pomoč pri izgradnjije navadno dokumentacija, ki jo zagotavlja proizvajalec.Dokumentacija je običajno celovita in zelo obsežna,vendar nobena ne nudi praktičnih izkušenj inmnenj inženirjev, ki bi nam lahko privarčevala precejšnjomero časa in energije. V ta namen smo v okviruprojekta eLearning – DTN (http://www.elearning-dtn.eu) izdelali kratke in izčrpne učne vsebine v oblikimultimedijskih posnetkov, ki nazorno prikazujejo postopekmontaže meteoroloških postaj, kot tudi njihovovzdrževanje in razstavljanje.Učne vsebine so namenjene vsem vrstam strokovnjakov,laikom, učiteljem, kot tudi podjetjem in nevladnimorganizacijam. Spletne učne vsebine se nahajajo naspletnem naslovu www.e-learning.si kjer je možnoneomejeno pregledovanje tudi ostalih učnih vsebin, vkaterih smo prikazali izgradnjo in demontažo tipičnemeteorološke postaje ter vzdrževanje jamske meteorološkepostaje. Velik poudarek smo namenili tudiuporabi in namestitvi DTN komunikacij v meteorologijina različnih strojnih in programskih platformah.Vljudno vas vabimo na našo spletno stran(www.e-learning.si). Četudi še nimate svoje postajezapakirane v škatli, pa vam zagotavljamo, da se bosteprav prijetno zabavali ob ogledu naših sicer zelo resnihvsebin.ZahvaleUporabljene tehnologije v merilnih postajah in spletneučne vsebine so nastale v okviru naslednjih projektov:• Javna agencija za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije, “Meritve in analiza izbranih klimatskihparametrov v kraških jamah: Primer sistemaPostojnskih jam (aplikativni raziskovalni projekt)”,Oznaka projekta: L6-2156 (B);• SEVENTH FRAMEWORK PROGRAMME GRANTAGREEMENT No 223994, “Networking for CommunicationsChallenged Communities: Architecture,Test Beds and Innovative Alliances” N4C,Collaborative Project, Web site: www.n4c.eu;• Leonardo da Vinci programme (EU Lifelong LearningProgramme), “eLearning-DTN”, Web sites:www.elearning-dtn.eu, www.e-learning.si.

22LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMatjaž, domžalski vremenkoMatjaž Černevšek, DomžaleLjudje marsikdaj rečejo, da jih nekaj »briga kot lanskisneg«. A med nami obstaja nekaj ljudi, ki jih pa šekako zanima lanski sneg. Pa ne samo sneg, tudi vseostale oblike padavin, spreminjanje temperature invse kar spada pod pojem vreme in si brez tega splohne predstavljajo več vsakdanjika. Med njimi sem tudijaz.ZačetkiKo pomislim, kdaj se je vse skupaj začelo, nimam odgovora.Proti koncu osnovne šole, v devetdesetih letihprejšnjega stoletja, sem si občasno že delal zapiske,a le kadar se je dogajalo kaj zanimivega. V srednji šolije to zapisovanje postalo rutina, sočasno pa je raslozanimanje za meteorologijo (slika 1). Že pred srednjošolo sem si v knjižnici izposojal knjige o astronomiji(še en moj konjiček), vremenoslovju in jih bral, namestoda bi se učil za šolo. To je bilo malce pred prihodomsvetovnega spleta, ki je stvari precej spremenil.Včasih si moral res iskati gradivo, zdaj pa te spletnibrskalniki dobesedno zasujejo z informacijami, kar sekaže tudi v povečanem številu ljubiteljskih vremenarjevin raznih vremenskih forumov.Slika 2. Dežemer na padavinski postaji v Domžalah (Foto:M. Černevšek)Zakaj?Ker sem večino otroštva preživel v enem od domžalskihblokov v centru mesta, imajo veliko zaslugo zaprebuditev mojega zanimanja za vreme obiski Zgornje-Savinjskedoline. Zahajal sem v vasico Bočna vobčini Gornji Grad, ki leži v Zadrečki dolini. Reka Dretase 10 km niže izliva v Savinjo. Skoraj vsak vikend,odkar pomnim, sem s starši potoval iz Domžal mimoKamnika čez prelaz Črnivec (902 m.n.v.) na štajerskostran, mimo Gornjega Grada do Bočne, locirane naseverovzhodni strani Menine planine (slika 3). Sicer le46 kilometrska pot, a včasih še kako pestra.Slika 1. Zapisovanje vremenskih dogodkov v koledarZa študij meteorologije takrat nisem izpolnjevalprecej zahtevnih pogojev, zato sem pač izbral drugosmer. V tistem času, leta 2005, je bil že ustanovljenprvi slovenski meteorološki forum, kjer sem spoznalnekaj sorodnih duš. Izrazil sem željo po deluna področju meteorologije in kmalu zatem že dobilnamig, da bi lahko opravljal meritve v Domžalah, sajje med postajama Ljubljana-Bežigrad in letališčemBrnik zevala velika luknja. Tako sem dobil padavinskopostajo in opazovanje vremena je postalo že nekolikobolj resen hobi (slika 2).Slika 3. Vas Bočna v Zadrečki dolini (Foto: M. Černevšek)Razne karte in statistični podatki pravijo, da sepodnebje v tem delu države ne razlikuje kaj dosti odtistega v Ljubljanski kotlini. A videz včasih vara, kar

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA23limetrov povprečnih letnih padavin, Bočna je panekje vmes. Če se malo poigramo s številkami,predstavlja vsak kilometer proti vzhodu 40 mmmanj letnih padavin!Slika 4. 60 centimetrska snežna odeja konec februarja2013 v Bočni (Foto: M. Černevšek)še kako drži v tem primeru. V tem članku ne bom podrobnejepredstavljal svoje amaterske postaje v Bočni.Le na kratko bi rad omenil nekaj spoznanj, ki so mi žekmalu vzbudile zanimanje:• Zaradi izrazitega gornika (pobočnega vetra) sotam nenavadno hladni večeri v primerjavi z okolico.• Včasih zaradi stacionarne ali obnavljajoče seoblačnosti nad Menino planino (oblaki, ki se zbirajonad njo mečejo popoldne senco na njeno SVstran in seveda tudi nad nas; včasih je ta sencaomejena na zelo majhno območje) opažam občutnomanj sončnega obsevanja.• Zaradi razgibanega površja je tam nekoliko večpadavin kot v nižji okolici in zaradi polsenčnelege pozimi več dni s snežno odejo kot v okolici.Nasploh v tem delu Slovenije šteje vsak kilometer,saj komaj 25 kilometrov od Savinjskih Alp doNazarij prestavlja prehod od 2300 do 1300 mi-• Pogosto piha zelo močan jugozahodni veter vvečjem delu Zadrečke doline. V našem delu vasizaradi reliefa malo zaokroži in piha celo od severnein severozahodne smeri; od jugozahoda pačne more, saj je vetru »na poti« Menina planina.Lokalno spremenjena smer sicer ne vpliva na fenskiučinek jugozahodnega vetra. Se pa tudi zgodi,da smo zaradi njega kakšen dan med najtoplejšimikraji v Sloveniji, saj nas pogosto prepiha medprvimi, a kasneje kot Gornji Grad in dolino NoveŠtifte.Ko pod vse to potegnemo črto, lahko vidimo, da jeto povsem drug svet kot bolj monotona Ljubljanska,Celjska ali kakšna druga kotlina, kjer se vreme ravnaprecej bolj »po učbeniku«. Sicer sem opazil, da se tuljudje nekoliko bolj zanimajo za vremenske pojavekot recimo v Ljubljani, kar glede na opisano sploh ničudno. Veter, padavine in temperatura zraka lahkokonkretno vplivajo na življenje. Še najbolj je »razvpit«t.i. gornik, ki ob lepem vremenu zvečer rahlo zapihljapo pobočjih Menine planine in k nam v dolino prinesetako hladen zrak, da se je treba celo sredi poletjazvečer toplo obleči. Čeprav je temperatura še recimo+18°C, je občutek mraza prav nenavaden. Medtemko po drugih nižinah še vlada vročina in sopara,imamo mi že pošteno hladna ušesa in prste na rokah.Ob sončnem zahodu se pogosto v uri in pol ohladi zaokoli 10 stopinj, vlaga hitro narašča in še pred nočjoje včasih na tleh rosa. Temperature so ob npr. osmihzvečer zelo podobne tistim na Lisci, včasih celo Rogliin Menini planini, od koder v bistvu prihaja ta hlad. Apozor, tako je le v našem delu vasi, ki je v nekakšnemkanalu povsem pod vznožjem Menine planine (slika6). Takoj za ovinkom, približno 400 metrov niže, je šeprijetno toplo vreme, ki se hladi precej bolj umirjeno.Slika 5. Pogled na Bočno, obdano z Menino planino (Foto:M. Černevšek)Slika 6. Dolina pod Menino planino. Naš del vasi, izpostavljengorniku. Pozno popoldne in zvečer pihlja v smeri cestenavzdol (Foto: M. Černevšek)

24 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMoram še omeniti, da je v zavetrju, recimo za hišo aliuto, še prijetno in v skladu z dejansko temperaturozraka. Povsem drugače pa je v tem hladnem gorniku...mordasi lahko predstavljate, če ga primerjam sklimatsko napravo, nastavljeno na minimum, ki zoprnopihlja v vas, medtem ko je v prostoru še toplo.Seveda človeka zanima, kaj se nato dogaja ponoči,zato imam zdaj že nekaj let zapisovalnik podatkov,ki v poljubnih intervalih beleži temperaturo zraka innjen potek v obliki grafa. Zanimivo je, da se že poznozvečer ohlajanje precej ustavi, gornik oslabi in čez nočtemperatura le počasi pada vse do jutranje minimalnetemperature, ki je pri nas celo nekoliko višja kot nižev dolini, sploh ob hudem zimskem mrazu. Zaslugagre nekoliko vzdignjeni legi nad dolinskim dnom terbližnjim smrekovim gozdovom, ki nas obkrožajo iz trehsmeri. A povprečne temperature so kljub temu nižje,kot v večjem delu doline, saj malce višje minimalnetemperature povsem izničijo malce nižje dnevne temperaturein občutno hladnejši večeri. O razmerah tu paveliko pove že vegetacija in to je tukajšnjim ljudem žehitro padlo v oči. Fenološke faze v našem delu vasi zaostajajood nekaj dni pa do enega tedna za preostalimdelom vasi in doline ter 10 do 14 dni za Ljubljansko inCeljsko kotlino. Zakasnitev fenološke faze je odvisnaod vremenskih razmer v konkretni pomladi.Po vsem napisanem je zdaj verjetno jasno, zakaj meje, v iskanju odgovorov in želje po znanju, tako prevzelameteorologija. Bočni pripisujem levji delež zaslug,saj dvomim, da bi tako močno zašel v vremenskevode, če bi vso mladost preživel v ravninskih Domžalah.Sicer se spominjam, kako me je že kot osnovnošolcačudila gosta jutranja megla ter poletne nevihte,vendar ti pojavi niso nič kaj posebnega v primerjavi stistimi lokalnimi na severni strani Menine planine.Vsakdanjik vremenskega navdušencaKo si enkrat tako odvisen od spremljanja vremena, letože začne vplivati na tvoj vsakdanjik. Kot uradni opazovalecimaš dolžnost izmeriti padavine ob 7.00 zjutraj(poleti ob 8.00). To je treba uskladiti s službo, včasihpomaga kak družinski član, včasih se pa tudi ne izidein kasneje izmerim skupno količino padavin, ki se jonato kasneje porazdeli po dnevih s pomočjo radarskihslik padavin in bližnjih postaj. Sicer je najbolj pomembnaskupna količina padavin, tako da kar se tegatiče ni večjih problemov. Od približno 170 padavinskihpostaj po Sloveniji je moja verjetno najdlje od mojegabivališča. Ker živim v centru Domžal, smo dežemerpostavili na dobro in varno lokacijo v bližini športnegaparka Domžale, pri teniškem klubu. Sprva me je bilostrah, koliko časa bo tam zdržala (bližina otrok, občasenvandalizem v bližini, itd.), a v petih letih ni bilo šenobenih problemov. Zahvaliti se je treba žičnati ograjiokoli teniškega kluba, pa tudi precej nevpadljivemuvidezu hellmannovega dežemera, saj na prvi pogleddeluje kot navadno vedro na stojalu. Do te postajeimam 15 minut hoje ali 5 minut z avtom. A za stvari, kijih imamo radi, razdalje niso ovira…Slika 7. Meritve snežne odeje na padavinski postaji vDomžalah (Foto: M. Černevšek)Biti vremenski navdušenec tudi pomeni, da nadopustu z enim očesom pogleduješ proti nebu in sesprašuješ, kaj se dogaja doma. Pomeni, da celo nadelovnem mestu zvedavo pogleduješ skozi okno, kajse dogaja zunaj. Pomeni, da imaš na svojem spletnembrskalniku med priljubljenimi zaznamki najprejcel kup z vremenom povezanih povezav. In sevedapomeni, da te ljudje sprašujejo za vreme na skorajvsakem koraku. Jaz sicer vedno poudarjam, da sembolj analitik kot prognostik. Večina ljudi pač misli, daje meteorologija samo napovedovanje vremena inne vedo, da zraven spada še statistika, kontrola inanaliza podatkov, klimatologija, itd. In ravno to menajbolj veseli, napovedovanje pa raje pustim za to boljusposobljenim strokovnjakom. Moja velika želja je, dabi nekoč lahko delal na področju opazovanja vremenaali analize podatkov in morda se mi nekoč ta želja uresniči.V vsakem primeru pa bom vsak dan zapisovalpodatke in pogledoval v nebo.

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA25Vreme – naš vsakdanIztok Sinjur, Gozdarski inštitut SlovenijeVremenski pojavi že od nekdaj burijo človeško domišljijo,bolj ali manj vplivajo na vsakdanje aktivnosti innenazadnje na naše počutje. Ker je bil v preteklostičlovek mnogo bolj izpostavljen vremenskim razmeram,poznavanje njihovih zakonitosti pa je sprvatemeljilo zgolj na izkušnjah prednikov pomešanihz različnimi verovanji, so ti pogosto odločali celo opreživetju. S časom se je neposredna izpostavljenostvremenskim pojavom zmanjšala, a vreme še vednoostaja pomemben človekov spremljevalec.Med drugim v najnovejšem prevodu Slave vojvodineKranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain) izvemo,da je »leta 1190 jeseni tri tedne močno deževalo,da se je reka Ljubljanica razlila na dolgo in široko inse je bilo treba skozi mesto voziti s čolni. Voda se jena mnogih krajih povzpela do zgornjih oken«. Precejbesed je napisal tudi o ljubljanski megli, ki da je tudikoristna, saj »pridejo nekateri do visoke starosti in četega pri mnogih ne bi preprečila prekomerna pijača, bijih to doseglo še več«.O vremenu do danesVremenske pojave človek spremlja že tisočletja. Sprvaje šlo za upodabljanje s slikanjem, z razvojem pisavepa so pričeli nastajati še danes pomembni viri. Zapisivremenskih dogodkov, ki so bodisi omogočili dobreletine pridelkov, bodisi vzeli življenja domačih živali inljudi, tako še po stoletjih predstavljajo pomemben virza preučevanje podnebja. Z ozemlja današnje Slovenijepa imamo, zahvaljujoč izjemni sposobnosti opazovanjain pisanja barona Janeza Vajkarda Valvasorja,že iz 17. stoletja mnogo podrobnih zapisov o lokalnempodnebju in njegovem vplivu na življenje ljudi.Slika 2. Naslovnica knjige Vremenoslovje Oskarja Reye(Foto: I. Sinjur)Iz tedanjega časa so se ohranili tudi številni zapisi olokalnih vremenskih razmerah v kronikah, ki so jihpisali zlasti duhovniki in drugi posamezniki. Z napredkomznanosti smo dobili tudi pomembna pisna delas področja vremenoslovja. Eno takih del je nedvomno»Vremenoslovje« iz leta 1940. Z lepo pisano slovenskobesedo je dr. Oskar Reya, upravnik Zavoda za meteorologijona ljubljanski univerzi, skušal takratno znanjeo vremenu predstaviti tako strokovnjakom kot preprostim,podeželskim ljudem. S pojavom novih medijevza zapis dogodkov sta se zlasti v 20. stoletju začelaširiti tudi nabor in kakovost virov za preučevanjevremenskih pojavov. Slikovne in pisne vire so pričelidopolnjevati še fotografije in filmi, v devetdesetih letihs skokovitim razvojem svetovnega spleta tudi izjemenporast t.i. elektronskih virov.Slika 1. Slava vojvodine Kranjske (Foto: I. Sinjur)

26 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAO vremenu danesVremenski pojavi spremljajo tudi sodobno družbo.Zahvaljujoč tehniki prenosa podatkov in načinunjihove hrambe lahko na svetovnem spletu - internetunajdemo vse do sedaj omenjene vire. Z razvojemmerilnih naprav in svetovnega spleta je skokovitonarasla množica podatkov o vremenu in njihov hiterprenos do posameznikov. Pravzaprav lahko šele sedajopazimo, kako veliko je zanimanje za vremenskepojave. Ne samo, da na spletu zasledimo podatke neštetihamaterskih vremenskih postaj iz vseh koncevsveta, ampak tudi vremenske kronike (t.i. bloge). Teobičajno pišejo posamezniki. Vremenska društva aliskupine vremenskih zanesenjakov pa razpravljajo nat.i. forumih.Spletni forumiV splošnem so spletni forumi prostovoljna združenjaposameznikov različnih starosti, ki jih združujejopodobni interesi. Lahko so javno dostopni in objaveprebirajo vsi obiskovalci spletne strani, lahko pa sozaprtega tipa in je prebiranje ter pisanje omogočeno leregistriranim uporabnikom. Spletna aplikacija forumapredstavlja nekakšno omizje, kjer med posameznikipoteka pisna komunikacija, kar omogoča hiter prenospodatkov ne glede na čas in kraj. Nekateri forumiza pridobitev vstopnega gesla zahtevajo tudi nekajosnovnih podatkov o uporabniku in obrazložitev željepo sodelovanju. Obstoj tako nastale spletne skupnostije precej odvisen od razvoja odnosov med sodelujočimi.Pisne razprave običajno nadzirajo skrbniki foruma,moderatorji in administratorji, ki skrbijo, da vsebinasledi tematiki in po potrebi rešujejo ali prekinejo nesoglasja.V primerih, ko uporabnik krši pravila skupnostiin ne upošteva opozorila moderatorja ali administratorja,začasno ali trajno izgubi možnost sodelovanja.Spletni vremenski forumi – sodobne vremenskekronike v SlovenijiSlika 3. Merilne naprave v meteorološki hišici amaterskemeteorološke postaje. Grosuplje, 21. 10. 2007 (Foto: I.Sinjur)Prvi spletni vremenski forum se je v Sloveniji pojavilleta 2004 (Prvi slovenski vremenski forum). Pionirna tem področju, Marko Korošec, je s tem vzpodbudilmnoge, da so svoje zanimanje za vreme lažje delili innadgrajevali. Sledil je hiter porast amaterskih vremenskihopazovalcev, ki so z medsebojno pomočjoizpopolnili znanje o vremenoslovju in podatke samodejnihvremenskih postaj pričeli objavljati na spletu.Potem, ko je omenjeni forum po dveh letih prenehal zdelovanjem, se je razvoj prvotne vremenske spletneskupnosti razcepil v dve smeri. Del skupnosti se jezdružil v forumu, kasneje Vremenskem društvu ZEVS,Slika 4. Vstopni strani dveh spletnih vremenskih forumov

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA27del pa v Slovenskem meteorološkem forumu. Četudije do sedaj v Sloveniji nastalo že več tovrstnih forumov(s pomočjo spletnih brskalnikov ob hitrem pregledudanes lahko naletimo na vsaj 5 vremenskih forumov),sta prav omenjena najbolj aktivna. Slednja s pomočjoopisov in fotografskega gradiva gradita obsežnevremenske kronike, tako za območje Slovenije kotširše. Kljub temu pa se med seboj nekoliko razlikujeta.Za javno prebiranje odprt forum Vremenskega društvaZEVS s pomočjo amaterskih opazovalcev in mrežesamodejnih vremenskih postaj omogoča hiter pregledvremenskih razmer po Sloveniji, javnosti zaprt Slovenskimeteorološki forum pa deluje zlasti na področjuraziskovalno usmerjenih nalog, na primer raziskavimrazišč. V obeh forumih sodeluje od nekaj deset donekaj sto članov, ki sicer povečini prihajajo iz Slovenije,nekaj pa tudi iz tujine. Ker gre za spletno delovanjein se večina članov osebno ne pozna, so organiziranaobčasna skupna srečanja, na katerih je poleg samegadruženja poskrbljeno tudi za kakšno predavanje aliogled zanimivosti.Forumi so stičišče mladih in starejših, osnovnošolcevin doktorjev znanosti. Predstavljajo idealno možnostza prenos znanja med posamezniki, obenem pa tudiza objavo podatkov o aktualnih, lahko tudi nevarnihvremenskih razmerah, zaradi česar se lahko nekateripravočasno odzovejo in imetje obvarujejo pred škodo.Mavrica v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, 22. 7. 2011 (Foto: I. Sinjur)

28 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAVremensko društvo ZEVSMarko Premelč, predsednik Vremenskega društva ZEVSPrvi korakiPravijo, da je vsak začetek težak in ustanavljanje društvaje vsekakor nekaj, kar zahteva veliko mero predanostiin zanosa. V primeru, ko gre za ljubitelje vremena,pa bi lahko dejali, da kar velja tista pregovorna o»muhastem vremenu« - in tako tudi o muhavosti vseh,ki jim spremljanje vremenskih pojavov pomeni nekajveč. Ko pa se muhavost spremeni v predanost in tudimalo trme, potem je to druga pesem.Skupina vremenskih zanesenjakov oziroma lastnikovzasebnih vremenskih postaj razpršenih po vsehkoncih naše domovine se je začela spoznavati, izmenjavatinasvete in izkušnje - sprva le preko interneta,nato pa tudi na prvih srečanjih. Pred skoraj sedmimileti je tako dozorela ideja, beseda je dala besedoin rodilo se je Vremensko društvo ZEVS. Zakaj ravnoZEVS? Sprva kot »Združenje vremenskih skupnosti«,nato pa kar po vzoru vrhovnega med starogrškimibogovi – bogu groma Zevsu.Dejavnosti društva in članstvoDruštvo vsaj enkrat letno organizira srečanje takočlanov, kot tudi drugih ljubiteljev vremena in vsehpojavov, povezanih z vremenom. V zadnjih letih jeuveljavljena praksa izvedbe dvodnevnih srečanj,kamor so povabljeni tudi predavatelji oziroma strokovnjakis področja meteorologije oziroma s sorodnihpodročij in društev. Do leta 2012 je društvo gostilo že15 srečanj, ki se jih je skupno udeležilo že več kot 300udeležencev.Slika 1. Razporeditev vremenskih postaj, vključenih v vremensko društvo ZEVS

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA29Število članov na naše največje veselje narašča, takoje bilo v letu 2012 v društvo včlanjenih že 60 članov.Med člani je večina lastnikov zasebnih vremenskihpostaj (50), ki gostujejo na najetem strežniku društva.Podatki teh vremenskih postaj so neprecenljiviin poleg tega, da so v veliko veselje samim lastnikom,pomenijo veliko tudi za spremljanje trenutnegavremena po Sloveniji. Podatki so objavljeni in prostodostopni na spletnih straneh društva (http://geostik.com/mv40.asp). Pomembno je, da se tudi arhivirajoin mesečno oziroma letno objavljajo v društvenembiltenu, ki ga ureja mlada zagnana ekipa ljubiteljevvremena. Bilten ZEVS je dostopen na naslednjem spletnemnaslovu: http://zevs.si.Poleg zgoraj naštetega, društvo omogoča tudi objavo10-dnevne vremenske napovedi, ki je ena izmedredkih alternativnih vremenskih napovedi v Slovenijiza katero »stoji« predana stalna ekipa napovedovalcevter tudi druge storitve (na primer vremenska napovedza pametne telefone android: http://www.krtina.com/podatki/Napoved.apk).Društvo skrbi (tudi finančno) za delovanje vremenskegaportala ZEVS (http://zevs.si) in vremenskegaforuma ZEVS (http://forum.zevs.si). Slednji ima okoli900 uporabnikov in je največji vremenski forum vSloveniji. Uporabniki si lahko izmenjavajo mnenja ovremenu, napovedujejo vreme, spremljajo trenutnevremenske razmere, objavljajo fotografije, se dogovorijoza skupna spremljanja vremenskih dogodkov, iščejotehnično pomoč, ipd.Kako naprej?V prihodnje načrtujemo bolj pogosta, mesečna srečanjačlanov, postavitev kakšne društvene vremenskepostaje v sodelovanju s sorodnimi društvi, organiziranjefotografske razstave z vremensko tematiko in šemarsikaj.Vse bralce vabim, da za več informacij, tudi za morebitnosodelovanje, pišejo na naš elektronski naslov:vd.zevs@gmail.com oziroma se včlanijo v društvo navremenskem portalu ZEVS (http://zevs.si). Veselibomo novih idej in svežih moči.Slika 2. Nevihta nad Sorškim poljem (Foto: D. Košir)

30Zasedanje COP18/CMP8 v Dohi18. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembipodnebja (COP18) in 8. zasedanje Konference pogodbenic Kyotskegaprotokola (CMP8), 26. november – 7. december 2012, Doha, KatarAndrej Kranjc, Ministrstvo za kmetijstvo in okoljeUvodZasedanje COP18/CMP8 je bilo prvo tovrstno zasedanjev kakšni državi organizacije OPEC, zato so gamnogi pričakovali z nezaupanjem. Kot je znano, tedržave ne slovijo ravno po navdušenju za ukrepanjeproti podnebnim spremembam, saj le-to zajema tudizmanjševanje rabe nafte in njenih derivatov, kar paposledično pomeni manjši zaslužek za države izvoznicenafte. No, kljub temu je predsednik COP18/CMP8Abdullah bin Hamad Al-Attiyah, namestnik predsednikavlade Katarja, korektno predsedoval in si po svojihmočeh prizadeval za uspeh zasedanja.Pričakovanja od tega zasedanja niso bila prav visokopostavljena in je bilo v tem pogledu pravo nasprotjezasedanja v Koebenhavnu decembra 2009. Kljubtemu pa je bilo zasedanje v Dohi zelo pomembno, sajje bila prihodnost pogajalskega procesa pod okriljemUNFCCC (Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah)in s tem mednarodnega spoprijemanja spodnebnimi spremembami v veliki meri odvisna odvsaj enega predmeta pogajanj – drugega ciljnegaobdobja Kyotskega protokola. Na eni strani so državev razvoju vse ostalo pogojevale s sprejetjem drugegaciljnega obdobja, na drugi strani pa so EU in nekateredruge razvite države pogojevale njegovo sprejetje zuravnoteženim napredkom na vseh področjih, predvsempri pripravah na nov, globalni sporazum. Kotvemo, je bilo drugo ciljno obdobje sprejeto, to pa pomeni,da so bili izpolnjeni tudi pogoji na »drugi strani«.Iz Slovenije sva se zasedanja udeležila Mag. KsenijaŠkrilec (Ministrstvo za zunanje zadeve) in podpisani(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, vodja delegacije),ki sem tudi vodil en segment pogajanj, in sicer o obveznostihzmanjšanja izpustov v razvitih državah.obračunavanja gozdov kot ponora CO 2; potrebnespremembe protokola za izvajanje obveznosti razvitihdržav v drugem ciljnem obdobju; zagotovitevzačetka veljavnosti drugega ciljnega obdobja s 1.januarjem 2013. V bistvu je šlo torej za pripravovseh potrebnih določil za sprejetje drugega ciljnegaobdobja in za začetek njegovega delovanja dne1.1.2013.• WG-LCA (Ad hoc delovna skupina za dolgoročnosodelovanje v okviru konvencije): Priprava sklepovza izvajanje Balijskega akcijskega načrta, kateregaglavna področja so: dejavnosti in obveznostirazvitih držav in držav v razvoju za zmanjšanjeizpustov toplogrednih plinov; nujnost dviga ciljevzmanjšanja izpustov; prilagajanje podnebnimspremembam; razvoj in prenos tehnologij; financiranjeza pomoč državam v razvoju pri spoprijemanjus podnebnimi spremembami. Področja, zakatera ni bilo mogoče doseči soglasja in pripravitisklepov, so bila prenesena pod okrilje drugihdelovnih teles (SBSTA, SBI ali ADP).• ADP (Ad hoc delovna skupina za Durbanskoplatformo): Začetek vsebinskega dela za pripravocelovitega, globalnega sporazuma, ki bi zajemalvse države in naj bi ga sprejeli leta 2015.Med najtežje rešljivimi problemi so bili na pogajanjih:dolžina drugega ciljnega obdobja, finančna pomočdržavam v razvoju po letu 2012, vprašanje škod zaradipodnebnih sprememb v najbolj ranljivih državahv razvoju in kompenzacij za te škode, ter programdela za leto 2013 skupine ADP, ki je bila ustanovljenadecembra 2011 v Durbanu za pripravo novega,globalnega sporazuma.Eden največjih problemov znotraj EU, prisoten že večVsebina pogajanjGlavnina pozornosti je bila v Dohi namenjena deluvseh treh ad hoc delovnih skupin, ki je bilo osredotočenopredvsem na naslednje teme:• AWG-KP (Ad hoc delovna skupina za Kyotski protokol):Dolžina drugega ciljnega obdobja; pravicado prenosa presežkov kvot izpustov iz prvegaciljnega obdobja v drugo in njihove uporabe; načinPredsednik Abdullah bin Hamad Al-Attiyah v pogovoru spredstavniki držav v razvoju

31še vedno velja ponudba EU, da bo zvišala svojo obveznostna -30 %, če bodo ustrezno ravnale tudi drugedržave.Pogled v plenarno dvorano med zasedanjemkot dve leti, je bil, kako priti do soglasja glede prenosapresežkov enot izpustov v drugo ciljno obdobje in njihoveuporabe, predvsem zaradi nasprotovanja Poljskekakršnim koli omejitvam pri tem. Ministri so se v Dohio tem končno uspeli dogovoriti, pogajanja med njimipa je vodil finski minister za okolje Ville Niinistö.RezultatiNa zasedanju v Dohi je EU dosegla svoje glavne pogajalskecilje s prejetjem svežnja sklepov, imenovanega»Doha Climate Gateway«. Osnova za ta sveženj je bilsoliden napredek na predhodnih pogajanjih v Cancunuin Durbanu. Glavni sklepi v tem svežnju so:• amandma h Kyotskemu protokolu, ki vzpostavljanjegovo drugo ciljno obdobje;• napredek pri Delovni skupini za Durbansko platformo(ADP) s sprejetjem programa dela za njenidve področji: 1) priprava novega, globalnega sporazuma,in 2) dvig ambicij zmanjšanja izpustovpred letom 2020;• odločitev glede presežkov enot izpustov (AAU)– neomejen prenos v drugo ciljno obdobje, aomejitve pri uporabi;• izhodišče za pregled ambicije, pri čemer bopomembno vlogo igralo Peto poročilo IPCC (gre zaambicijo zmanjševanja izpustov);• zaključek dela in obstoja dveh pogajalskih ad hocskupin: AWG-LCA in AWG-KP.Kyotski protokolDrugo ciljno obdobje Kyotskega protokola bo trajalo8 let, tako da ne bo vrzeli med njegovim koncem inzačetkom veljavnosti novega, globalnega sporazumav letu 2020. EU bo 1. januarja 2013 začela izvajatisprejeti amandma, čeprav ga države članice in evropskeinstitucije še nekaj časa ne bodo ratificirale.Za drugo ciljno obdobje se je EU zavezala zmanjšatisvoje izpuste v skladu s cilji, sprejetimi leta 2009 vokviru podnebno-energetskega svežnja, kar pomenizmanjšanje izpustov za 20 % do leta 2020 glede naleto 1990. Vendar pa, v skladu s sklepom Sveta EU,Poleg EU bo v drugem ciljnem obdobju sodelovalole majhno število držav: Avstralija, Norveška, Švica,Liechtenstein in Monako. Japonska, Nova Zelandija inRusija v drugem ciljnem obdobju ne bodo sodelovale,prav tako ne Kanada, ki je že pred tem iz Kyotskegaprotokola formalno izstopila. ZDA seveda ostajajoše naprej izven protokola. Še vedno obstaja nekajdvomov, če bodo amandma ratificirale Ukrajina, Belorusijain Kazahstan, ker se ne strinjajo z določilom,ki omejuje uporabo presežkov enot izpustov. Enakokot v prvem ciljnem obdobju države v razvoju tudi vdrugem ciljnem obdobju nimajo obveznosti zmanjšanjaizpustov. Razmeroma skromna zastopanost državv drugem ciljnem obdobju kaže na nujnost novegasporazuma, ki bo z različnimi obveznostmi vključevalvse države.Naloge Delovne skupine za Durbanskoplatformo (ADP)V okviru Delovne skupine za Durbansko Platformo sopogodbenice sprejele program dela za leto 2013 zjasnimi mejniki. Področji dela ADP sta naslednji:• vizija in struktura novega sporazuma, po katerembodo imele obveznost zmanjšanja izpustovvse države pogodbenice UNFCC (ob upoštevanjunjihovih različnih zmožnosti in odgovornosti), inki mora biti sprejet leta 2015, veljati pa bo začelleta 2020;• dvig ambicij zmanjšanja izpustov pred letom2020, s čimer bi premostili vrzel med sedanjimicilji zmanjšanja izpustov in zmanjšanjem, ki jepotrebno, da bi omejili dvig povprečne globalnetemperature pod 2 °C.Zaključek dela pogajalskih skupin AWG-LCA inAWG-KPZaključek dela (in obstoja) teh dveh skupin je bila enaglavnih zahtev EU na zasedanju v Dohi. Posledičnonaj bi se pogajalci bolj osredotočili na delo ADP inomogočili sprejem novega, globalnega sporazumado leta 2015. Glede končanja dela delovne skupineAWG-LCA v skladu z dogovorom v Durbanu so se razhajalastališča držav v razvoju in razvitih držav. Državev razvoju, vključno s Kitajsko in Indijo, so vztrajale, daključna vprašanja, kot so finance in prenos tehnologij,niso bila primerno naslovljena. Sprejet je bil dogovor,da se nedokončane zadeve prenese na dnevne redestalnih delovnih teles SBSTA (Delovno telo za znanstvenoin tehnološko svetovanje) in SBI (Delovno teloza implementacijo) ali v pristojnost Odbora za prilagajanjein Odbora za tehnologijo.

32Dosežena je bila operacionalizacija Zelenega podnebnegasklada. Sprejet je bil sklep, da bo njegov sedežv New Songdo Cityju, Južna Koreja; kandidati so biliše: Bonn, Ženeva, Varšava, Mexico City in Windhoek(Namibija).Škode in kompenzacijePredsednik (Abdullah bin Hamad Al-Attiyah) in podpredsednik(avtor) COP18/CMP8 v pogovoru med prekinitvijozasedanjaV letu 2013 bo velik poudarek na zmanjševanju vrzeliglede ambicij zmanjševanja izpustov pred letom 2020z iskanjem dodatnih možnosti v mednarodnem sodelovanjuizven procesa v okviru UNFCCC.Podnebno financiranjeEU je v Dohi potrdila, da bo v celoti izpolnila svojoobljubo o zagotovitvi 7,2 mrd EUR v okviru »hitregafinanciranja« v triletnem obdobju 2010-2012 zapomoč državam v razvoju pri spoprijemanju s podnebnimispremembami, in zagotovila, da se bo ta pomočnadaljevala tudi po letu 2012. Nekaj držav članic EUin drugih razvitih držav je najavilo določene finančneprispevke za leto 2013, nekatere pa tudi do leta2015.Podnebno financiranje bo ostalo ključna tema napogajanjih tudi v prihodnje, saj bodo države v razvojuvztrajale, da se morajo razvite države obvezati hkonkretnim in naraščajočim prispevkom po končanemhitrem financiranju. Sveženj sklepov o financahspodbuja razvite države naj ohranijo podnebnofinanciranje v obdobju 2013-2015 vsaj na povprečniletni ravni hitrega financiranja. Sklenjeno je bilo tudi,da se podaljša priprava dolgoročnega financiranja zaeno leto (do zasedanja decembra letos v Varšavi), karnaj bi omogočilo razvitim državam, da najdejo načineza povečanje pomoči proti vsoti 100 mrd USD letnodo leta 2020 (to zavezo so sprejeli voditelji razvitihdržav na zasedanju decembra 2009 v Koebenhavnu).Ta sredstva naj bi prišla iz javnih, privatnih in alternativnihvirov, namenjena pa bodo državam v razvojuza zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in zaprilagajanje podnebnim spremembam. Pomembnosporočilo EU je bila zaveza za nadaljevanje financiranjaprilagajanja podnebnim spremembam in splohspoprijemanja z njimi v državah v razvoju ter najavakonkretnih zavez (Velika Britanija, Nemčija).V Dohi je bilo precej pozornosti namenjene skrbidržav v razvoju za ustrezno obravnavo škod zaradipodnebnih sprememb, predvsem v najbolj ranljivihdržavah v razvoju, in kompenzacij za te škode. To jebilo eno od pomembnih pričakovanj Skupine malihotoških držav od razvitih držav, opirajoč se na načeloodgovornosti držav, ki so najbolj prispevale k podnebnimspremembam. Predvideno je, da bo na zasedanjuCOP19/CMP9 decembra 2013 v Varšavi vzpostavljenmehanizem za ustrezno naslavljanje te problematike.ZaključekDogovori, sprejeti v Dohi, ne pomenijo preboja v splošnempristopu k vedno bolj zaskrbljujočemu stanjuna področju segrevanja ozračja. Konferenca ni rešilavprašanja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,potrebnega za omejitev rasti povprečne globalne temperaturena 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.Kljub temu je bila pomembna za nadaljevanje Kyotskegaprotokola in s tem za premostitev obdobja doleta 2020, ko naj bi države začele delovati po novem,globalnem sporazumu, ter za uresničevanje dogovoraiz Durbana o sklenitvi tega sporazuma do leta 2015.Sprejeti sklepi pomenijo pomemben korak v boju protipodnebnim spremembam, saj je pogajalcem, meddrugim, uspelo sprejeti drugo ciljno obdobje Kyotskegaprotokola, ki državam, ki so vanj vključene, nalagakvantitativne obveznosti zmanjšanja izpustov toplogrednihplinov.Pogajalcem je v zadnjem trenutku uspelo sprejetidogovor o dolžini drugega ciljnega obdobja, ki je 8 let.Uspelo se jim je tudi dogovoriti o pravilih za prenospresežkov enot izpustov, ki jih ima največ Rusija,sledijo pa ji Ukrajina in srednje- oziroma vzhodnoevropskedržave članice EU, razen Slovenije. Dogovor otem znotraj EU je uspel po skoraj treh letih pogajanj,pri čemer je bila najtrši oreh Poljska.Sprejeti sklepi pomenijo za EU pomemben uspeh, sajje bila sprejeta večina tega, za kar se je zavzemala.Zaradi veljavnosti drugega ciljnega obdobja tako Slovenijikot celotni EU ne bo potrebno narediti več, kotbi sicer, saj enake obveznosti izvirajo že iz podnebnoenergetskegasvežnja, ki zavezuje države članice EU.

3312. letno srečanje EMS in 9. Evropskakonferenca aplikativne klimatologijeTanja Cegnar, Agencija Republike Slovenije za okoljeNajvečja evropska konferenca na področju meteorologijein klimatologije se je leta 2012 odvijala od 10.do 14. septembra v poljskem mestu Łódź. Tako kotvsa soda leta je bila tudi tokrat glavnina konferenceposvečena klimatologiji, kar je razvidno tudi iz naslovadogodka »9. evropska konferenca aplikativne klimatologije«in vodilne teme konference: »Zmogljivostevropskih podnebnih storitev – potrebe uporabnikov inkomuniciranje z deležniki«.Pravzaprav bi morali govoriti o dveh dogodkih, ki pase tako tesno prepletata, da imajo udeleženci vtis, dagre za enoten dogodek. Evropska meteorološka zveza(EMS) ima dan pred začetkom znanstvenega delakonference sestanek sveta in letno skupščino. Evropskemeteorološke službe so EMS zaupale organizacijokonference, kar zajema izbor in najem konferenčnegacentra, usklajevanje med skrbniki tematskih sekcij indoločanje urnika posameznih sekcij, skrb za pogodboz organizacijo Copernicus, ki skrbi za zbiranje povzetkov,objavo informacij o konferenci na spletni strani,pobiranje prijavnine in tiskanje konferenčne brošure.Konferenco že vrsto let odlikujeta odlična organizacijain visoka stopnja avtomatizacije pri upravljanju s povzetki,prijavami, plačevanju kotizacije ter objavljanjupredstavitev na spletu. EMS vsako leto na konferenciprispeva in podeli kar nekaj nagrad mladim znanstvenikom,medijske nagrade in nagrado za najboljšiposter. Soorganizatorjev konference je bilo tokrat5; poleg Evropske meteorološke zveze in Evropskeklimatske podporne mreže (ECSN) so imeli pomembnovlogo tudi predstavniki poljske meteorološke službe,ki deluje pod imenom Inštitut za meteorologijo inKonferenčni center Univerze v Łódźu (foto: T. Cegnar)Med odmori je bilo veliko priložnosti za navezavo stikov inizmenjavo izkušenj (foto: T. Cegnar)upravljanje z vodami (IMGW), meteorološka sekcijapoljskega geofizikalnega društva ter Univerza v Łódźu.Doslej najštevilčnejša udeležba je bila na lanski konferenciv Berlinu, na kateri je po uradni statistiki sodelovalokar 716 udeležencev iz 53 držav. Klimatološkekonference, kot je bila tokratna, praviloma privabijomanj udeležencev; uradna statistika je tokrat zabeležila319 udeležencev iz 42 držav. V to številko nisovšteti številni udeleženci vzporednih dogodkov, sajza vzporedne dogodke ni bila potrebna konferenčnaregistracija. Tudi tokrat je bilo največ udeležencev izNemčije, in sicer kar 58, Poljsko je zastopalo 42 strokovnjakov,Nizozemsko 28, po 23 udeležencev je biloiz Češke in Španije, 20 pa iz Italije. Iz Slovenije smobili trije udeleženci (Andrej Ceglar, Luka Honzak, TanjaCegnar). Poleg zastopnikov iz evropskih držav so sekonference udeležili še strokovnjaki iz Argentine,Japonske, Izraela, Nove Zelandije, Brazilije, Kitajskein Koreje.Programski in znanstveni odbor konference je vodilHorst Böttger (EMS), člani pa smo bili: Erik Andersson(ECMWF), Tanja Cegnar (EMS), Ben Dieterink(HMEI), Aryan van Engelen (ECSN), Krzysztof Fortuniak(University of Łódź), Jochen Grandell (EUMETSAT),Paul Hardaker (RMetS), Sylvain Joffre (FMI), MartinaJunge (EMS), Haleh Kootval (WMO), Danuta Limanowska(IMGW), Pierre-Philippe Matthieu (ESA), EwenMcCallum (MetOffice), Olivija Morell (MeteoMak),Jean Pailleux (France), Hans Richner (SGM, IACETH),Dennis Schulze (PRIMET), Heleen ter Pelkwijk (NVBM)in Joanna Wibig (University of Łódź).

34Lokalni organizacijski odbor so sestavljali JoannaWibig (Univerza v Łódźu, PTG), Krzysztof Fortuniak(Univerza v Łódźu) in Danuta Limanowska (IMGW).Vsebina konference je bila razdeljena na štiri večjesklope, vsak med njimi je imel koordinatorja. Sklopi inkoordinatorji so bili:• spremljanje podnebja in podnebnih sprememb,razumevanje procesov in spreminjanja podnebjater raziskave in storitve za družbeno-gospodarskesektorje (Aryan van Engelen),• sistemi v ozračju in njihove interakcije (SylvainJoffre),• komunikacija in izobraževanje (Tanja Cegnar),• numerična napoved vremena (Jean Pailleux).Na konferenci je bilo veliko posterjev, ki so bili razstavljenivse dni konference. Tokrat sta bila dva enournaodmora med zasedanji namenjena ogledu posterjev,kar je prispevalo k številčnejšemu obisku posterjev.Na konferenci so bili trije razstavljalci, in sicer:• Inštitut za meteorologijo in upravljanje z vodami(IMGW),• Kipp & Zonen,• Scintec.Pred, med in po konferenci je potekalo nekaj spremljajočihdogodkov, ki so navedeni z originalnimiangleškimi naslovi:• Programme and Science Committee EMS&ECAM2013,• Future work on homogenization,• Workshop on the implementation of a ClimateWatch System in RA-VI in the context of GFCS,• WMO Regional Climate Centre (RCC) Workshop.Z izjemo plenarnih predavanj je delo sočasno potekalov 4 dvoranah, za vzporedne dogodke so bile na razpolagododatne dvorane. Več informacij o konferencinajdete na spletnem naslovu ems2012.eu.Otvoritvena slovesnostSlovesnost je vodil predsednik EMS Dominique Marbouty.Udeležence so pozdravili Włodzimierz Nykiel(rektor Univerze v Łódźu), Mieczysław S. Ostojski(generalni direktor IMGW), Kazimierz Kłysik (vodjaodseka za meteorologijo in klimatologijo na Univerziv Łódźu), Joanna Wibig (PTG – predsednica meteorološkesekcije), Aryan van Engelen (ECSN), DennisSchulze (PRIMET) in Ben Dieterink (HMEI). Za pozdravnimigovori smo prisluhnili predstavitvi, ki jo je oGlobalnem okviru za podnebne storitve (GFCS) imelFilipe Lúcio, vodja GFCS pisarne pri WMO. Predavanjeje bilo naslovljeno »GFCS: k boljšim odločitvam vFilipe Lúcio med strateškim predavanjem (vir: EMS)podnebno občutljivih sektorjih«. Predstavil je koncept,dosedanjo zgodovino vzpostavljanja in pričakovanerezultate ter koristi, ki jih prinaša GFCS, katerega bistvenisestavni del je tudi komunikacijska platforma,saj zgolj znanje in vedenje ne zadostujeta. Informacijamora doseči uporabnika v obliki, ki mu bo razumljivain prilagojena za uporabo.Po krajšem odmoru smo poslušali še pet strateškihplenarnih predavanj; vsa so se navezovala na podnebnestoritve, vendar vsako z zornega kota ustanove,ki jo je zastopal predavatelj. Skupaj s predavanjemvodje GFCS so predavatelji udeležencem konferenceorisali več različnih prispevkov, ki bodo skupaj sestavljalicelovito ponudbo podnebnih storitev. O dejavnostiEU na področju podnebnih sprememb je predavalReinhard Schulte-Braucks, vodja GMES pri EC DG Enterpriseand Industry. O opazovanjih Zemlje in podporipodnebnim storitvam je govoril Michael Rast, vodjaznanstvene strategije, koordinacije in načrtovanja priESA. EUMETSAT je zastopal Jörg Schulz, strokovnjakza podnebne izdelke v sektorju za meteorološkeoperacije. Tema, ki jo je predstavil, je bila trajnostnospremljanje podnebja kot prispevek EUMETSAT k podnebnimstoritvam. Vodja projekta MiKlip Freja Vamborgiz MPI Hamburg se je osredotočila na desetletnepodnebne napovedi in njihov prispevek k podnebnimstoritvam. Vodja sektorja za napovedljivost pri ECMWFRoberto Buizza pa je predstavil sezonske napovedi inz njimi povezane priložnosti in izzive.V nadaljevanju je delo večinoma potekalo v vzporednihsekcijah, izjemi sta bili le plenarna podelitevnagrad in sekcija o komunikaciji na temo podnebnihsprememb.Leta 2012 je najprestižnejšo nagradoEMS prejel Tim Palmer (vir:EMS)

35Utrinki s konference (vir: EMS)NagradeSrebrno medaljo, prestižno nagrado za izjemneprispevke k razvoju meteorologije v Evropi, ki jo vsakoleto podeljuje Evropska meteorološka zveza, je nakonferenci prejel prof. Tim Plamer. Nagrajen je bil zapionirsko delo na področju predvidljivosti vremena inpodnebja ter za izjemne sposobnosti in zavzetost priposredovanju osnovnih konceptov strokovni in laičnijavnosti v Evropi in zunaj nje. Njegovo delo je ključnoza razumevanje podnebne dinamike in vremensketer podnebne predvidljivosti. Njegovo raziskovanjeobsega široko paleto področij, ki sega od teoretičnegado praktičnega. V teoretičnem delu velja še zlastiizpostaviti nelinearne vidike podnebnega sistema.Po pazljivem pregledu vseh posterjev je komisija, kije ocenjevala vizualni vtis in privlačnost, jasnost inrazumljivost posredovane informacije, znanstveniprispevek, inovativnost pristopa in potencialni vplivrezultatov, nagrado podelila posterju z naslovom»UK climate trends, as revealed by statistics for1981−2010« avtorjev J.E.J. Eyre, D.M. Hollis, M.C.Kendon, T.P. Legg, and M.J. Prior (Met Office, HadleyCentre, Exeter, Združeno kraljestvo).Poleg tega smo na konferenci podelili še dve medijskinagradi za projekta s področja komunikacije. Prva jebila dodeljena Irskemu meteorološkemu društvu zaPrejemniki medijskih nagrad in predsednik EMS DominiqueMarbouty (vir: EMS)veliko aktivnost in promocijo meteorologije, druga panorveškim kolegom za izdelavo knjige o vremenu zaotroke in izviren pristop, ki so ga pri tem uporabili.Podeljenih je bilo osem nagrad za mlade znanstvenike;prejeli so jih Zanita Avtoniece, Philip Bett, VeronikaMaslova, Ildiko Pieczka, Carlos Roman-Cascon,Mariano Sastre Marugan, Victoria Sinclair in SvetlanaTkačuk. Posebno nagrado za mladega znanstvenikapa je prejela Annika Seppälä za objavo z naslovom“Geomagnetic activity and polar surface air temperaturevariability”.Konferenčne temeVsako leto želimo zajeti vse pomembne teme napodročju meteorologije, posebej pa je bila tokratizpostavljena klimatologija. Predvsem na plenarnihzasedanjih in v sklopu, ki je bil namenjen podnebnimstoritvam, se je jasno kazala teženja po vse večji koordinacijiin združevanju dejavnosti pod okriljem velikihcentrov. Klimatološkim službam našega obsega sepo mnenju razpravljalcev ne obeta svetla prihodnost.Ker je na konferenci veliko prispevkov, jih zaradipreglednosti in porazdelitve nalog med koordinatorjistrnemo v nekaj vodilnih tematskih sklopov, ki sonavedeni že pri splošnem opisu konference. Tu pa soopisi vsebin nekoliko obširnejši.ECAC je izpostavljal uporabne podnebne informacije.Ta vsebinski del konference je bil zasnovan kot forumza izmenjavo pogledov in znanja za razvoj podnebnihstoritev, obsegal pa je tri tematska področja: spremljanjeokolja in podnebnih sprememb, razumevanjeprocesov in podnebnih sprememb ter raziskave in storitveza družbeno-gospodarske sektorje. Podnebje inpodnebne spremembe so razpravljalci prikazali kot virin priložnost, a tudi kot tveganje in nevarnost. Razumevanjepodnebnega sistema je še vedno v razvoju,podnebne storitve pa so in bodo osrednja razvojnatema tudi v prihodnje.

36Sklop o sistemih v ozračju in njihovih interakcijahje obravnaval naše razumevanje, opazovanje insposobnost modeliranja procesov v ozračju in vodnegacikla, vključeval pa je tudi povratne mehanizme indopolnilne študije. Večina predavanj v tem sklopu jebila namenjena znanstvenim podlagam za numeričnomodeliranje dogajanja in razvoj podnebnih storitev.Veliko je bilo tudi interdisciplinarnih sekcij in z njimipovezanih ved, kot so hidrologija, agrometeorologija,kakovost zraka, biometeorologija človeka itd.Generalni direktor poljske meteorološke službe (IMGW)Mieczysław S. Ostojski med intervjujem (vir: EMS)Uvodničarji na plenarnem zasedanju so bili: FelicityLiggins (MetOffice/Hadley Centre, Velika Britanija), kije predavala o komuniciranju s podnebnimi skeptiki,Bart Strengers (Nizozemska agencija za okoljskopresojo – PBL). ki je govoril o anketi o podnebnihspremembah in njihovem vplivu na družbo, ki so joopravili med znanstveniki, Reija Ruuhela (Meteorološkiinštitut, Finska), ki se je osredotočila na podnebnestoritve in komunikacijo pri spreminjanju medijskegaokolja, Rob van Dorland (Kraljevi nizozemski meteorološkiinštitut), ki je uvodni del zaokrožil s predstavitvijonizozemske pobude za podnebni dialog medznanstveniki in skeptiki. Sledila je razprava, v kateriso sodelovali uvodničarji in publika.Podane so bile pobude za presojo razlik v pogledihmed glavnino znanstvenikov in podnebnimi skeptiki,prav tako naj bi objavili pregled strokovne literatureter organizirali podnebne dialoge in razprave. Predstavljeniso bili predlogi za izboljšanje obveščanjaoblikovalcev politik in splošne javnosti o znanstvenihdognanjih. Pogledi o tem, kako nova spoznanja inizdelke približati uporabnikom, so se med razpravljalcirazlikovali glede na okolje, iz katerega izhajajo.Sklop numerična napoved vremena se je ukvarjals študijami o učinkovitosti in stabilnosti programov zasuperračunalnike, modeliranje procesov v povezaviz napovedovanjem vremena, algoritmi asimilacijepodatkov ter uporabo večmodelskih izračunov in vsemodernejših pristopov na osnovi verjetnosti. Pozornostje bila posvečena tudi operativni razlagi in uporabirezultatov numeričnih modelov za napovedovanjevremena, vključno z uporabo avtomatskih algoritmovtolmačenja in subjektivno interpretacijo napovedovalcev.Plenarna razpravaPlenarno zasedanje je bilo posvečeno komuniciranjupodnebnih sprememb in soočanju znanstvenikov spodnebnimi skeptiki. Uvodničarji so vsak s svojegazornega kota osvetlili vlogo medijev v ustvarjanjusplošnega javnega mnenja o podnebnih spremembahter potrebnih odzivih politike in družbe kot celote.Presenetljivo je, da je tovrstna debata v nekaterihdržavah veliko bolj živa kot v Sloveniji.Skeptiki še vedno obtožujejo Medvladni odbor zapodnebne spremembe (IPCC), da so objavljena poročilapolitično motivirana in pristranska. Po mnenjuskeptikov naj bi politiki odložili ali celo ukinili naporeza prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Prenosznanja in motiviranje za ukrepanje otežuje tudi ševedno ne dovolj učinkovit prenos znanja in obvladovanjenegotovosti ter tveganja v različnih časovnih inprostorskih razsežnostih.Uvodničarji na plenarni sekciji o komunikaciji podnebnihsprememb (vir: EMS)Mediji in komunikacijaKot vsako leto sem poleg sekcije za prilagajanje napodnebne spremembe organizirala in vodila tudi sekcijoo medijih in komunikaciji. Namenjena je izmenjaviizkušenj in dobrih praks pri posredovanju podnebnihin vremenskih informacij. Ukvarjamo se tudi steoretičnimi osnovami komuniciranja, ocenjevanjemučinkovitosti različnih načinov komuniciranja in razlikmed posameznimi mediji, posebej se posvečamonovim medijem, ki odpirajo za zdaj še manj znane/uporabljane načine posredovanja informacij. Tokratso bile v ospredju vremenske aplikacije za pametnetelefone. Pestrost pogledov in obravnavanih tem, ki joponuja ta sekcija, vedno pritegne veliko poslušalcev.Kot primer dobre vremenske napovedi je svojo TVnapoved prispeval irski meteorolog Gerry Murphy. Polegtega nas je v uvodnem predavanju poljski kolegaseznanil z razvojem napovedovanja vremena na Polj-

37skem in nam pokazal nekaj svojih posnetkov, ki smojih komentirali in primerjali s pristopi drugih kolegov.Nagrada za najboljšo TV napoved tokrat ni bila podeljena,saj med prispelimi predlogi ni bilo res izjemnegaprispevka. Prav tako nismo podelili nagrade zaživljenjsko delo na področju posredovanja meteorološkihinformacij v medijih, ker ni bilo ustreznih nominacij.Slednje je malce presenetljivo, saj nagrajencuEMS krije vse stroške udeležbe na konferenci.Tako kot minula leta sem tudi tokrat iz vseh prispevkov,ki so bili podani na medijski sekciji, pripravilazgoščenko, da bo vsebina dosegljiva tudi tistim, ki sesekcije niso mogli udeležiti, a bi se radi seznanili zvsebino.trajnostni razvoj. Od leta 2004 do junija 2011 je bilgeneralni direktor Evropskega centra za srednjeročnevremenske napovedi v Readingu. Pod njegovimvodstvom je center hitro napredoval in ohranjal slovesnajboljšega svetovnega centra za numerično napovedovanjevremena.Leta 2013 bosta od 9. do 13. septembra v Readingu15. letna skupščina EMS in 11. evropska konferencao aplikacijah v meteorologiji.Svet EMS sestavlja devet članov: trije stalni predstavnikiin šest predstavnikov, ki jih za obdobje dvehlet izvoli skupščina. Stalne člane določijo Kraljevometeorološko društvo (RMetS), Nemško meteorološkodruštvo (DMG) in Francosko meteorološko društvo(SMF), ki plačajo dodatno prostovoljno članarino.Svet izvoli predsednika, ki je član enega od društev,podpredsednika in blagajnika, ki sestavljajo predsedstvoEMS.Imenovan predsednik samodejno postane član sveta,če seveda ni že njegov član. Mandat predsednika,podpredsednika in blagajnika običajno traja tri leta,predsednik pa ni upravičen do ponovne izvolitve.Opuščeno tovarniško območje so preuredili v hotele, nakupovalnicenter, muzeje in restavracije (foto: T. Cegnar)Društvene dejavnostiV nedeljo, 9. septembra dopoldne, je bila 27. sejaSveta EMS, ki sem se je udeležila kot vodja EMSskupine za medije in komunikacijo. Sejo je vodilpredsednik društva Dominique Marbouty. Popoldnesmo imeli 14. letno skupščino EMS; udeležilo se jeje 26 članov, ki so zastopali meteorološka društva izrazličnih evropskih držav.Od lanskega septembra EMS predseduje DominiqueMarbouty, ki je član Francoskega sveta za okolje inTrenutni člani sveta so: Dominique Marbouty: SMF,Francija (predsednik), Bob Riddaway: RMetS, VelikaBritanija (podpredsednik), Jean-Pierre Chalon: SMF,Francija (blagajnik), Ksenija Cindric: HMD, Hrvaška,Paul Halton: IMS, Irska, Eigil Kass: DaMS, Danska,Shimon Krichak: IMS, Izrael, Guy Schayes: SRBA, Belgija,Heinke Schlünzen: DMG, Nemčija in JoannaWibig:PTG – meteorološka sekcija, Poljska.V začetku delovanja je svet EMS določil odbore zanadzor svojih dejavnosti. To so bili odbori za srečanja(2001), akreditacije in strokovne prakse (2001), izobraževanje(2001), medije (2001), publikacije (2001)in nagrade (2002). Predsedniki odborov so rednoporočali o svojih dejavnostih in napredku pri izvajanjunalog. S potrditvijo Načrta za izvajanje strategije2008 so se dogovorili, da bi EMS moral preiti na boljprojekten pristop in hkrati zmanjšati število odborov,da bi lahko uresničil ponovno zastavljene cilje.Zdaj delujejo naslednji odbori in projektne skupine, kijih navajam skupaj z imeni vodij:Predsednik EMS Dominique Marbouty govori na 14. skupščini(vir: EMS)Strokovne prakse – Christophe Billard (SMF, Francija);Izobraževanje – Tomas Halenka (CMeS, Češka);Mediji – Tanja Cegnar (ARSO, Slovenija);Srečanja – Horst Böttger, predsednik (DMG, Nemčija);Nagrade – Johannes Schmetz: predstojnik meteorologije,EUMETSAT;Uredništvo – Bob Riddaway, predsednik (RMetS,Velika Britanija).

38Višina gladine morjaMaja Jeromel, Agencija Republike Slovenije za okoljeUvodVišina morske gladine lahko pomembno vpliva naživljenje ob morju. Ob nizkih vodostajih ladje občasnonasedejo ali ne morejo izpluti iz luke, sprehajalci pase lahko sprehodijo tudi pod strunjanskimi klifi aliobčudujejo ankaranske leščurje kar brez potapljaškemaske. Ob višjih vodostajih pa lahko morje poplavinižje dele obale in ovira promet po obalnih cestah ternekaterih mestnih ulicah in trgih slovenskih obalnihmest.S spremljanjem in napovedovanjem višine morja lahkopreprečimo ali vsaj omilimo marsikatero nevšečnostprebivalcem in obiskovalcem obale. V Slovenijispremljamo višino morja na mareografski postaji vKopru od leta 1958, pred kratkim pa je bila postavljenatudi vodomerna letev v Piranu, saj je ravno tomesto najbolj ogroženo ob višjih vodostajih. Srednjaletna višina gladine morja je dolgoletno povprečjemeritev in glede na ničlo vodomerne letve v Kopruznaša 217 cm. Morje ob slovenski obali začne poplavljatinižje ležeče dele obale, kadar gladina preseže300 cm na mareografski postaji v Kopru. Rekordnavrednost sega v leto 1969, ko je bila izmerjena višina394 cm. Nadpovprečno visoke gladine se pojavijo,kadar je sočasno prisotnih več dejavnikov – visokaastronomska plima, nizek zračni tlak, južni veter – intakrat govorimo o povišanem plimovanju morja.Astronomske višine morjaNihanje gladine morja je v osnovi pogojeno z znanimigravitacijskimi interakcijami med Soncem, Luno in Zemljo,pri čemer je vpliv Lune na Zemljo 2,16-krat večjiod vpliva Sonca. Medsebojna lega omenjenih telesvpliva na velikost amplitude plimovanja. V času mlajain ščipa gravitacijski vplivi Sonca in Lune sovpadajoin takrat so amplitude plimovanja največje, v časuprvega in zadnjega krajca pa najmanjše. Razporedin oblika kontinentov, razgibanost morskega dna infizikalne lastnosti vode popačijo posledice delovanjagravitacijskih sil v tolikšni meri, da se plimovanjemorij in oceanov po svetu odraža v zelo raznolikihamplitudah pa tudi v različnih tipih plimovanj. Največjemerjene amplitude plimovanja so v zalivu Fundyna jugovzhodu Kanade, kjer amplitude presegajo 11m (http://tidesandcurrents.noaa.gov/). V Jadranskemmorju so največje amplitude v severnem delu, kjer obslovenski obali amplituda plimovanja redko preseže 2m. V osnovi ločimo dva tipa plimovanja – poldnevnoplimovanje s po dvema ekstremoma v enem dnevu terdnevno plimovanje z eno maksimalno in eno minimalnovišino gladine morja. Obstaja pa tudi mešani tipplimovanja, ki je kombinacija poldnevnega in dnevnegatipa plimovanja. Na območju Severnega Jadrana jeplimovanje sicer mešanega tipa, vendar lahko rečemo,da poldnevni tip prevladuje.Plimovanje, ki je posledica delovanja gravitacijskih sil,imenujemo astronomsko plimovanje. S harmoničnoanalizo merjenih višin morja lahko določimo značilneparametre, tako imenovane plimske konstante, kiopisujejo tip in amplitudo plimovanja na posameznigeografski lokaciji. Tako lahko izračunamo tabliceplimovanja z astronomskimi višinami morja za leto aliveč vnaprej.Residualne višine morjaZ izračunom plimskih tablic lahko torej napovemopričakovano gibanje gladine morja pri normalnemzračnem tlaku (1013 hPa) ter ob odsotnosti močnejšihvetrov. Daljše obdobje visokega zračnega tlakapovzroči znižanje gladine morja glede na napovedaneastronomske vrednosti, odstopanja so lahko tudinekaj 10 centimetrov ali več. Obratno pa nizek zračnitlak posredno zviša gladino morja. Za začetno ocenovpliva tlaka na višino morske gladine lahko uporabimosplošno inverzno barometrično formulo, ki določa, dase sprememba tlaka za 1 hPa odraža v spremembivišine gladine morja za 1 cm. Vendar praksa kaže, daje vpliv tlačnih sprememb v Tržaškem zalivu izrazitejši– sprememba tlaka za 1 hPa prinese povprečno 1,5cm spremembe višine gladine morja. Močnejši vetroviH [cm]4003503002502001501005001030P Hastro Hmer Residual-5011.2.2013 14.2.2013 17.2.2013 20.2.2013 23.2.2013 26.2.2013 1.3.2013Slika 1. Primerjava med izmerjenimi (Hmer) in astronomskimi(Hastro) višinami morja, prikaz vpliva tlaka (p) na višinemorja namareografski postaji Koper in upadanje amplitudesejša (Residual)102510201015101010051000995990985p [hPa]

39nad morjem nato dodatno prispevajo k popačenjuastronomskih višin morja. Burja odriva vodo od vzhodneobale Jadranskega morja, kjer povzroči znižanjevišine gladine ter nariva vodo na vzhodno italijanskoobalo, vendar zaradi krajšega vetrišča ta vpliv ni takoizrazit. Južni veter, jugo, ki piha vzdolž Jadranskegamorja, ima na voljo veliko daljše vetrišče. Tako pridedo narivanja morske vode po celotnem Jadranu vse doTržaškega zaliva, kar spet doprinese k zvišanju gladinevode v obsegu nekaj 10 cm. Ob prehodu ciklona prekoJadrana sovpade znižanje zračnega tlaka in narivanjevode z južnim vetrom, posledica pa je zvišanje morskegladine tudi za več kot 1 meter od predvidene astronomskevišine morja.Slika 4. Primer plimskih tablic za mesec februar 2013(objava na spletni strani ARSO)zaprtem vodnem telesu je med prvimi opazoval inpoimenoval švicarski raziskovalec Francois-AlphonseForel na Ženevskem jezeru, pojav pa je značilen tudiza ostala alpska jezera ter jezera in polzaprta morjapo svetu. Perioda sejša, ki ga povzroči jugo na Jadranu,je približno 22 ur.Slika 2. Povišano plimovanje morja v Piranu, 1. 12. 2008 –druga najvišja izmerjena gladina morja 372 cm v obdobjumeritev (Foto: J. Polajnar, M. Robič)Ko po prehodu ciklona moč južnega vetra oslabi, narivanjemorske vode proti severnemu Jadranu popustiin narinjena voda se sprosti. Pri tem se oblikuje val, kipotuje nazaj proti jugu. Zaradi naravne oblike Jadranskegamorja, ki je skoraj kot zaprt bazen oz. jezero,dobimo stoječe dušeno valovanje, imenovano sejš(seiche). Val se na Otrantskih vratih odbije in ponovnopotuje proti severu. Stoječe valovanje v (delno)Tablice plimovanja nam torej dajo le neko orientacijskovrednost gibanja morske gladine, za točnejše napovedivišine morske gladine pa je potrebno upoštevatitudi vremenske vplive in sejše, ki so povrhu vsegatudi medsebojno sklopljeni. Zato bo napovedovanjedejanske gladine morja z upoštevanimi vsemi omenjenimivplivi možno, ko bodo sklopljeni tudi oceanografskiin atmosferski operativni modeli.400380višina morja [cm]3603403203001963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011letoSlika 3. Najvišje izmerjene višine gladine morja namareografski postaji v KopruSlika 5. Napoved površinskega tokovanja morja, produktoperativnega oceanografskega modela za območje severnegaJadrana (Northern Adriatic Princeton Ocean Model-NAPOM )

40Strokovni izlet Slovenskega meteorološkegadruštva v Šaleško dolino - 9. junij 2012Zalika ČrepinšekGlede na polemike, ki se pojavljajo v javnosti v zveziz izgradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, smo seodločili, da v letu 2012 organiziramo strokovni izlet vŠaleško dolino.Razgled s stolpa 4. bloka. (Foto: Z. Vičar)TEŠ-a, tehnoloških postopkih obratovanja in sistemudaljinskega ogrevanja. Sledil je voden ogled elektrarne,v katerem smo imeli priložnost videti turbinskestrojnice posameznih blokov, komandne kabine,hladilni stolp, napravo za razžvepljevanje dimnihplinov, napravo za čiščenje odpadnih vod in kontrolnesisteme. Z razgledne ploščadi kotlovnice bloka 4 seDimniki v Termoelektrarni Šoštanj, ki s svojimi izpustiprispevajo k globalnemu segrevanju podnebja. (Foto: J.Roškar)V termoelektrarni Šoštanj nas je sprejel vodič Andrej,ki nam je najprej ob multimedijski predstavitvi povedalveliko zanimivega o našem največjem elektroenergetskemobjektu v Sloveniji: o začetkih in razvojuČlani SMD na ogledu elektrarne. (Foto: Z. Vičar)Gradbišče 6. bloka TEŠ-a. (Foto: J.Roškar)

41nam je kljub oblačnemu vremenu odprl lep razgledna Šaleško dolino, ki sodi med tiste slovenske pokrajine,kjer sta proizvodnja električne energije in premogovništvopustila velike posledice v okolju. Kar nekajvprašanj in razprav se je porajalo med obiskom TEŠ-aravno na temo degradacije okolja. Naš vodič pa namje v povezavi s tem predstavil tudi njihove ekološkeprojekte in sistem ravnanja z okoljem po zahtevahISO 14001, katerih cilj je čim manjše onesnaževanjeokolja. Z vrha razgledne ploščadi smo lahko videli vsatri šaleška jezera: Škalsko, Družmirsko in Velenjsko,ki so posledica izkopavanja lignita PremogovnikaVelenje, ki je bil naš naslednji cilj.Kljub temu, da nam ni uspelo priti v podzemljepremogovnika in srečati jamskega škrata, ŠkalskegaBergmandeljca, pa smo zadnji del našega izletavseeno preživeli globoko pod površjem zemlje. Vspodnji Savinjski dolini smo si ogledali kraško jamoPekel pri Šempetru, ki jo je milijone let ustvarjal potokPonikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče zimenom Peklenščica. Vodička, ki nas je popeljala popodzemnem svetu, nam je najprej pri vhodu v jamopokazala skalo, ki ima z nekaj domišljije res podoboPred vhodom v jamo Pekel. (Foto: Z.Vičar)Dobrodošlica v Rudarskem muzeju. (Foto: Z. Vićar)Ogledali smo si Muzej premogovništva. Jamski delje bil žal zaradi sanacije po januarskem samovžiguv tem delu muzeja zaprt. V notranjem delu muzejasmo si najprej ogledali film o odkritju in pridobivanjupremoga nekoč in danes ter geološko zgodovinoŠaleške doline, nato pa še stalno razstavo o življenjuin delu rudarjev. Sprehodili smo se skozi 'Črno' in'Belo' garderobo, si ogledali knapovsko stanovanje inkontrolne ploščice, ki jih rudarji pred vstopom v jamoodlagajo na kontrolne table. Od Premogovnika smose poslovili z željo, da bi po koncu 'šihta' na kontrolnitabli nikoli ne ostala kontrolna ploščica, kar pomeni,da se nekdo ni vrnil iz jame.hudiča. Pozimi se včasih iz vhoda v jamo kadi, kerje zunanja temperatura zraka nižja od tiste v jami.Zato ni čudno, da so naši predniki jamo poimenovaliPekel. Skozi rove spodnjega vodnega dela jame nasje vseskozi spremljalo šumenje potoka Ponikvica, kije še posebej glasno ob štirimetrskem podzemnemslapu. Za nekaj kratkih trenutkov smo v 'Tihem rovu'lahko doživeli svet popolne tišine in teme, v zgornjemsuhem delu jame pa smo občudovali številne kapnikezanimivih oblik in v soju luči iskrenje kalcitnih kristalov.Če so nas že čez dan spremljali močni nalivi, paso nas pri izhodu iz Pekla pozdravili blagodejni sončnižarki in nas po okrepčilu v restavraciji pospremilinazaj do Ljubljane.Kopalnica, kjer so se rudarji nekoč po končanem deluskopali preden so odšli domov. (Foto: Z. Vičar)Krepčanje pred odhodom v Ljubljano. (Foto: Z. Vičar)

42Letni občni zbor SMD 2012Miha DemšarPotekal je v prostorih ARSO dne 15.3.2012 od 15:30do 17:15. V uvodu je predsednik društva Jožef Roškarpodelil priznanje doc. dr. Nedjeljki Žagar za njene izrednedosežke na področju meteorologije v letu 2011.Ob tej priložnosti je prejemnica priznanja navzočimpredstavila eno od svojih nedavnih nalog z naslovom„Kje je osrednja lokacija intertropske konvergenčnecone“.Po predavanju smo izvolili delovna telesa občnegazbora. V delovno predsedstvo smo za predsednikaobčnega zbora izvolili Gregorja Vertačnika s pomočnikomaBojanom Paradižem in Matijo Klančarjem. Zapisnikje vodil Miha Demšar, overila pa sta ga TajdaMekinda Majaron in Boris Zupančič.Poročilo o delu v preteklem letu je podal predsednikdruštva. Izdali in natisnili smo 3. številko Vetrnice.Aprila 2011 smo skupaj s Hrvaškim meteorološkimdruštvom organizirali skupen izlet na Bovško. Prevedlismo Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju,ki je objavljen na društveni spletni strani, patudi na http://www.skepticalscience.com/. Organiziralismo 2 predavanji. V okviru Evropske meteorološkezveze pa je Tanja Cegnar aktivno sodelovala vmedijski sekciji.Poročilo o finančnem stanju društva je podal blagajnikAndrej Velkavrh. V letu 2011 je bilo 2312 EUR prihodkovin 2724 EUR odhodkov.V času občnega zbora je bilo v društvu 123 članov.Prejeli smo tudi 6 novih prošenj za včlanitev v društvo.Novi člani so tako postali dr. Primož Mlakar, dr. BoštjanGrašič, dr. Marija Zlata Božnar, dr. Mateja Ogrin,dr. Polona Vreča in Matjaž Črepinšek.Predsednik društva nam je predstavil še načrte društvav letu 2012. Okvirno bomo nadaljevali z dosedanjimiaktivnostmi: natisnili bomo 4. številko Vetrnice,ki bo posvečena razvoju modela Aladin, posodabljaliinformacije na društveni spletni strani, organiziralibomo nekaj predavanj in izlet. Nadaljevali bomo sodelovanjez Evropsko meteorološko zvezo. Predsednik jehkrati prosil člane, da tudi sami posredujejo predlogeza popestritev aktivnosti društva.Na koncu smo obravnavali še spremembo Pravilnikao podeljevanju priznanj. Predsednik je najprej pojasnilpotrebo po spremembi, ki se nanaša na nagrade.Predlagal je, da v prihodnje društvo zaradi denarnihomejitev ne bi več podeljevalo denarnih nagrad, še naprejpa bi podeljevali priznanja. Skupaj smo si ogledalispremenjeni pravilnik in ga soglasno sprejeli.Delovno predsedstvo in zapisničar (Foto: I. Sinjur)

43Letni občni zbor SMD 2013Miha DemšarPotekal je v prostorih ARSO dne 15.3.2012 od 16:00do 17:20. Zbor je začel predsednik društva JožefRoškar, ki je uvod namenil preminulima članoma društvagospodoma Bojanu Paradižu in Miranu Trontlju.Spomnili smo se ju z minuto molka.Izvolili smo delovna telesa občnega zbora, in sicerza predsednika občnega zbora Gregorja Vertačnika,zapisnikarja Miha Demšarja ter overovatelja zapisnikaTajdo Mekinda Majaron in Jelka Urbančiča.Ker je bilo letošnje leto volilno leto, je predsednikJožef Roškar najprej predstavil člane društva, ki sobili pretekla štiri leta člani upravnega in nadzornegaodbora ter častnega razsodišča. Nato je predstavil aktivnostidruštva v preteklem letu. Poudaril je pomen,da smo lahko 4. številko Vetrnice, ki je bila posvečenaopisu razvoja modela Aladin, s pomočjo donacijsponzorjev natisnili. Omenil je mesečne prispevkeo podnebnih prispevkih, ki jih društvo pripravlja nadomači spletni strani od julija 2012 dalje. Organiziralismo 4 predavanja, izlet v Šoštanj, Velenje in jamo Pekel,Tanja Cegnar pa je še naprej uspešno sodelovalaz Evropsko meteorološko zvezo.Poročilo o finančnem stanju društva je podal blagajnikAndrej Velkavrh. V letu 2012 je bilo 2626 EUR prihodkovin 3165 EUR odhodkov.V času občnega zbora je bilo v društvo včlanjenih 127članov. Letos nismo prejeli novih prošenj za članstvo,tako da se število članov ni spremenilo.Ker je bil letošnji občni zbor volilni, je predsednikzbora Gregor Vertačnik najprej predlagal, da zborizglasuje razrešnico staremu upravnemu odboru, karje zbor soglasno sprejel. Nato smo za novega predsednikasoglasno izbrali gospoda Jožefa Roškarja. Ta jenato predlagal, da naj upravni odbor sestavljajo ističlani kot do sedaj. Damijana Kastelec in Miha Demšarsta se zaradi drugih obveznosti odpovedala funkciji.Za novega tajnika je predlagal Boštjana Murija. Pravtako je predlagal, da bi v uredniški odbor vključili tudiGregorja Vertačnika, ki bi skrbel za društveno spletnostran, hkrati pa bi člana uredniškega odbora, MojcaDolinar in Gregor Vertačnik postala tudi člana upravnegaodbora. Tako smo na občnem zboru potrdili novupravni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik JožefRoškar, podpredsednica Mojca Dolinar, tajnik BoštjanMuri, blagajnik Andrej Velkavrh, člani Andrej Hrabar,Klemen Bergant, Rahela Žabkar in Gregor Vertačnik.Jožef Roškar je prav tako predlagal, da nadzorni odbornadaljuje delo v enaki sestavi kot v prejšnjem mandatu,kar smo soglasno potrdili. Tako nadzorni odborsestavljajo: predsednik Gregor Gregorič, člana paAleška Bernot Pernarčič in Mirko Kovač. Prav tako smopotrdili tudi častno razsodišče, ki je v enaki sestavikot v prejšnjem mandatu, torej: predsednik AndrejHočevar, člana Jože Rakovec in Joško Knez.Predsednik zbora in tajnik se posvetujeta (Foto: I. Sinjur)Predsednik društva nam je predstavil še načrte društvav letu 2013. Osnovo delovanja bodo predstavljaledosedanje aktivnosti in sicer: izdali bomo 5. številkoVetrnice, ki bo posvečena ljubiteljem meteorologije;glede podnebnih sprememb bomo s predavanji pospremilina pot stiskan Vodnik po dvomih o podnebnihspremembah; organizirali bomo predavanja in tudiizlet; med ljubiteljskimi meteorologi bomo poskusili dobitimnenje o izbiri tem ter za njih organizirali poletnometeorološko šolo.

44Prednovoletno srečanje članov SMDMojca Dolinar, Foto: Zorko VičarTudi leto 2012 smo zaključili s tradicionalnim prednovoletnimsrečanjem, ki je bilo tokrat 18. decembrav veliki sejni sobi, v četrtem nadstropju AgencijeRepublike Slovenije za okolje. Udeležilo se ga je večkot 50 članov.Naša mladina je bila prav prešerne volje.Tradicionalno nas je za uvod pozdravil predsednik društvaJožef Roškar. Na kratko je strnil najpomembnejšeletošnje dosežke društva in člane vzpodbudil k čimvečji aktivnosti v okviru društva tudi v prihodnje.Čas za voščila ...Kot je to že običaj, smo tudi tokrat pričeli srečanjes potopisnim predavanjem. Naš svetovni popotnikBoštjan Muri nas je z diapozitivi popeljal v odročnepredele tople Indonezije.Po koncu predavanja smo si zaželeli vse lepo vprihajajočem letu ter nadaljevali srečanje v veselemvzdušju ob praznični hrani in pijači. Kot vedno se jemed udeleženci razvila marsikatera zanimiva debata.... in čas za debate.

POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA45Uporaba radarjev s pulzno kompresijo vmeteorologijiAnton Zgonc, Agencija Republike Slovenije za okoljeUvodV magistrskem delu sem preveril uporabnost meritevvremenskega kanala radarja za nadzor zračnegaprometa na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki gaje leta 2008 postavila Kontrola zračnega prometaSlovenije (KZPS). Tovrstni letalski radarji omogočajomeritve ozračja s pogostostjo, večjo kot 1 meritev vminuti, kar je časovno mnogo pogostejše od meritevnamenskih vremenskih radarjev. Njihova slaba stranje odsotnost vertikalne informacije v meritvah. Strukturepadavinskih oblakov po višini ni mogoče izmeriti,ker je radarski žarek močno razpotegnjen po vertikali,njegova elevacija (nagib osi žarka nad vodoravnimitlemi ob izhodu iz antene) pa je stalna.Podrobneje sem obdelal glavno tehnično posebnosttega radarja – pulzno kompresijo. To je oddajno-sprejemnaprocesna tehnika, ki omogoča nekaj 10-kratnoizboljšanje radialne ločljivosti 1 meritev glede nadolžino izsevanih pulzov elektromagnetnega valovanja(EMV). Omogoča korenite spremembe v merilnistrategiji radarskega sistema: podaljšanje izsevanihpulzov, zmanjšanje maksimalne moči izsevanihpulzov, povečanje občutljivosti in občutno manjšeonesnaženje stranskega frekvenčnega spektra.Izračunal sem okultacijski diagram letalskega radarja,to je višino najnižjega žarka nad vsako točko nadtlemi, ki ga še ne blokirajo talne in druge ovire. Polegtega sem izračunal trimesečne točkovne količine(radarskih) padavin od julija 2009 do junija 2010.Tako sem lahko razbral okvirna dobro in slabo pokritaobmočja po posameznih letnih časih. Po pričakovanjihje povsem nepokrito območje Alp, to pa zaradineustrezne lokacije radarja, ki je sredi kotline. To jepravzaprav največja hiba tega radarja.Nato sem primerjal meritve z referenčnimi radarskimimeritvami vremenskega radarja na Lisci. Primerjalsem pet-minutne povprečne (radarske) jakosti padavin.Pri tem sem iz radarskih odbojnosti Z [mm6/m3] računal pripadajočo radarsko jakost padavinR [mm/h] po v radarski meteorologiji splošno znanipotenčni zvezi med njima, imenovani Z-R relacija:1 Radialni: v smeri vzdolž žarkaUporabil sem empirični vrednosti koeficientov a in b,ki se uporabljata na ARSO za stratiformne padavinskeoblake (Divjak, 2009). Obojne povprečne petminutnejakosti padavin sem točkovno primerjal še s preračunanimipovprečnimi petminutnimi jakostmi padavin,izračunanimi iz digitaliziranih meritev državne mrežepluviografov.Radarske jakosti padavin letalskega radarja so se pokazaleprimerljive meritvam referenčnega vremenskegaradarja in meritvam pluviografov, vendar le za konvektivnepadavinske procese. Odstopanja so znotrajširine razredov radarskih odbojnosti (8 dBZ oziroma5,33 dBR), standardni odkloni pa so večinoma celopod 4 dBZ (oziroma 2,67 dBR). Letalski radar stratiformnihpadavinskih sistemov večinoma ne zazna.Letalski radar Thales STAR 2000Letalski radar STAR 2000, z internim imenom Charlie,je izdelek francoske vojaške gospodarske družbeThales. Uvršča se med radarje za nadzor zračnegaprometa (angl. ATC - Air Traffic Control), nadzor zračnegaprostora (ATS - Air Traffic Surveillance) in letališkevzletno-pristajalne radarje (TAR – Terminal ApproachRadar). Postavljen je ob letališki stezi letališča JožetaPučnika Ljubljana. S strokovnega vidika lokacija vSlika 1a. radar STAR 2000 na letališču Jožeta PučnikaLjubljana. Antenski del je nameščen v kupoli, ki je okoli 5 mdvignjena od tal. Antenski podstavek je nameščen v zabojnikupod ploščadjo kupole. Poleg vidimo radarska zabojnikas pripadajočo opremo. Lokacija ni primerna zaradi bližnjihovir (dreves, stavb) in zaradi talnih ovir, ki obdajajo Ljubljanskokotlino (Foto: KZPS)

46POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAkotlini ni preveč primerna, je pa bila takrat zaradivelikih administrativnih ovir edina možna. Okultacijskidiagram (slika 2) ima zato večje sence v smeri protiAlpam.Letalski radar se zelo razlikuje od vremenskih radarjev.Sestavljata ga primarni del za merjenje odbojev odletal ali pa sipalcev v ozračju in sekundarni – komunikacijskidel, ki prek transponderjev na letalih spremljatrenutne podatke o njihovem letenju (slika 1 a in b).1.21.0tΤ pw 0.8tΤ pw 0.60.40.21.0 0.5 0.0 0.5 1.0ΝttΤ pwΝ cΝ2Ν cΝ cΝ2Τ2u⋆utΤ2tΤSlika 1b. instalacija radarja brez kupole za lažjo predstavo.Zgornja antena je sekundarna, komunikacijska. Primarnaantena je mrežaste konstrukcije (Vir: tehnična dokumentacijaradarja)ΤΤSlika 3. Zgoraj: časovni potek pravokotnega radarskegapulza dolžine τ (črno) in časovni potek njegove avtokorelacijskefunkcije (modro). Razpolovna širina avtokorelacijskefunkcije, v tem primeru τ, je privzeta kot definicija radialneločljivosti radarja. Enota na abscisi je brezdimenzijska: t/τ.Sredina: časovni potek linearno frekvenčno moduliranega(LFM) pulza dolžine τ. Tak pulz je v praksi bistveno daljši odpravokotnega pulza. Ordinata je spodaj odrezana, relativnespremembe frekvence v takih pulzih so v resnici zelomajhne.Spodaj: časovni potek avtokorelacijske funkcije LFM pulza.Vidi se močno zožan glavni maksimum, njegova razpolovnaširina je za faktor (stopnja kompresije) ožja od avtokorelacijskefunkcije pravokotnega signala. Stranski maksimumiso nezaželjeni, segajo pa do širine pulza na vsako stran(±τ) od maksimuma. Zmanjša se jih z glajenjem pulza narobovih po frekvenci in amplitudi (NLFM).Slika 2. Okultacijski diagram letalskega radarja, izračunankot višina najnižjega dela radarskega snopa z elevacijo1° nad digitalnim modelom reliefa GTOPO30 (GTOPO30,1996). Prikazana so tudi merilna mesta v državni mrežipluviografovObe anteni se vrtita skupaj z veliko kotno hitrostjo, 15obratov na minuto (90°/sek !), za kar so potrebne tuditrpežnejše mehanske rešitve na podstavku antene. Vnadaljevanju se bom ukvarjal izključno s primarnimradarjem, zato bom besedo primarni izpuščal.Letalski radar deluje v frekvenčnem pasu S, naobmočju 2,7–2,9 GHz. Za letalske radarje je značilenvertikalno močno razširjeni sevalni snop, saj moraradar čim hitreje vzorčiti ozračje, pri tem pa se izgublja

POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA47hkm1412108642vertikalna pokritost RC Lisc0 50 100 150 200 250 rkmhkm15105hkm141210vertikalna paralak864vertikalna pokritost ATC Brni020 50 100 150 200 250 rkm0 20 40 60 80 100Slika 4. Levo zgoraj: vertikalna pokritost ozračja z vremenskimradarjem na Lisci. Desno zgoraj: vertikalna pokritostozračja z letalskim radarjem na letališču Jožeta PučnikaLjubljana. Spodaj: napaka vertikalne paralakse (zamiktalne projekcije sipalcev) letalskega radarjaskmvertikalna informacija iz ozračja. Horizontalni snop imaširino 1,4°, vertikalni pa kar 30°, pri čemer je spodnjaelevacija snopa 1°. Antena po elevaciji ni ne gibljiva,ne nastavljiva. Pokritost ozračja z meritvami se precejrazlikuje od pokritosti pri vremenskih radarjih (slika 4).Pulzni režim tega radarja je zelo zapleten. Oddajaenostavne (nemodulirane) kratke pulze dolžine 1 300m in frekvenčno nelinearno modulirane (NLFM) pulzedolžine 75 µs (22,5 km), in to pri dveh različnih oddajnihfrekvencah 2,75 in 2,85 GHz, vse to pa zaradiučinkovitega sledenja letalom (angl. MTI – moving targetindicator), kar je njegova primarna naloga. Pri temmora zanesljivo izmeriti njihovo odbojnost in radialnohitrost, ki je za velikostni red do dva višja kot pri padavinskihsistemih. Kratki in dolgi pulzi so neposrednopovezani s procesno merilno tehniko pulzno kompresijo,ki jo bom natančneje razložil kasneje.Radarski oddajnik je sestavljen iz 8 polprevodniškihmodulov (angl. SST - solid state transmitter), katerihskupna največja oddajna pulzna moč znaša 16 kW. Tazadošča za zanesljivo spremljanje letal na razdalji do60 NM (navtičnih milj), zato je teoretični doseg, ki jesicer večji, med procesiranjem umetno omejen na tovrednost. Če se kateri od oddajnikov pokvari, ostali šezmeraj delujejo, le izsevana moč je ustrezno manjša,kar se sproti popravlja med procesiranjem v radarskienačbi. Take konstrukcijske rešitve so potrebne zaradivisokih zahtev po operativnosti sistema. Letalski radarza nadzor zračnega prometa sme imeti največ 6 urizpadov na leto.Radar STAR 2000 ima vgrajen vremenski kanal.Signal v sprejemniku je posebej speljan v vzporednoprocesno verigo, namenjeno za izluščenje vremenskeinformacije iz ozračja. Zaradi vertikalno širokegasnopa so meritve odbojnosti zelo grobe, razvrščene v1 V radarski tehniki se za časovno trajanje pulzov elektromagnetnegavalovanja uporabljata žargonska izraza “širina” ali pa “dolžina”pulza, čeprav se navaja časovno enoto (µs) namesto dolžinske.6 razredov, ki se dajo nastavljati. Zanimivo je tudi to,da se da nastavljati potenco oddaljenosti sipalcev r vradarski enačbi. Slednje izvira iz dejstva, da je omenjenapotenca pri točkovnih sipalcih, npr. letalih, 4,pri hidrometeorjih (padavinah) pa 2. Meritve se sprotizapisujejo v EUROCONTROL-ov tokovni format ASTERIXin dodajajo v podatkovno bazo, s tem pa je omogočenzelo hiter sprotni prikaz meritev na zaslone kontroleletenja.Na KZPS so izdelali strežniški sistem za sprotno (angl.real-time) zbiranje meritev v radarske slike 2 , to jev kartezične matrike radarskih odbojnosti velikosti120x120 NM z ločljivostjo 1 NM. Radarske slike operativnozajemamo tudi na ARSO. Take radarske slike sisledijo z izredno visoko frekvenco merjenj, in sicer navsakih 24 sekund brez vmesnih prekinitev, kar znaša2,5 slike na minuto! To je za velikostni red pogosteje,kot smo navajeni v radarski meteorologiji. Za primerjavo– z vremenskim radarjem na Lisci dobimo novoradarsko sliko vsakih 10 minut. Vsaka meritev trajaslabih 5 minut, vsebuje pa tudi vertikalno informacijoo sipalcih v ozračju. V tem delu sem preskusil, kolikoso tako izmerjene radarske slike iz vremenskegakanala, ki imajo dve skrajnosti – zelo grobe oceneodbojnosti in zelo visoko frekvenco meritev, uporabneza operativne meteorološke namene.Pulzna kompresijaNajbolj zanimiva tehnična rešitev omenjenega letalskegaradarja je oddajno-sprejemna in procesnatehnika – pulzna kompresija. Razvili so jo ob uporabinavtičnih sonarjev v petdesetih letih prejšnjegastoletja. V ozadju te tehnike je ideja, da lahko radialnoločljivost namesto s časovno krajšimi pulzi povečamos pulzi, ki imajo večjo pasovno širino. To dosežemo naprimer z linearno naraščajočo frekvenco znotraj pulza.Akustični piski, ki jih oddaja sonar, spominjajo naoglašanje ptic ali žuželk, zato frekvenčno modulirane(spremenjene) pulze v anglosaški terminologiji imenujejochirp (»cvrč«, »skovik«).Kako izmerijo pulzni radarji od sipalcev odbiti signal?Signal, ki prihaja v sprejemnik, vsebuje tudi šum,predvsem termični šum, ki je zmeraj prisoten v električnihprevodnikih in se mu ne da izogniti. Izkaže se,da je sprejem najbolj optimalen, če se sprejeti signalkorelira z repliko oddanega signala. Ta pristop je spošnoznan v teoriji signalov, rečemo mu tudi prilagojeniali Northov filter (angl. matched filter) (North, 1943).Radarski sprejemnik funkcionira torej kot nekakšenavtokorelator do konstante. Radialna ločljivost sprejemnika,to je najmanjša razdalja med sipalcema vzdolžžarka, ki ju sprejemnik zazna kot ločeni oviri, je enakarazpolovni širini avtokorelacijske funkcije sprejemnika.2 V žargonu radarske meteorologije pomeni radarska slika tudiradarsko meritev ozračja.

48POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAOblika avtokorelacijske funkcije je pri pravokotnih pulzihtrikotne oblike, kar lepo vidimo na sliki 3 (zgoraj),kjer razberemo, da je njena razpolovna širina (in s temradialna ločljivost). Z radarskim pulzomlahko razločimo ovire, ki so si med seboj oddaljenepolovico dolžine pulza.Ločljivost linearno frekvenčno moduliranega (LFM)pulza pa je občutno boljša, za faktor Bτ, kjer je B=Δνpasovna širina LFM pulza (angl. bandwidth), to jelinearni prirastek frekvence znotraj pulza (slika 3).Omenjeni faktor imenujemo stopnja kompresije inv praksi sega nekje med 40 in 120. Na tem mestusamo omenimo, da LFM ne poslabša meritev ostalihsurovih radarskih količin meteoroloških sipalcev, kotso radialna hitrost, širina spektra radialne hitrosti terdvojnopolarizacijske količine.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna frekvenčnomodulirana pulzna kompresija (NLFM) je vedno boljpogosta tudi v vremenskih radarjih. Leta 2010 je bilopo svetu nameščenih že okoli 10 operativnih vremenskihradarjev z NLFM pulzno kompresijo. Njena prednostpred klasično je tudi v tem, da so stranski vrhovipri avtokorelaciji še bolj porezani, stranski oddajni frekvenčnispekter takih pulzov pa še manj onesnažen.Odbojnost v radarski enačbi je premosorazmernaenergiji pulza P oddτ, zato je za tipične konfiguracijetakih radarjev značilno, da lahko oddajajo daljše pulzez manjšo maksimalno izsevano močjo, ne da bi trpelamerilna občutljivost. Sevalna obremenitev okolja je vpovprečju enaka, stranski izsevani frekvenčni spekterpa je mnogo bolj čist. Za tak radar je torej lažje dobitiobratovalno dovoljenje.Še ena prednost pulzne kompresije pa se pokaže priceni in vzdrževalnih stroških oddajnikov. Namestoklasičnega magnetronskega oddajnika se uporabljajotranzistorski oddajniki ali pa valovodna cev (angl.TWT – traveling wave tube). Slednja se zdi cenovnooptimalna za vremenske radarje, saj so po izkušnjahkatalonske meteorološke službe, kjer tak operativniradar uporabljajo od leta 2007, stroški vzdrževanjamanjši za tretjino.Meritve frekvenčno moduliranih pulzov so statističnobolj neodvisne kot meritve nemoduliranih pulzov, sajje manj možnih prerazporeditev posameznih hidrometeorjevznotraj merilnega volumna, ki privedejodo škodljivih medsebojnih vplivov sipanega elektromagnetnegavalovanja. Ne da bi se globlje spuščali vteorijo, povejmo, da je v praksi pri vremenskih radarjihz NLFM dovolj 5–6 vzorčenj namesto tipičnih 32, skaterimi dosežemo zanesljivost ±1 dB (Puhakka insod., 2007). To pomeni, da lahko ozračje premerimobistveno hitreje. Letalski radar ima od julija 2009dalje število vzorčenj nastavljeno na 6.Manjša pomanjkljivost pulzne kompresije je nezmožnostmerjenja sipalcev, ki so od radarja oddaljenjimanj od dolžine dolgega pulza (75 µs oz. 22,5 km).To območje običajno imenujemo slepo območje (angl.blind range). Zato je potrebno oddajati tudi kratkenemodulirane pulze (1 µs oz. 300 m), ki pa so lahkorelativno šibkih moči, saj gre za kratke razdalje.Primerjava meritev letalskega radarja,vremenskega radarja in pluviografovMeritve vremenskega kanala letalskega radarja smoprimerjali z meritvami vremenskega radarja in z meritvamidržavne mreže pluviografov (ARSO) kot referenco.Vsi našteti sistemi se med seboj zelo razlikujejo.Letalski in vremenski radar pokrivata različne deleozračja zaradi različnega dosega, vertikalne širine snopain merilnega režima (slika 6). Še najbolj podobnista si najvišja in najnižja elevacija. Večja razlika jev časovnem režimu merjenj. Vremenski radar prečešeozračje pri 12 različnih elevacijah med 0,5º in28,4º. Vrti se s krožno frekvenco 3 obratov na minuto(18º/s). Za celotno meritev porabi slabih 5 minut, pritem pa vzorči 32-krat zaporedoma za vsako stopinjopo azimutu. Pri tem se zanemari dejstvo, da se medvzorčevanjem antena premakne za širino snopa 0,9º.Vertikalna pokritost pri višjih elevacijah ni popolna,vendar manjkajoče elevacije niso drastične. Če biželeli izmeriti vse ozračje od elevacij 0,5° do 90°, bipotrebovali 18 minut, kar ni sprejemljivo.Letalski radar prečeše ozračje šestkrat v 24 sekundah.Vzorci so med seboj časovno oddaljeni 4 sekunde.To je z meteorološkega stališča še sprejemljivo, šezlasti zato, ker je paket pulzov sestavljen iz 32 pulzov,ki so zaradi časovne bližine medsebojno statističnoodvisni.Letalski radar ima pulzno kompresijo 75:1, kar pomeni,da iz 22,5 km (75µs) dolgih moduliranih pulzovdoseže ločljivost kratkih 1µs nemoduliranih pulzov,to je 150 m. Pulzi pa so na robovih nekoliko zglajenipo frekvenci in amplitudi. Taka nelinearna FM pulznakompresija, NLFM, je vedno bolj pogosta tudi v vremenskihradarjih. Leta 2010 je bilo po svetu nameščenihže okoli 10 operativnih vremenskih radarjev zNLFM pulzno kompresijo. Njena prednost pred klasičnoje tudi v tem, da so stranski vrhovi pri avtokorelacijiše bolj porezani, stranski oddajni frekvenčni spektertakih pulzov pa še manj onesnažen.Ker pri letalskem radarju ne poznamo višine sipalcev,prihaja do napake vertikalne paralakse (slika 6c). Talnaprojekcija sipalcev je zamaknjena naprej, in to tembolj, čim višje so. Največja je na stiku žarka pri zgornjielevaciji 30º in višino tropopavze (15 km), kjer znaša 4

POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA49km. Radarska procesna oprema to zmanjšujes privzeto povprečno višino sipalcev. Informacij o tempa v tehničnem poročilu proizvajalca (Durand, 2009)nimamo. Letalski radar meri povprečno odbojnost vukrivljenem stolpcu na razdalji r:izmerjene odbojnosti na tla, upoštevajoč najpogostejšeoblike vertikalnih profilov odbojnosti. Ekvivalentnapovprečna radarska jakost padavin, izvedena iz Z-Rrelacije, jeOdbojnost je nato korigirana z izvedenko korekcije skonvektivnimi vertikalnimi profili odbojnosti (Dobsonin sod., 1979), ki presega okvir tega članka. Ti sovzeti iz statistične študije profilov v poletni sezoni navzhodni obali ZDA (Konrad, 1978). Korekcija projicirakjer sta a in b koeficienta iz Z-R relacije. Čeprav sopari koeficientov a, b zelo različni za konvektivnepadavinske sisteme, vzamemo standardni par, ki gana ARSO uporabljamo za stratiformne padavinskesisteme: a = 250, b = 1,5. Nemogoče je namrečSlika 5. Zgoraj: ploskovna primerjava odstopanj med povprečnimi petminutnimi akumulacijami letalskega radarja na letaiščuJožeta Pučnika Ljubljana in vremenskega radarja na Lisci v času padavinskega dogodka od 27. do 28. 8. 2010, v enotahdBR. Območja svetlomodre in svetlozelene barve na levi ter svetlomodre na desni sliki pomenijo zelo dobro ujemanje (znotrajširine razredov 5,33 dBR letalskega radarja).Spodaj: ploskovna primerjava zaznavanja padavinskih oblakov letalskega in vremenskega radarja za isti padavinski dogodek.Območja Roža, Ziljske doline ter Tolmina vidi letalski radar celo bolje. Na desni sliki so območja rumene, rdeče in vijoličnebarve, kjer letalski radar slabo ali sploh ne zazava padavinskih oblakov. To je posledica neprimerne lege v Ljubljanski kotlini.

50 POVZETEK MAGISTRSKEGA DELAizbrati primerni par konvektivnih koeficientov a,b izstrokovne literature, ker so si za vsako nevihtno celicozelo različni. Petminutna povprečna jakost padavinletalskega radarja jeTak zapis pomeni, da je nominalni čas t petminutnegapovprečja začetni čas časovnega intervala, nakaterem je veljaven. Petminutna povprečna jakost padavinje še najbolj neposredno primerljiva z jakostjopadavin vremenskega radarja:Na tem mestu je treba pripomniti še, da so logaritemskeenote (radarskih) jakosti padavin in akumulacijpadavin običajne v radarski meteorologiji. Radarskejakosti padavin so namreč izračunane iz radarskihodbojnosti Z po Z-R relaciji. Odbojnosti so po definicijivolumske gostote 6-tih potenc premerov sipalcev, zatozavzemajo zelo velik razpon velikostnih redov, nekjeod 10 do 107 v padavinskih oblakih. Zato je njihovasmiselna naravna enota logaritemska:ki je, spomnimo, izmerjena v 5 minutah, začetni čast pa je nominalni čas petminutnega intervala, znotrajkaterega je bila izmerjena. Pluviografi so od vsehmerilnikov padavin najbolj zanesljivi, so pa prav takoproblematični ob merjenju nalivov. Mehanske meritveakumulacij padavin, zapisane na merilni trak, se digitalizirajov petminutne akumulacije padavin RA5min[mm]. Iz njih izračunamo petminutne povprečnejakost padavinTako so tudi digitalizirane v radarskem signalnemprocesorju. Da je tudi radarske jakosti in akumulacijepadavin smiselno prikazovati v logaritemski skali, sedobro vidi iz logaritmirane Z-R relacije, ki je linearna:kjer je logaritmiran koeficientkjer je začetni čas t nominalni čas petminutnegaintervala, znotraj katerega so veljavne.Vse tri petminutne povprečne jakosti padavin sonajbolj med sebolj primerljive enostavne izvedenekoličine. Časovno so dovolj kratke, da nam ni trebaupoštevati advekcije (premikov) hitro se gibajočih konvektivnihpadavinskih sistemov.Pri izbiri pluviografov s primerno lokacijo sem upoštevalokultacijska diagrama obeh radarjev. Izločil sempluviografe, kjer je najnižji žarek kateregakoli radarjanad 5 km nadmorske višine ter pluviograf na Lisci, sajobmočje neposredno nad radarjem (tihi stožec, angl.cone of silence) skoraj ni premerjeno. Okultacijski diagramza letalski radar (slika 3) lepo pokaže, da je legav kotlini neprimerna, alpski svet pa nezadostno viden.Ploskovno sem primerjal petminutne povprečneakumulacije padavin med obema radarjema za posameznepadavinske dogodke. Razlike petminutnihakumulacij (označujemo jih z dBA) sem primerjal vlogaritemskih enotah dBR:Na sliki 5 so razredi dBA enakih širin kot razrediodbojnosti letalskega radarja (8 dBZ), preračunanev dBR po Z-R relaciji: 5,33 dBR. Kjer so razlikeakumulacij znotraj prvega razreda (svetlo zelene insvetlo modre barve), je ujemanje meritev med obemaradarjema dobro. Enako velja za razrede standardnihodklonov , ki so polovico ožji od razredov dBA. Vidimo,da so območja s standardnim odklonom več kot 5,33dBR (dvakratna širina razreda) redka, veliko pa je območij,kjer letalski radar ne zazna ničesar. Zanimivopa je, da obstajata dve območji, kamor letalski radarvidi bolje kot vremenski radar na Lisci: Ziljska dolina zRožem in okolica Tolmina.Na sliki 6 so predstavljena odstopanja med povprečnimipetminutnimi jakostmi padavin letalskegaradarja in izbranimi pluviografi, kjer je višina najnižjegažarka pod 5 km nadmorske višine. Vidimo, da someritve letalskega radarja podcenjene v primerjavi spluviografskimi za dobro polovico širine razreda (2,67dBR): -3,6 dBR ± 2,7 dBR. Razsip (to je dvakratnikstandardnega odklona) pa je kar približno enak širinirazreda. Konvektivne padavinske procese torej radarizmeri dobro, kadar je višina najnižjega žarka

POVZETEK MAGISTRSKEGA DELA51frekvencaodstopanja 5−min ekviv. jakosti padavinmed ATC Brnik in pluviografi2010−08−27 13:00 − 2010−08−28 21:50 UTCVIL 0 = 0.0m mdBA = −3.6dBR hRR 0 = −2.7dBR hs A = 2.7dBR hdveh območij, to je Ziljske doline in okolice Tolmina,nad Alpami ni uporaben. Kljub temu, da je vsa operativnainfrastruktura med KZPS in ARSO vzpostavljenain odlično deluje, ga ni mogoče operativno uporabljatiza potrebe spremljanja kratkoročnega napovedovanjavremena. To pa je spričo vse pogostejših vremenskihujm s spremljajočo škodo na kmetijskih površinah,infrastrukturi in zasebni lastnini zmeraj bolj aktualno.Lahko samo upamo, da bodo administrativne okoliščine,ki so botrovale tej lokaciji, v prihodnosti prepoznanein odpravljene ter prioritete v zakonodaji in miselnostina splošno bolje postavljene.0.00Virinad pluviografom dovolj nizka. Oblika porazdelitveodstopanj je približno normalna, s čimer naknadnoupravičimo izbiro logaritemskih enot dBR pri primerjaviodstopanj.Zaključek−21.32 −10.66 0.00 10.66 21.32dBR/hSlika 6. porazdelitev razlik povprečnih petminutnih jakostipadavin med letalskim radarjem in izbranimi pluviografi(dBA) za padavinski dogodek od 27. do 28. 8. 2010.Vremenski kanal letalskega radarja na letališču Brnikje primeren za merjenje konvektivnih padavinskih procesov.V primerjavi z vremenskimi radarji ima bistvenoslabšo, a še sprejemljivo merilno ločljivost 8 dBZ (5,33dBR), zato pa ima bistveno boljšo časovno ločljivost,kar 2,5 slike na minuto. Zares velika pomanjkljivostsistema je v neprimerni legi radarja v kotlini, ob samistezi letališča. Senčenje proti Alpam je izrazito in razenGTOPO30: Global Digital Elevation Model. U.S. GeologicalSurvey, 1996. Povezava: http://eros.usgs.gov/#/Find_Data/Products_and_Data_Available/gtopo30_infoDivjak, M. (2009). RNC/ARIES –Advanced Rdaar InformationEnhancing System. Specifikacija 2.0. ARSO, Ljubljana,52. str.Dobson, E. B. in sod. (1979). Detection of severe weather byFAA radars. Tehnično poročilo. FAA-RD-79-91Durand, T. (2009). Weather channel of the radar STAR2000. Tehnično poročilo. Thales Inc.. E-korespondenca medKZPS in Thales, Inc..Konrad, T. (1978). Statistical models of summer rainshowersderived from fine-scale radar observations. J. Appl.Meteorol., 17(2), strani 171-188.North, D. O. (1943). An analysis of the factors which determinesignal/noise discrimination in pulsed carrier systems.RCA Labs, 51(7): 1016-1027. Ponatis v Proceedings of IEEE.Puhakka, T. in sod. (2007). Evaluation of FM pulse compressionfor weather radars. V Proc. Of 33rd Conf. of RadarMeteorology, stran P7.6. Amer. Meteor. Soc..Kupola vremenskega radarja na Lisci in opazovalni prostor v jesenskih barvah (Foto: J.Roškar)

52POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGIzračun prostorske porazdelitve trajanjasnežne odeje z uporabo satelitskih meritevMaruška MoleV diplomskem delu sem ovrednotila izračune vrednostitrajanja snežne odeje v pravilni mreži točk z uporaboprizemnih meritev, satelitskih meritev in kombinacijeobeh tipov meritev. Pri tem sem uporabila podatke iz190 prizemnih postaj, ki so neprekinjeno delovale vobdobju 2006 – 2011, ter satelitske podatke produktaSC2 iz aplikacije LAND SAF za isto obdobje.Z uporabo kombinacije obeh tipov meritev lahko izboljšamorezultate prostorske interpolacije za trajanjesnežne odeje. Večja prostorska gostota satelitskihmeritev pripomore k boljšemu opisu snežne odejepredvsem v visokogorju v poletnih mesecih, ko jeinterpolacija samo s prizemnimi meritvami skorajneizvedljiva zaradi premajhnega števila merilnih mestna tem območju. Večje razlike se pokažejo tudi napreostalih območjih, kjer je gostota prizemnih meritevpremajhna, da bi dobro opisala prostorsko spremenljivoststanja snežne odeje (J, JV del Slovenije).Vendar pa samo z uporabo satelitskih meritev nedobimo dobrih rezultatov, saj so vrednosti trajanjasnežne odeje nekoliko podcenjene. Podcenjenost jenajverjetneje posledica tako prostorske ločljivosti kottudi načina klasifikacije stanja v posamezni satelitskitočki. Zaradi raznolikega terena so namreč lahko razlikev osvetljenosti tal, pa tudi pokritosti s snežno odejože znotraj ene 2 km x 2 km točke precejšne. Vrednostiso najbolj podcenjene v visokogorskem in hribovitemdelu Slovenije (daljši čas prisotnosti snežne odeje,večja raznolikost reliefa) ter v zimskih mesecih (velikonedefiniranih vrednosti).Satelitske meritve zagotovo prispevajo k izboljšanju izračunatrajanja snežne odeje, vendar pa je za njihovouporabo potrebna predhodna priprava vhodnih podatkov,za katero potrebujemo prizemne podatke. Dovečjih težav s klasifikacijo stanja tal prihaja predvsemv zimskih mesecih, pa tudi v jesenskih, ko se snežnameja spušča, in spomladanskih, ko se snežna odejatali.Satelitske meritve prinesejo pomembno dodatno informacijopredvsem pri interpolaciji vrednosti pri višjihnadmorskih višinah v poletnih mesecih, kjer trajanjesnežne odeje z uporabo samo prizemnih meritev precenimo.Večje razlike se pojavijo tudi jeseni in spomladi,ko se prisotnost snežne odeje z višino zelo spreminjazaradi novega snega oziroma taljenja snega. V tehmesecih samo z uporabo prizemnih meritev trajanjesnežne odeje podcenimo. Predvsem spomladi lahkos pomočjo satelitskih meritev zajamemo tudi razlikemed prisojnimi in osojnimi legami.Slika 1. Primerjava izračunov prostorske porazdelitve snežne odeje z uporabo različnih podatkov.

POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG53Verifikacija padavin v klimatskem modeluEC-EarthMatic ŠavliPadavine so ena od osnovnih komponent klimatskegasistema. Njihova porazdelitev je močno odvisna odčasa in prostora. Padavine je zato težko natančno meriti,modelirati in prav tako verificirati. V diplomskemdelu je prikazana verifikacija padavin klimatskegamodela EC-Earth. To je nov klimatski model, ki ga podvodstvom Nizozemskega meteorološkega inštitutarazvijajo številni evropski inštituti in univerze. Skupnemesečne padavine iz modela so verificirane z dvemanizoma podatkov. Krajši niz, ki obsega 13 let (1998-2011), so predstavljale meritve iz satelita TRMM.Daljši niz, ki obsega 32 let (1979-2011), pa je predstavljalareanaliza ERA-Interim. Celotno obdobje uporabljenihklimatskih simulacij obsega 161 let (1850-2011). Poleg analize padavin v treh obdobjih je bilanarejena tudi analiza notranje variabilnosti modela naosnovi treh različnih simulacij EC-Earth za zgodovinskoobdobje 1850-2011.Najprej so primerjane padavine iz klimatskega modelas padavinami iz meritev in reanalize v obdobju meritevTRMM. Ugotovljeno je bilo, da tako model kot tudi reanalizav povprečju precenjujeta meritve. Vendar se jeizkazalo, da je model bližji meritvam kot renalize, karje bilo nekoliko nepričakovano. Padavine v reanalizisistematično odstopajo od meritev TRMM neodvisnood količine padavin. EC-Earth pa šibkejše padavine vpovprečju precenjuje, bolj intenzivne padavine pa podcenjuje.Prostorske razlike v padavinah so pomembnepredvsem v tropskem pasu na območjih Pacifika, Indijskegaoceana in Atlantika.Primerjava padavin modela v različnih obdobjih nipokazala večjih variacij. Primerjava med zgodovinskimobdobjem 1850-2011 in obdobjem 1979-2011 jepokazala, da so razlike v povprečju manjše od 20%povprečne količine padavin. Do večjih variacij pridepredvsem v Pacifiku, v povprečju pa klimatologija padavinza daljše obdobje kaže nekoliko nižjo intenzitetopadavin kot v obeh krajših obdobjih.Slika 1. Povprečne letne padavine v klimatskem modeluEC-Earth v [mm/dan] (zgoraj). Razlika povprečnih padavinv [mm/dan] med modelom EC-Earth in meritvami TRMM(sredina) in razlika med modelom EC-Earth in reanalizo ERA-Interim (spodaj). Povprečevanje je bilo narejeno za časovnoobdobje meritev TRMM (1998-2011). Os x predstavlja vzhodnozemljepisno dolžino, os y pa zemljepisno širino.Analiza notranje variabilnosti modela je opisana sstandardnim odklonom padavin vseh treh simulacij.Pokazalo se je, da standardni odklon ni značilnoodvisen od lokacije na Zemlji. Izkazalo se je tudi, da jeodklon nekoliko večji za stratiformne padavine kot zakonvektivne, čeprav v povprečju ta ne presega 10%količine padavin. Variabilnost je nekoliko večja v zmernihširinah kot v tropskem pasu.V splošnem so padavine v klimatskem modelu EC-Earth dobro primerljive z reanalizo ERA-Interim, nakrajšem obdobju pa je EC-Earth bližji meritvam kotreanaliza.Slika 2. Meridionalni profil zonalno povprečenihpadavin v časovnem obdobjuTRMM v [mm/dan] v odvisnosti od zemljepisneširine. Rdeča krivulja predstavljaTRMM, modra reanalizo ERA-Interimin črna model EC-Earth. Slika levo predstavljaglobalno povprečje, slika v sredinipredstavlja povprečje nad kopnim in slikadesno povprečje na morskih območjih.

54LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPodnebje Zaplane:temperaturne razmere v mraziščihMartin Gustinčič, Društvo za raziskovanje vremena in podnebjamartin.gustincic@slometeo.netPovzetekRaziskovanje mrazišč je pomembno z vidika številnih gospodarskih panog in načrtovanja rabe prostora. NaNotranjskem, v pokrajini z obilo kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve z mrazišči.Na območju Zaplane pri Logatcu lahko na podlagi različnega temperaturnega režima ločimo več vrst mrazišč. Posebejpomemben za raziskave je niz vzporednih meritev na dnu enega od mrazišč in v okolici tik nad mraziščem.Tovrstne meritve so pripomogle h kasnejšemu raziskovanju mrazišč v okviru Slovenskega meteorološkega foruma.Ključne besede: Zaplana, mikroklima, temperaturni obrat, mraziščaAbstractMeasurements in the frost hollows are important in terms of many economic activities and master planning.On Zaplana near Logatec exist many types of frost holows with different temperature characteristics. They wereinvestigated on the basis of parallel measurements of temperature datalogger in the frost hollow and automaticweather station right above the frost hollow.Keywords: Zaplana, microclimate, temperature inversion, frost hollowsPomen raziskovanja mrazišč na ZaplaniRaziskovalci mrazišč Slovenskega meteorološkegaforuma smo opredelili mrazišča kot območja, kjer setemperatura v mirnih in jasnih nočeh spusti precejnižje kot v okolici na podobni nadmorski višini (Trošt,2008). Mrazišča se najpogosteje pojavljajo v konkavnihreliefnih oblikah na območju kraških kamnin,saj se v vrtačah, udornicah in na kraških poljih lahkozadržuje jezero hladnega zraka. V odvisnosti od njihoveglobine in poraščenosti je zanje značilen različentemperaturni režim.V okviru raziskovanja mrazišč imajo mrazišča naZaplani poseben pomen, saj so meritvam v teh mraziščihsledile nadaljnje meritve članov meteorološkegaforuma v preostalih slovenskih mraziščih. Na Zaplanise mrazišč zaradi njihove nizke nadmorske višinevse bolj dotika tudi poselitev, kar se sicer v večji meridogaja v drugih delih Notranjske. Posebnost raziskavemrazišč na Zaplani so tudi dolgoletne meritve na dnuizbranega mrazišča in hkrati tudi na meteorološkipostaji nad samim mraziščem. Državna mreža meteorološkihpostaj z dolgoletnimi meritvami vključuje nekateramrazišča (Babno polje, Bloke, v preteklosti tudiRakitna), vendar so tamkajšnje meteorološke postajenekoliko dvignjene nad dnom kraških polj. Na Zaplanipa potekajo meritve temperature v kraških vrtačah,kjer so temperaturne razmere še nekoliko drugačneod tistih na večjih kraških poljih.Novejše meritve članov Slovenskega meteorološkegaforuma so pokazale, da že znane lokacije hudegamraza (na primer Babno polje) niso edinstvene inda je podobno mrzlo v mnogih travnatih kotanjah poSloveniji. Kot najhladnejša mrazišča so se zaenkratizkazala mrazišča na sredogorskih planotah v JulijskihAlpah. Pomembne pa so tudi raziskave nižje ležečihmrazišč, ki so sicer manj hladna, a se jih lahko dotikaposelitev.Raziskovanje mrazišč je pomembno z vidika kmetijstva,prometa in načrtovanja rabe prostora. Zlastina Notranjskem, v pokrajini z obilo kraškega reliefa,prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerihje veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C.Mrazišča se od okolice ne razlikujejo le po klimatskihrazmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA55ozračja. Pogost temperaturni obrat v mraziščih namrečonemogoča navpično izmenjavo zraka, s tempa lahko že manjši vir onesnaženja (kurišče, promet)v mrazišču z majhno prostornino povzroči močnopovečano koncentracijo škodljivih snovi. Višja vlažnostozračja, pogostejše pojavljanje megle, daljše trajanjesnežne odeje in, vsaj deloma vegetacijski obrat so leposledice temperaturnega obrata v mraziščih.Metode in tehnike delaŽe precej pred vzpostavitvijo stalnih meritev na meteorološkipostaji Zaplana so poleti 2001 stekle prvemeritve v okoliških kraških vrtačah. Z minimalnimalkoholnim termometrom pa so se meritve leto dnikasneje izvajale v mrazišču Dolinca, v kraški vrtačiv neposredni bližini meteorološke postaje Zaplana.Klasični termometri so omogočili vpogled v dnevnetemperaturne minimume, za beleženje časovnegapoteka temperature zraka pa je bil aprila 2004nameščen digitalni registrator temperature “HOBO”.Aprila 2009 ga je nadomestil registrator “Voltcraft DL-100T”, tega pa oktobra 2009 registrator „MadgetechTransiTemp II“.Termometer v mrazišču je pred Sončevim sevanjemzaščiten v pasivnem, naravno ventiliranem termometrskemzaklonu Davis 7714. Zaklon dokaj uspešnoposnema klasično leseno meteorološko hišico. Posistematičnih raziskavah predstavlja največji pribitekk izmerjeni temperaturi v tem zaklonu kratkovalovnoSončevo sevanje, odbito neposredno od tal. S tem jenatančnost izmerjene temperature odvisna od lastnostital oziroma od njihovega albeda. Največja napakav izmerjeni temperaturi je podnevi, merilna napakapa se manjša z večanjem hitrosti vetra. Odstopanja soprecej manjša ponoči v obdobju stabilne atmosfere(Nakamura, Reina, Mahrt, 2005).Termometrski zakloni za druga merilna mesta so biliizdelani po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma.Zakloni sestavljeni iz vrtnih podstavkov in ovitimiv debelejšo aluminijasto folijo so se v primerjavi zzakloni brez folije bolje izkazali (vir: Slovenski meteorološkiforum).Madgetechove registratorje sem umerjal na izmerkesamodejne vremenske postaje Zaplana s tovarniškooznako WMR. Umerjanje opravičujejo izmerki starejšegaHOBO termometra in klasičnih meteorološkihtermometrov, ki se dobro ujemajo s postajo WMR.Izmerke samodejne postaje uporabljam za izdelavoklimatoloških statistik, z umerjanjem termometrovMadgetech na to samodejno postajo pa sem dosegelboljšo primerljivost izmerkov z različnih merilnih mestna Zaplani. Ugotovil sem sistematično odstopanjeMadgetechovih registratorjev od preostalih merilnikovpri nizki temperaturi. Pri 0 °C ni pomembnega odstopanja,pod to vrednostjo pa se razlika postopomapovečuje in pri temperaturi -10 °C Madgetechovi dataloggerjikažejo za približno 1 °C previsoko temperaturo.Ta razlika se pri nižji temperaturi ohranja. Napakazaradi uporabe različnih termometrskih zaklonov nibila odpravljena.Poslužujem se tudi terenskih meritev s termometromVoltcraft-dt 300. Take meritve temperature imajo svojeprednosti in slabosti. Gre za občasne in kratkotrajnemeritve na lokacijah, kjer zaradi različnih razlogov,tako finančnih kot varnostnih, stalne meritve nisomogoče.Plitva travnata mraziščaNa Zaplani je razvit dolomitni kras s številnimi kraškimikotanjami, ki pa so večinoma porasle z gozdom.Zaradi kmetijske rabe se nekatera mrazišča danesnahajajo zunaj gozdnih površin. Plitva in travnatamrazišča so po temperaturnih minimumih hladnejšaod globljih in zaprtih mrazišč. Z dolgovalovnim zemeljskimsevanjem ponoči mrazišča izgubljajo toploto, kipa lažje izhaja iz plitvih in odprtih mrazišč brez gozdnevegetacije. Pri bolj zaprtih kotanjah z bolj strmimipobočji se znaten del izhajajoče toplote prek zemeljskegasevanja ponovno vrača v mrazišče.Mrazišče DolincaMrazišče Dolinca se nahaja 150 m vzhodno in 21 mnižje od meteorološke postaje Zaplana. Gre za plitvokotanjo skledaste oblike z globino 13 m, njeno dnopa je na nadmorski višini 545 m (slika 1). Uradnegapoimenovanja za to mrazišče ni, se je pa med bližnjimiprebivalci v času gradnje počitniškega naselja v 70. in80. letih prejšnjega stoletja uveljavilo ime „Dolinca“.Mrazišče je bilo nazadnje pokošeno v letu 2003, njivskepovršine pa so v vrtačo segle še leta 1997.Slika 1. Mrazišče Dolinca (Foto: M. Gustinčič)Figure 1. Frost hollow Dolinca (Photo: M. Gustinčič)

56 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAPrve terenske meritve temperature so se v Dolincizačele poleti 2002, v kasnejših letih pa so se izpopolnjevale.Meritve so potrdile izjemne temperaturnerazmere, ki lahko vladajo v nižje ležečih mraziščih.Zelo pogosta je nizka nočna temperatura, pojavlja seveliko dnevno kolebanje temperature, značilne pa sotudi hitre spremembe temperature zaradi močnegaradiacijskega ohlajanja ali nenadnega razkroja jezerahladnega zraka ob vdoru vetra v mrazišče.Iz grafikona na sliki2 je razvidno število karakterističnihmeteoroloških dni v mrazišču v primerjavi zmeteorološko postajo Zaplana (upoštevani so klimatološkitermini ob 21. uri). Prikazani so podatki za leta,v katerih so potekale meritve na obeh lokacijah hkrati(na postaji nad mraziščem šele po letu 2006) in ko nibilo izpada podatkov v mrazišču (september 2008 infebruar 2009). Pri interpretaciji je pomembno upoštevatidejstvo, da Madgetechov datalogger ni bil umerjenna nizke temperature. Podatki tudi še niso bilipopravljeni in zato je število hladnih, ledenih in mrzlihdni za leto 2010 manjše kot bi moralo biti.Glede na meteorološko postajo Zaplana je v mraziščuDolinca veliko večje število hladnih dni z najnižjodnevno temperaturo pod lediščem. Obdobje z negativnotemperaturo je tako v mrazišču skoraj enkratdaljše kot na 21 m višje ležeči postaji. Razlika medobema merilnima mestoma je od leta do leta različna.V času anticiklonalnega tipa vremena pridejo najboljdo izraza lokalne vremenske posebnosti povezane zizoblikovanostjo reliefa. Mrazišče je tako v povprečju(klimatološko povprečje) hladnejše od njegovega obrobjapredvsem ob stabilnem vremenu, ko se v mraziščupogosto pojavlja jezero hladnega zraka (na primer vaprilu 2007, preglednica 3).Število dni .180160140120100806040200Zaplana Dolinca Zaplana Dolinca Zaplana Dolinca2006 2007 2010vroči (Tmax ≥ 30 °C) topli (Tmax ≥ 25 °C) hladni (Tmin < 0 °C) ledeni (Tmax < 0 °C) mrzli (Tmin ≤ -10 °C)Slika 2. Karakteristični meteorološki dnevi v mrazišču Dolinca(545 m) v primerjavi z meteorološko postajo Zaplana(566 m). Tmax je oznaka za maksimalno in Tmin za minimalnodnevno temperaturoFigure 2. Number of days surpassing different air temperaturetresholds in frost hollow Dolinca (545 m) and at theprivate meteorological station of Zaplana (566 m). Tmaxdenotes maximum and Tmin minimum daily air temperature,respectivelyPreglednica 1. Povprečna mesečna (T povp), povprečnaminimalna (T minpovp) in povprečna maksimalna (T maxpovp)temperatura zraka v mrazišču Dolinca in na vremenskipostaji Zaplana.Table 1. Mean monthly air temperature (T povp), meanmonthly minimum temperature (T minpovp) and meanmonthly maximum temperature (T maxpovp) in frost hollowDolinca and at the meteorological station Zaplana.leto 2007T povp (°C) T minpovp (°C) T maxpovp (°C)Dolinca Zaplana Dolinca Zaplana Dolinca Zaplanajanuar 2,0 3,6 -3,8 0,8 7,5 6,9februar 1,5 3,9 -5,1 0,5 9,0 7,8marec 4,0 6,0 -2,5 1,9 12,0 10,4april 7,3 11,8 -3,0 4,9 20,7 19,0maj 12,6 14,4 3,3 9,2 22,0 20,7junij 15,9 17,7 7,8 13,3 24,6 23,4julij 15,2 18,6 5,7 12,0 27,1 26,3avgust 15,4 17,5 8,0 13,0 24,4 23,0september 9,4 12,0 2,0 7,5 19,1 17,5oktober 6,2 8,0 0,5 5,1 13,7 12,1november 1,2 3,2 -4,7 0,0 7,8 6,9december -2,7 -1,4 -6,7 -3,5 0,8 0,7leto 7,3 9,6 0,1 5,4 15,7 14,6Dosedanje meritve temperature kažejo, da se v Dolincitemperatura pod 0 °C lahko pojavlja tudi sredi poletja,in sicer v zelo hladni zračni masi ali v toplejših nočehz nizko relativno vlažnostjo zraka. Poletna negativnatemperatura v Dolinci (-0,7 °C) je bila med drugimizmerjena 17. julija 2006, ko na zgornji meteorološkipostaji sploh ni bilo posebej hladno. Na meteorološkipostaji je najnižja poletna temperatura izmerjena vpovsem drugih dneh kot v mrazišču, kar je posledicaznačilnosti vremenske situacije. Na meteorološkipostaji je najhladneje ob močnejših ohladitvah, ki pajih največkrat spremlja vlažno vreme z meglenimi jutri.Nastanek megle bolj zavre ohlajanje v mrazišču.Absolutna najnižja izmerjena temperatura v mraziščuDolinca je pogojena s toplejšimi zimami v zadnjem obdobjuin nepopolnim nizom podatkov. Po vzpostavitvistalnih meritev temperature je bilo verjetno v mraziščunajhladneje 1. marca 2005, ko se je termometerHOBO pokvaril. Najnižja temperatura -30,5 °C je bilatako izmerjena 20. decembra 2009. Upoštevajočodstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bilarealna vrednost v mrazišču okoli -31,5 °C. Meritvepotrjujejo izjemno velike temperaturne razlike, ki selahko pojavijo v posameznih zimskih nočeh in pravtako kažejo, da lahko prizemni temperaturni obratvztraja ves dan tudi v sicer plitvem mrazišču Dolinca.Dne 20. decembra 2009 je bila na primer v mraziščumaksimalna dnevna temperatura občutno nižja kot nameteorološki postaji Zaplana (slika 3).

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA57Temperatura (°C) .-6-8-10-12-14-16-18-20-22-24-26-28-30-320:00 6:00 12:00 18:00 0:00 6:00 12:00 18:00 0:00UraDolinca 545 m Zaplana 566 m Ulovka 800 mSlika 3. Časovni potek temperature v mrazišču Dolinca vnoči z 19. na 20. december 2009.Figure 3. Temperature time series in frost hollow Dolinca inthe night of December 19-20, 2009.Večletne primerjave so pokazale, da obstajajo veliketemperaturne razlike med mrazišči Zaplane in bližnjimdnom Logaškega polja, ki sicer sodi med hladnejšakraška polja Notranjskega podolja (slika 4). Zasebnameteorološka postaja v Gornjem Logatcu (vir: medmrežje4) je postavljena le malo nad dnom polja in vdoslej najhladnejši noči 20. decembra 2009 (ko je bilov Dolinci -31,5 °C) se je temperatura tam spustila do-23,1 °C. Podobna temperaturna razlika je bila tudi19. decembra 2010 (Dolinca -28,5 °C, Gornji Logatec-20,7 °C). Velike razlike se pojavljajo že v večernemčasu. Dne 18. decembra 2010 ob 21. uri je bilo vmrazišču Dolinca -20,9 °C, v Gornjem Logatcu pa-14,0 °C. Kot kažejo podatki so temperaturne razmeremed dnom Logaškega polja in posameznimi kraškimivrtačami v višjih okoliških hribovjih bistveno drugačne,čeprav gre v obeh primerih za plitve reliefne depresije.Temperatura (°C) .2,00,0-2,0-4,0-6,0-8,0-10,0-12,0-14,0-16,0-18,0-20,026.11. 12:00 27.11. 0:00 27.11. 12:00 28.11. 0:00 28.11. 12:00DatumDolinca 545 mGornji Logatec ARSO 486 mSlika 4. Primer velike temperaturne razlike med Dolinco inGornjim Logatcem. Prikazan je časovni potek temperaturemed 26. in 28. novembrom 2008 (Vira: arhiv ARSO, 2008in vremenska postaja Gornji Logatec).Figure 4. An example of significant temperature differencebetween Dolinca and Gornji Logatec. The temperaturetime series for the period of 26-28 November 2008 isshown. (Sources: ARSO archive and Weather station GornjiLogatec)Termometer v mrazišču Dolinca ni nameščen v klasičnometeorološko hišico, temveč v plastičen termometrskizaklon, kar zagotovo prispeva k večjim napakampri meritvah dnevne temperature. Predvidevampa, da imata v mrazišču Dolinca še večji vpliv zlastimikrolokacija termometra v bližini prisojnega pobočjain manjša prevetrenost mrazišča, zaradi česar jemrazišče ob šibkem vetru lahko bistveno toplejše odzgornje meteorološke postaje Zaplana. Dodatno kvišjim izmerjenim vrednostim prispeva merilna oprema.Na to kažejo primerjave temperature v več dnehs sončnim vremenom in spremenljivim vetrom. Neglede na vrsto termometra, v mrazišču so se izmenjalitrije digitalni termometri, je temperatura v Dolinci odtiste na obrobju višja ob vzhodnem vetru, primerljivaali celo nižja pa je v dneh z jugozahodnim vetrom. Obvzhodnem vetru pride do izraza zatišna lega Dolince,ob jugozahodniku pa zatišna lega postaje Zaplana. Vdneh z jugozahodnikom je namreč Dolinca hladnejšaod zgornje postaje Zaplana, hkrati pa povsem primerljivaz bližnjima zasebnima vremenskima postajamaLogatec in Petkovec. Ob vzhodnem vetru so razmereobrnjene in temperatura v Dolinci je podobna temperaturina Petkovcu in v Logatcu.Mrazišče DvojčekV preteklosti so bile posamezne terenske meritvetemperature izvedene tudi v sosednjem mrazišču, kise nahaja 100 m severovzhodno od Dolince (slika 5).Mrazišče v obliki dvojne vrtače pod imenom Dvojčekpoznamo raziskovalci mrazišč. Mrazišče z nadmorskovišino dna 552 m je globoko devet metrov in je boljodprto od Dolince.Rezultati terenskih meritev temperature so bili zelo pogojeniz merilno opremo, trenutnim tipom vremena ins stanjem tal v mrazišču. Mrazišče Dvojček je namrečza razliko od Dolince redno košeno, dno je bolj osončeno– to vpliva na temperaturo vrhnjega sloja prstiin s tem tudi na nočno temperaturo zraka. MraziščeDolinca pokriva tudi v hladni polovici leta debel slojsuhe trave. Trajanje snežne odeje je v Dvojčku krajšekot v Dolinci. To je vidno ob spomladanskem taljenjusnežne odeje, ko snega v Dvojčku navadno ni več, dnoin osojna pobočja Dolince pa še pokriva debelejšaplast starega snega. V mrazišču Dvojček redno košenain skoraj gola tla precej manj zavirajo toplotni tok iz talod nepokošenih in z debelo plastjo suhe trave pokritihtal v Dolinci. To tezo potrjujejo meritve v dneh s snežnoodejo, ko je Dvojček pogosto hladnejši od Dolince.Dne 18. decembra 2010 je bilo ob 21. uri v Dolinci-20,9 °C, v Dvojčku pa na podlagi terenskih meritev stermometrom Voltcraft -25 °C. Zaradi uporabe različnemerilne opreme je morala biti temperaturna razlikas kasnejšimi primerjavami termometrov dokazanonekoliko manjša, a še vedno znatna.

58 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA20Temperatura (°C) .-2-4-6-8-10-12-14-16Slika 5. Mrazišče Dvojček (Foto: M. Gustinčič)Figure 5. Frost hollow Dvojček (Photo: M. Gustinčič)Prva sistematična primerjava obeh mrazišč je bilaizvedena v času daljšega ustaljenega vremena obkoncu septembra in v oktobru 2011. Na obeh merilnihmestih sta bila 2 m od tal nameščena digitalnaregistratorja temperature Madgetech. V mraziščuDvojček so bile zaradi varnosti in dejstva, da termometerne more biti v termometrskem zaklonu, meritvemogoče le v nočnem času. Za kar najboljšo primerjavoje bil tudi v mrazišču Dolinca ob obstoječi termometernameščen še en registrator temperature brez termometrskegazaklona. Občasno so bile v obeh kotanjahopravljene tudi meritve temperature vrhnjega slojaprsti v globini 5 cm.Meritve so pokazale, da je bilo mrazišče Dolinca sprvaves čas hladnejše, vendar se je temperaturna razlikamed kotanjama tekom noči zmanjševala. V prvihdneh z meritvami je znašala povprečna temperaturnarazlika za drugi del noči okoli 0,7 °C. Ob 20. uri je bilatemperatura vrhnjega sloja prsti v Dvojčku 18 °C, vDolinci pa 13 °C. Do jutra se je razlika zmanjšala napribližno 2 °C. Ob koncu merilnega obdobja pa je bilomrazišče Dvojček v dveh zaporednih nočeh že hladnejšeod Dolince. Razlika v temperaturnem minimumuje znašala celo 2 °C. Smatram, da je do spremembeprišlo zaradi obilnih padavin in celo sneženja malopred tem (7. oktober 2011), pri čemer se je na podlagimeritev razlika v temperaturi tal med obema kotanjamaprepolovila. Meritve so potrdile tudi izsledkepredhodnih terenskih meritev, da temperaturni obratv mrazišču Dvojček zelo hitro razpade zaradi nočnegajugozahodnega vetra iz smeri Logaškega polja (polzenjehladnega zraka v smeri Vrhnike), medtem ko jerelativno stabilen ob šibkem vzhodnem in severnemvetru.Naslednje sistematične meritve sem opravil obprodoru mrzlega zraka februarja 2012. Registratortemperature v Dvojčku je bil v nasprotju s tistim vDolinci že umerjen na preostale termometre. Dne 14.februarja ob 3. uri zjutraj se je temperatura v mraziščuDolinca spustila na -23,9 °C (predvidoma je bilarealna vrednost -24,9 °C), v mrazišču Dvojček pa napodlagi umerjenega termometra celo na -26,1 °C. Tovrednost je z -26,0 °C potrdil tudi minimalni alkoholnitermometer.-18-20-2221.2. 17:00 21.2. 20:00 21.2. 23:00 22.2. 2:00 22.2. 5:00 22.2. 8:00DatumDvojček 552 mZaplana 566 mSlika 6. Časovni potek temperature v noči z 21. na 22.februar 2012 na vremenski postaji Zaplana in v mraziščuDvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitvenizke oblačnosti temperatura v mrazišču izenačila s temperaturookolice.Figure 6. Temperature time series in frost hollow Dvojčekduring the night of 21-22 February 2012. Temperature inthe frost hollow equalized the temperature in the surroundingsin the second half of the night due to wind andlow-level cloudiness.Mrazišče Dvojček je plitvejše, globina glede na najnižjiobod kotanje znaša 9 m in s tem je še bolj ekstremnomrazišče od Dolince, saj je temperaturni obrat izrazitejši.V noči na 22. februar 2012 je bil med meteorološkopostajo Zaplana in mrazišči zabeležen najboljizrazit temperaturni obrat doslej. Na zgornji postaji jevso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje,hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočalneovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dvojček jebil sredi noči od vremenske postaje Zaplana 14 mvišje hladnejši za 16,6 °C (slika 6). Termometer navremenski postaji Zaplana je bil nameščen v meteorološkohišico, termometer v mrazišču Dvojček paje bil v prostem ozračju. Po primerjavah v predhodnijeseni je temperaturna razlika med tako nameščenimitermometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva,pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlikaznaša nekaj desetink stopinje Celzija.Temperatura (°C)0-2-4-6-8-10-12-14-16-18-20-22-24-2611.12.2012 12:00 11.12.2012 18:00 12.12.2012 0:00 12.12.2012 6:00 12.12.2012 12:00časDolinca 545 m Zaplana 566 m Dvojček 553 mSlika 7. Nestabilen temperaturni obrat v mrazišču Dvojček vnoči z 11. na 12. december 2012.Figure 7. Temperature inversion in frost hollow Dvojčekduring the night of 11-12 December 2012

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA59Plitvo mrazišče Dvojček ima bistveno manj stabilentemperaturni obrat od Dolince, ima pa večji potencialza izjemno nizke zimske temperature. Ta potencial seredko izrazi, ugodne pa so predvsem noči s snežnoodejo v kombinaciji s šibkimi vetrovi oziroma odsotnostjonočnega vetra. Zaradi večje plitvosti Dvojčka setu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večjimeri. Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavnospremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčkukaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C (slika 7).Globoka in z gozdom porasla mraziščamraziščaPetdeset metrov južno od mrazišča Dvojček se nahajamrazišče, ki predstavlja osnovo vsem kasnejšim meritvamv mraziščih Zaplane. Meritve temperature so sena tem mestu prvič izvajale že poleti 2001. Mraziščeje globoko 13 m in je zaradi strmih pobočij bistvenobolj zaprto od Dolince. Pobočja kotanje so poraslaz gozdom, vlažno dno kotanje pa porašča malinjak.Glede na občasne terenske meritve so v kotanji temperaturnerazmere drugačne kot v plitvih in travnatihmraziščih. Manjše je dnevno kolebanje temperature,višja je minimalna nočna temperatura, bistvenarazlika pa je v trajanju jezera hladnega zraka. Če se vsosednji Dolinci po jutranjem mrazu zelo hitro ogreje,pa se hladen zrak na dnu te kotanje zadržuje bistvenodlje in celo v poletju obstaja temperaturni obrat dopoznega dopoldneva.Mrazišč take vrste je na Zaplani največ, uravnano dnoopisanega mrazišča pa porašča le malinjak in pozimiso tako možne tudi meritve snežne odeje. V večinidrugih mrazišč sega gozd tudi v dna kraških kotanj inmeritve snežne odeje niso reprezentativne. Pred letipa sem odkril tudi podvrsto globokih in poraščenihmrazišč, in sicer mrazišče s hladnimi tlemi.Mrazišče Globoka dolinaNekatera mrazišča obkrožajo obsežni in prevotljenikraški masivi. Ti se v hladni polovici leta preko razpok,brezen in jam napolnijo s hladnim zrakom. Snežnicalahko masiv ohladi na 0 °C, zrak, ki vdira s površja,pa še na nižjo temperaturo. V toplejšem delu leta natak način nakopičeni hladen zrak izhaja iz kraškegamasiva (Mihevc, 2008). Skale v krasu imajo veliko toplotnokapaciteto in lahko hladijo zrak skozi vso toplopolovico leta.Temperaturni obrat se v nekaterih kotanjah pojavi zaradiadvekcije hladnega zraka iz kraških votlin. Zaraditemperaturne razlike med votlinami in prostim ozračjemprihaja do tlačne razlike, ki poganja tok hladnegazraka iz votlin in razpok v kraški kotanji. Temperaturniobrat je lahko dolgotrajen in ima zato še posebno velikvpliv na rastne pogoje v mrazišču (Ortar, 2011).Mrazišče takega tipa je tudi na Zaplani, kjer se nanadmorski višini 489 m nahaja dno globoke kraškeudornice z obsežnimi pobočji. Hladen zrak se iz kraškegamasiva prazni skozi brezno na osojnem pobočjudobrih deset metrov nad dnom udornice. Brezno jepoimenovano kot Brezno nad Globoko dolino in potem je bilo za to mrazišče privzeto tudi ime. Brezno vhladnejši polovici leta črpa zrak v podzemlje, v topli pahladen zrak izteka ven na površje. Ob poletni vročini izbrezna izteka zrak, ohlajen na 8 °C, in v 20 cm debeliplasti ter v 2 m širokem pasu odteka proti dnu udornice.Celoten sistem si lahko predstavljamo kot slapvode, ki se zliva po pobočju.Krajši merilni niz iz Globoke doline obstaja za april2010, po kraji merilnih naprav pa so bile meritveponovno vzpostavljene spomladi leta 2011. Terenskemeritve v tem mrazišču so sicer nakazovale na nizkodnevno temperaturo, boljši vpogled v dinamiko temperaturepa so dali kasnejši nizi podatkov. Temperaturnerazmere v mrazišču so zelo odvisne od letnega časain pri tem lahko ločimo različna obdobja, kot so zima,poletje ter prehodno obdobje pomladi in jeseni. Vprispevku bodo opisane razmere pozimi in v poletju,ko so te najbolj značilne.Temperatura v Globoki dolini pozimiGloboka dolina je kraška udornica, kjer je po izkušnjahiz nekaj zadnjih let najdaljše trajanje snežne odejena celotni Zaplani in v bližnji okolici. Po zimah in pospomladanskih snežnih padavinah, kakršne so bilev letih 2004 in 2006, se sneg v udornici zadržuje šev prvih dneh meseca maja. Zaradi lijakastega dna inporaščenosti se meritve snežne odeje izvajajo le malonad dnom kotanje, na manjšem uravnanem platoju,nad katerim ni drevesnih krošenj. Na merilnem mestuje trajanje snežne odeje krajše kot dva metra nižjemed skalovjem na dnu udornice. Ob obilnejših jesenskihsnežnih padavinah in kasnejši pomrznitvi snežnetemperatura (°C) .1050-5-10-15-2013.12.12 15.12.12 17.12.12 19.12.12 21.12.12datumGloboka dolina 489 mZaplana 566 mSlika 8. Pod vplivom snežne odeje se v času odjuge temperaturav Globoki dolini giblje okoli ledišča.Figure 8. The temperature in frost hollow Globoka dolinaduring the winter thaw is howering around zero due to snowcower.

60 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodeje je mrazišče skoraj zanesljivo neprekinjenozasneženo vse do pomladi. Snežna odeja se navadnopostopoma kopiči, ob sneženjih se debeli, v vmesnihodjugah pa se sneg le posede in počasi tali, a kmaluponovno zmrzne. Nastane poledenela snežna odejain tako je bilo januarja in februarja 2011 debelinosnežne odeje z lavinsko sondo nemogoče izmeriti. Odzime 2011/2012 dalje je zato v tem mrazišču v uporabistalni snegomer, s katerim je bila v februarju 2013izmerjena 160 cm debela snežna odeja.Temperatura (°C) .3432302826242220181614V Globoki dolini je ob izrazitih odjugah z dežjem invetrom hladneje kot v okolici (slika 8). Zaradi vplivasnežne odeje v ozkem mrazišču temperatura stagniraokoli ledišča. V topli polovici leta je ob padavinah temperaturav Globoki dolini podobna temperaturi okolice.Kadar v hladni polovici leta nizki jutranji temperaturiob šibkem jugozahodnem vetru sledi izrazito dnevnoogrevanje, v zaprtih mraziščih obleži plast hladnegazraka, temperaturno razliko pa lahko dodatno okrepisnežna odeja, ki je prisotna v mrazišču, ne pa tudi nazgornji meteorološki postaji. Do opisane kombinacijevremenskih razmer je prišlo 7. februarja 2011, ko jebilo ob 13. uri na postaji Zaplana 16,7 °C, v mraziščuDolinca 17,0 °C, v mrazišču Globoka dolina pa napodlagi terenskih meritev samo -1,6 °C. Ta temperaturnarazlika med mrazišči Zaplane in njihovo okolicoje največja izmerjena doslej.Temperatura v Globoki dolini poletiVpliv hladnih tal se prične kazati približno s pričetkommeteorološkega poletja, ko je v Globoki dolinitudi sredi dneva in ne glede na hitrost vetra občutnohladneje kakor v njeni okolici. Na dnu udornice jepoleti stalno prisoten temperaturni obrat, ki je posledicahladnih tal. Pogosto zasenčena tla imajo velikotoplotno kapaciteto in se počasi segrevajo. Hladenzrak se na pobočju nekaj metrov pod breznom razlijein ga s sekundnim termometrom sicer ni mogoče večzaznati, predvidoma pa kljub temu niža temperaturotal v mrazišču. Meritve v poletju 2008 so pokazale,da se temperatura v breznu in na dnu udornice tekompoletja le neznatno dviga in da je iztekanje hladnegazraka iz brezna odvisno od zunanje temperature in stem od dnevnega in letnega časa. Ob nižji zunanji temperaturibrezno ni aktivno, ob naraščanju temperaturepa hladen zrak stalno izteka.Temperatura na dnu udornice se v času poletne vročinegiblje okoli 11 °C, med skalovjem okoli 8 °C, v tlehna globini 10 cm pa je še za nekaj desetink stopinjehladneje. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi nemore ogreti in tudi veter lahko plast hladnega zrakapremeša samo za kratek čas. Sredi dneva v poletjusega jezero hladnega zraka v mrazišču tudi do 10 m12107.jul 8.jul 9.jul 10.jul 11.jul 12.jul 13.jul 14.jul 15.julDatumGloboka dolina 489 mZaplana 566 mSlika 9. Časovni potek temperature zraka v Globoki dolini inna vremenski postaji Zaplana v času vročinskega vala julija2011.Figure 19 Temperature time series in Globoka dolina and atthe meteorological station Zaplana during heatwave in July2011.visoko. Za hladna tla v poletju je bolj kot snežnicapomembnejši hladen jamski zrak, saj je po dosedanjihmeritvah dno mrazišča hladno tudi še ob koncupoletja, torej precej po samem koncu zimske sezone.Hkrati pa so tla mrazišča hladna tudi v poletjih, ki sosledila izrazito suhi zimi brez snežne odeje (na primerleta 2007).Na podlagi dosedanjih meritev temperature se vmrazišču zaradi hladnih tal na dveh metrih višinenajvišja poletna temperatura dvigne le do okoli 25 °C.Maksimalna dnevna temperatura je dokaj neodvisnaod temperature v okolici mrazišča, kar kažejo meritvesredi julija 2011 (slika 10). Kljub precej višji temperaturina Zaplani 13. julija je bilo tega dne v mraziščuenako toplo kot v sicer hladnejšem dnevu pred tem.V tako zaprtem mrazišču ima toča izjemno velik vplivna temperaturo zraka, saj hladi sorazmerno majhnoprostornino zraka. Dne 13. junija 2012 je Zaplano zajelanevihta s točo, ki je tla prekrila v sklenjeni plasti.Na vremenski postaji Zaplana je temperatura padlana 10,8 °C, v mrazišču Dolinca je bila temperaturaza stopinjo nižja, v Globoki dolini pa je bilo ob 14. uriizmerjeno 4,9 °C. Tekom običajnih neviht brez toče dotako velike temperaturne razlike ne pride.Temperaturna razlika med okolico in Globoko dolinoje torej močno odvisna od letnega časa. V poletjutrajanje Sončevega obsevanja v mrazišču skrajšujevegetacija, do izraza pride advekcija hladnega zraka izkraških votlin in razpok v dnu mrazišča, hladna tla paznižujejo temperaturo v nekaj višinskih metrih kraškekotanje. Mrazišče je stalni naravni hladilnik tudi v toplipolovici leta.

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA61ZaključkiOpisal sem izsledke večletnega proučevanja mrazišč,ki predstavljajo dobro izhodišče za proučevanjemikroklimatskih razmer v mraziščih na nižji nadmorskivišini. Prve terenske meritve so se izvajale leta 2001,stalne meritve temperature v mrazišču Dolinca papotekajo že od leta 2004. Kmalu so bile vzpostavljenetudi stalne meritve na merilnem mestu nad mraziščemin s tem že več let potekajo vzporedne meritve.Na merilnem mestu nad mraziščem se merijo tudismer in hitrost vetra ter relativna zračna vlaga, torejmeteorološke spremenljivke, pomembne za proučevanjemrazišč. Na Zaplani obstaja kopica mrazišč zrazličnimi temperaturnimi režimi, kar sem dokazals pomočjo stalnih in občasnih meritev temperature.Večletne meritve so pokazale, da se v nekaterih mraziščihZaplane temperatura pod 0 °C pojavlja v vsehletnih časih in da se lahko pozimi spusti tudi pod –30°C.ViriMeteorološki arhiv Agencije RS za okolje – podatki digitalnegaregistratorja temperature Gornji Logatec.Mihevc, A., 2008. Mrazišča s hladnimi tlemi. (osebni vir, maj2008).Nakamura, Reina, L. Mahrt, 2005: Air Temperature MeasurementErrors in Naturally Ventilated Radiation Shields. J.Atmos. Oceanic Technol., 22, 1046–1058. Dosegljivo na:http://dx.doi.org/10.1175/JTECH1762.1Trošt, A., 2008. Mrazišča na Komni. Diplomsko delo. Dosegljivona:http.//geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200810_andrej_trost.pdf(11.3.2013)Sinjur, I., Termometrski zaklon – interna objava na Slovenskemmeteorološkem forumu.Dosegljivo na: http://www.slometeo.net/forum/viewtopic.php?f=6&t=331 (11.3.2013)Ortar, J., Tipizacija in regionalizacija slovenskih mrazišč –diplomsko delo.Dosegljivo na: http:geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201105_jaka_ortar.pdf (11.3.2011)Zasebna meteorološka postaja Gornji Logatec. Dosegljivona: http://www.slometeo.net/logatec/vreme.html(11.3.2013)Bouttier F., in F. Courtier, 1999: Data assimilation conceptsand methods. ECMWF, Reading.Foto: L. Likar

62LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAMerilna napaka temperature zrakav aluminijasto–plastičnem zaklonuSlovenskega meteorološkega forumaGregor Vertačnik in Iztok Sinjur, oba Slovenski meteorološki forumgregor.vertacnik@t-2.net, iztok.sinjur@t-2.netPovzetekNa točnost in natančnost meritev temperature zraka poleg merilne naprave močno vpliva zaklon, ki ščiti merilnonapravo pred neposrednim sončnim sevanjem, dolgovalovnim sevanjem neba in površja ter padavinami. Priprimerjavi in vrednotenju meritev v različnih zaklonih je potrebno upoštevati tudi vpliv zaklona. Člani Slovenskegameteorološkega foruma smo konec leta 2005 pričeli razvijati mrežo samodejnih temperaturnih postaj, nameščenihzlasti v mraziščih. Meritve temperature zraka izvajamo z elektronskim registratorjem iButton DS1922L vdveh vrstah zaklonov, angleški hišici in aluminijasto-plastičnem zaklonu lastne izdelave. Primerjava vzporednihmeritev v obeh zaklonih kaže na sistematične razlike, ki pa so večinoma velikostnega reda nekaj desetink stopinjeCelzija. Razlike v dnevnem času so praviloma večje kakor v nočnem in v jasnem vremenu večje kakor v oblačnem.Na podlagi meritev smo razvili prenosno funkcijo, ki povezuje meritve z omenjenim elektronskim registratorjem vobeh vrstah zaklonov.Ključne besede: meteorološke meritve, temperatura zraka, merilna napaka, sevalni zaklon, iButton, mraziščaAbstractAccuracy and precision of air temperature measurements are apart from the istrument itself greatly affected byshield, protecting the instrument from direct solar radiation, longwave radiation of sky and terrestrial surface andprecipitation. Thereby the effect of radiation shield has to be considered when comparing and interpreting measurementsinside various shields. Members of Slovenian Meteorological Forum have set up a network of automatictemperature stations since 2005 and placed the stations mostly in frost hollows. Temperature measurements aremade by data logger iButton 1922L, which placed in two different types of radiation shields, Stevenson screenand aluminum-plastic home-made shield. Comparison of parallel measurements in both types of shields showssystematic differences, however mostly on the order of few tenths of Celsius degree. The difference is usuallylarger during daytime than night-time and in clear-sky conditons than in overcast conditions as well. On the basisof these measurements a transfer curve has been developed, relating measurements with iButtons placed inaforementioned types of radiation shield.Keywords: : meteorological measurements, air temperature, observational error, radiation shield, iButton, frosthollowsUvodMeteorološke meritve temperature zraka so obremenjenez merilno napako, ki je vsaj skupek napakemerilnika in napake zaradi vpliva zaklona, ki ščitimerilnik pred neželenimi vplivi. Na napako meritvetemperature zraka tako znatno vplivajo vremenskerazmere. Mednje sodijo zlasti neposredno in odbitokratkovalovno (sončno) in dolgovalovno, infrardeče(zemeljsko) sevanje, zastajanje zraka znotraj zaklona,ohlajanje zaradi izhlapevanja vode na mokri površinimerilnika ali zaklona, v puščavah pa tudi odlaganjepeska na zaklon in merilnik. Zaklone ločimo po obliki,velikosti, načinu prezračevanja in materialu, iz kateregaso izdelani. Po obliki sta najpogostejša tipa zaklonz žaluzijami in zaklon iz krožnikov, ki so naloženi edenna drugega. Zakloni so lahko izdelani iz lesa, plastikeali kovine (Lacombe in sod., 2011).

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA63Težavo pri izdelavi zaklona predstavlja nasprotje meddvema dejavnikoma: zaščita proti sevanju in omočenjunasproti zadostnemu zračenju. Rezultat pri izdelavizaklona je tako nujno kompromis za zmanjšanje skupnegavpliva obeh dejavnikov (Meulen in Brandsma,2008). V notranjost tipičnega meteorološkega zaklonaprodre nekaj odstotkov kratkovalovnega sevanja,hitrost vetra znotraj pa je običajno manj kot polovicahitrosti vetra zunaj zaklona (Hubbard in sod., 2001;Lin in sod., 2001). Naravno prezračevanje zaklonovje tako pri nas večinoma manjše od priporočil WMO– hitrost vetra znotraj zaklona bi morala biti vsaj 2,5m/s (Lin in sod., 2001, ki se sklicuje na WMO, 1983).Pomembno vlogo pri meritvi temperature v meteorološkemzaklonu igra velikost termometra ali temperaturnegatipala. Z zmanjševanjem velikosti se zmanjšujenapaka zaradi sončnega obsevanja, ki segreva tipalo(Erell in sod., 2003).Med najpomembnejši lastnosti zaklona, ki vplivajo nanapako izmerjene temperature v zaklonu, sodita emisivnostzaklona v vidnem in infrardečem delu spektra– pri valovnih dolžinah, ki jih najmočneje oddajajoSonce, Zemljino površje in ozračje. Energijsko bilanconeprozorne površine zaklona pri ravnovesni temperaturilahko zapišemo kot:(1)kjer sta R sin R tgostoti toka vpadlega sončnega inzemeljskega sevanja, a sin a tpripadajoča absorbcijskakoeficienta, σ Stefan-Boltzmannova konstanta, Ttemperatura površja zaklona, L pa predstavlja izgubotoplote na enoto časa in površine s konvekcijo (Fuchsin Tanner, 1965). Zadnji člen v enačbi (1) lahko zapišemokot:(2)torej s sorazmerno odvisnostjo od koeficienta h, kipredstavlja učinkovitost konvekcijskega odvajanjatoplote in temperaturne razlike med zaklonom (T)in zrakom (T a). V enačbo (1) vstavimo enačbo (2) injo preoblikujemo, tako da na desni strani ostanejo»sevalni« členi:(3)Ob močnem sončnem obsevanju je površina zaklonaobičajno toplejša od okoliškega zraka – obe stranienačbe (3) sta v tem primeru pozitivni. Pri stalnivrednosti h je temperaturna razlika T — T amanjša,kadar je razmerje a s/a tmajhno. Le ob majhnemrazmerju a s/a tje lahko zaklon tudi hladnejši od okoliškegazraka. Snovi s takšno lastnostjo so na primersvetle nekovinske površine, z visoko emisivnostjo vIR delu spektra in hkrati majhno emisivnostjo (visokimalbedom) v vidnem delu spektra (medmrežje 7in medmrežje 8). Podobno velja za nekatere sijočekovinske površine, ki so prevlečene s prosojno snovjoz visoko emisivnostjo v IR delu spektra (Fuchs inTanner, 1965). V nočnem času je prvi člen na desnistrani enačbe (3) praktično nič in je temperaturnarazlika pri danih vremenskih pogojih odvisna od a t. Vjasnih nočeh je dolgovalovno sevanje površja zaklonapraviloma večje od dolgovalovnega sevanja okolicein neba, zato je zaklon hladnejši od okoliškega zraka.Temperaturna razlika narašča z a tin v tem primeru jeza zaklon primeren material, ki slabo seva v dolgovalovnemdelu spektra. Med takšne materiale sodijomnoge kovine (medmrežje 7).Zgodovina preskušanja različnih zaklonov in njihovihizboljšav sega v 19. stoletje. Thomas Stevenson je vdrugi polovici 19. stoletja razvil novo vrsto zaklona, kiso ga na prelomu stoletja izboljšali. Zaklon, izdelan izlesa in prebarvan z belo barvo, se je razširil po svetuin se marsikje obdržal do danes. Pri nas temu zaklonupravimo angleška (meteorološka) hišica ali meteorološkahišica (v nadaljevanju hišica). Z nastopom modernihin manjših merilnikov ter avtomatizacijo meritev obkoncu 20. stoletja so se namesto hišice začeli uveljavljatimanjši zakloni. Novejši zakloni so tudi cenejši odhišice (Barnett in sod., 1998).Glavna hiba hišice je njena toplotna kapaciteta, kizavira temperaturne spremembe zraka v njeni notranjosti.V naravno prezračevani hišici izmerjen časovnipotek temperature zraka zaostaja za nekaj minutglede na zunanje razmere (Lacombe in sod., 2011;Meulen in Brandsma, 2008; Brandsma in Meulen,2008). Z odličnim instrumentom je merilna napaka vtem zaklonu običajno kvečjemu nekaj desetink stopinjeCelzija. Večje napake, velikosti 1 °C, se pojavljajov sončnem in mirnem vremenu in pri hitrih spremembahtemperature zraka. Snežna odeja na tleh zaradiodboja svetlobe dodatno poveča pozitivno napako vsončnem vremenu (Lacombe in sod., 2011; Meulen inBrandsma, 2008; Mueller, 1984; Z'graggen, 2006).Zakloni, ki so sestavljeni iz krožnikov, so odzivnejši nazunanje spremembe temperature zraka. Na tržišču sodanes na voljo številne izvedbe, ki se glede na merilnonapako močno razlikujejo. Ta je običajno manjša priumetno (prisilno) prezračevanih zaklonih, a so razlikemočno odvisne od kraja meritve in vremenskih razmer(Lacombe in sod., 2011; Meulen in Brandsma, 2008;Brandsma in Meulen, 2008; Hubbart in sod., 2005;Larre in Hegg, 2002; Davis Instruments, 1999).Pri izbiri temperaturnega zaklona je pomembendejavnik njegova cena, zlasti pri ljubiteljskih vremenoslovcih.Ti so v zadnjih letih razvili obsežno mrežo t.i.ljubiteljskih meteoroloških postaj – povečini samodejnih.Nekateri so svoje merilnike namestili v hišico ali

64 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAnjeno manjšo in poenostavljeno različico, drugi merijov zaklonih, ki so del samodejnih vremenskih postaj.Pri slednjih je razpon kakovosti merilnika in zaklonaširok in temu primerno točne so meritve. Na podlaginavedenih dejavnikov so se raziskovalci mraziščSlovenskega meteorološkega foruma (SMF) leta 2005odločili za namestitev termometrov v preprostih in cenenihzaklonih. Meritve temperature zraka v mraziščihizvajamo s klasičnim tekočinskim termometrom inelektronskim, samodejnim registratorjem.V nadaljevanju članka sledi opis primerjalnih meritevSlovenskega meteorološkega foruma v različnihtermometrskih zaklonih z elektronskim registratorjemtemperature iButton DS1922L. Na podlagi analize tehmeritev podajamo oceno o njihovi točnosti. V zaključkuso strnjene glavne ugotovitve in podani predlogi zaizboljšavo zaklona.Slika 2. Registrator temperature iButton DS1922L (Foto: G.Vertačnik)Figure 2. Temperature data logger iButton DS1922L (Photo:G. Vertačnik)Merilne metodeV zadnjih letih so člani SMF izvedli nekaj primerjalnihmeritev med različnimi termometrskimi zakloni in različnimimerilnimi napravami. V članku so predstavljenirezulati analize izbranih primerjalnih obdobij. V tehsmo merili temperaturo zraka tako v hišici kot v zaklonudomače izdelave, ki se najpogosteje uporablja pri meritvahSMF v mraziščih.Metode in tehnike delaZaklon, ki ga uporablja SMF v mraziščih, je izdelanna osnovi Gillovega tipa zaklona oziroma je podobenzaklonom, ki so danes najpogosteje v uporabi za samodejnemeteorološke meritve (slika 1). Zaklon je povseh dimenzijah velik okoli 20 cm. Sestavljen je iz vsajpetih okroglih podstavkov za korita rož, ki so obrnjeniSlika 1. Aluminijasto-plastični (AP) zaklon Slovenskegameteorološkega foruma (Foto: G. Vertačnik)Figure 1. Aluminum-plastic (AP) screen of Slovenian meteorologicalforum (Photo: G. Vertačnik)navzdol in na kovinsko navojno palico v sredini nanizanieden nad drugim z razmakom okoli 2 cm. Merilnikse po višini nahaja približno v sredini, pod in nadnjim sta vsaj dva podstavka. V osrednji podstavek jeizrezanih ali izvrtanih več lukenj, ki omogočajo nekajveč navpičnega mešanja zraka znotraj zaklona. V eniod teh lukenj se nahaja gumbek. Običajno podstavkeločujejo majhni leseni kvadri ali plastični zamaški.Celoten zaklon je običajno pritrjen na leseno stojalo.Potrebno je poudariti, da se posamezni zakloni razlikujejopo velikosti in materialu, vsi pa so oviti v gospodinjskoaluminijasto folijo ali oblepljeni s samolepilnimaluminijastim trakom. Prevleka s časom oksidira infolija tudi razpada, zato jih je priporočljivo vsaj vsakidve leti obnoviti, zamenjati aluminijasto prevleko. Tialuminijasto-plastični zakloni (v nadaljevanju AP zakloni)nudijo dobro zaščito pred neposrednim sončnimsevanjem in padavinami.Primerjalne meritve smo opravili z elektronskim registratorjemtemperature zraka iButton DS1922L, ki gaje razvilo ameriško podjetje Dallas Semiconductor, topodjetje pa je leta 2001 prešlo pod Maxim IntegratedProducts (Medmrežje 1, Medmrežje 2). Registrator jemajhna in priročna naprava v obliki in velikosti gumba,zato se ga je v pogovornem jeziku prijelo ime gumbek– to ime uporabljamo tudi v nadaljevanju članka (slika2). V neprodušnem ohišju iz nerjaveče pločevine sotemperaturno tipalo, baterija in spominski čip. Slednjilahko zabeleži 4192 meritev s točnostjo zapisa na0,0625 °C (pogosto zaokroženo na 0,1 °C) ali 8192pri 0,5 °C točnosti (Medmrežje 3). Ohišje je pritrjenona podolgovat plastični nosilec, ki omogoča lažjo namestitevgumbka. Minimalna življenjska doba baterijeje pri časovnem intervalu meritev od nekaj minut doene ure in pri temperaturi med –40 °C in +40 °C odtri do osem let (Medmrežje 4).

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA65Slika 3. Angleška hišica v mrazišču Luknja na planotiKomna. Desno zadaj je viden AP zaklon za primerjalnemeritve (Foto: I. Sinjur)Figure 3. Stevenson screen in frost hollow Luknja at theKomna plateau. Right and behind the screen an AP screenfor parallel measurements is visible (Photo: I. Sinjur)Slika 5. Merilni prostor v Grosuplju, levo AP in BP zaklon, vsredini hišica (Foto: I. Sinjur)Figure 5. Measurement field in Grosuplje with AP and BPscreen on left-hand side and Stevenson screen in the middleof the photo (Photo: I. Sinjur)V večjem delu merilnega območja, od –10 °C do+65 °C, proizvajalec za merilno napako gumbka tipaDS1922L navaja razpon od –0,5 °C do +0,6 °C. Zoddaljevanjem od tega intervala napaka postopnonarašča (Medmrežje 4). Tuje študije (Hubbart insod., 2005; van Marken Lichtenbelt in sod. 2006;Purswell in Davis, 2008) in domača preskušanja SMFin Agencije RS za okolje so pokazala, da je merilnanapaka večine gumbkov, ne glede na tip, bistvenomanjša od mejnih vrednostih, ki jih navaja proizvajalec(prilogi A in B).Merilne kampanjePrva daljša primerjava je potekala od 8. julija do 18.avgusta 2006 v mrazišču Luknja na planoti SpodnjaKomna v Julijskih Alpah. Na dnu 55 metrov globokegamrazišča z nadmorsko višino 1430 m že od poletja2006 stoji hišica, s stalnimi meritvami pa smo pričelidecembra 2005 (slika 3). V primerjalnem obdobju somerili trije gumbki, dva v hišici in eden v AP zaklonu.Na Komni smo izvedli še eno daljše primerjalno testiranje,a sta bila zaklona medsebojno oddaljena okoli30 metrov (slika 4). Pri Domu na Komni, na nadmorskivišini 1530 m, smo z gumbkom v AP zaklonu sstalnimi meritvami pričeli septembra 2007. Novembra2009 smo v bližino postavili še hišico in jo opremili znekaj termometri. V naslednjih 10 mesecih smo meriliv obeh zaklonih, in tako pridobili referenčni primerjalniniz. Prvotno postajo smo kmalu zatem ukinili, ostala jele še hišica.Tretje obravnavano testiranje je potekalo od 5. julijado 8. avgusta 2008 na merilnem prostoru uradnepodnebne, takrat še padavinske postaje Grosuplje(slika 5). Merilno mesto se nahaja v strnjenemnaselju, na položnem jugozahodnem pobočju in vSlika 4. AP zaklon (levo) in angleška hišica (desno) pri Domu na Komni. Na levi sliki je z rdečim krogom označena lega hišice,ki se nahaja za drevjem (Foto: I. Sinjur)Figure 4. AP screen (left) and Stevenson screen (right) near Dom na Komni alpine hut. Red circle on left image marks thelocation of the Stevenson screen, hiding behind the trees (Photo: I. Sinjur)

66 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAneposredni bližini stanovanjske hiše na severozahodu.Temperaturo smo z gumbkom merili v treh zaklonih– hišici, AP zaklonu in belem plastičnem zaklonu (vnadaljevanju BP zaklon), ki se od AP zaklona razlikujele po odsotnosti aluminijaste prevleke. V hišici so potekaletudi ročne meritve z ekstremnima tekočinskimatermometroma.Slika 6. Merilni prostor v Šmartnem pri Slovenj Gradcu(Foto: I. Sinjur)Figure 6. Measurement field in Šmartno pri Slovenj Gradcu(Photo: I. Sinjur)Zadnje obravnavano preskušanje zaklonov se jeodvijalo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Meritveso potekale od 19. do 30. julija 2010 na merilnemprostoru glavne meteorološke postaje Agencije RS zaokolje. Hkrati sta potekala dva ločena poskusa. Prvije bil namenjen primerjavi štirih različnih zaklonov:hišice, plastičnega zaklona podjetja Davis, AP in BPzaklona (slika 6). Z drugim poskusom smo želeli ugotovitinajprimernejšo lego merilnika v AP zaklonu gledena smer neba. Ta poskus je potekal s štirimi merilnikihkrati, ki so bili glede na os zaklona obrnjeni protištirim glavnim smerem neba (slika 7).Metode analize meritevPodatke, ki smo jih pridobili v času opisanih merilnihkampanj, smo obdelali z računalniškim programomMS Excel. Gumbki niso bili absolutno kalibrirani, asmo njihovo točnost ocenili na podlagi medsebojneprimerjave. Zapis meritev v gumbkih je bil večinomanastavljen na ločljivost 0,1 °C, le v primerjalnihnizih pri Domu na Komni na 0,5 °C. Časovni intervalmeritev smo nastavili na 15 minut, le v Šmartnem priSlovenj Gradcu na 5 minut. Vse časovne vrednostismo prevedli na zimski čas.Slika 7. Razporeditev gumbkov v AP zaklonu pri preskusuvpliva usmerjenosti gumbka (Foto: I. Sinjur)Figure 7. The arrangement of iButtons in AP screen for theexperiment with different exposures (Photo: I. Sinjur)Pri vseh primerjavah smo izračunali povprečen časovnizamik vrednosti v hišici glede na AP zaklon. Izračuntemelji na standardnem odklonu razlike časovnozamaknjenih nizov iz obeh zaklonov. Časovni zamikv hišici je enak časovni razliki nizov, kjer standardniodklon pade na najnižjo vrednost – tam se niza1,601,20Luknja0 min10 min20 min1,601,20Grosuplje0 min 10 min20 min 30 mintemperaturna razlika (°C)0,800,400,00-0,40-0,80-1,20temperaturna razlika (°C)0,800,400,00-0,40-0,80-1,20-1,600:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)-1,600:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)Slika 8. Povprečni dnevni hod temperaturne razlike med AP zaklonom in hišico v odvisnosti od časovnega zamika meritev vhišici. Izračun temelji na vzporednih meritvah vseh dni v Luknji in Grosuplju. Pri grafikonu za Luknjo je referenčna vrednost vhišici povprečje izmerkov obeh gumbkov.Figure 8. Mean daily course of temperature difference between AP screen and Stevenson screen, in dependance of timeoffset in Stevenson screen. Calculation is based on parallel measurements in Luknja and Grosuplje, all days are considered.At Luknja graph the reference value in Stevenson screen is the arithemic mean of both iButton measurements.

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA67najbolje ujameta. Časovni zamik je sicer odvisen odvremenskih razmer, zlasti od prevetrenosti. V obravnavnihmerilnih kampanjah je izračunan časovnizamik znašal okoli 10–20 minut (slika 8).Osredotočili smo se na analizo povprečnega dnevnegahoda temperature in dnevne temperaturne statistike.Vanjo sodijo najnižja (minimalna), najvišja (maksimalna)in povprečna temperatura. Prvi dve vrednosti senanašata na obdobje od 21. ure prejšnjega dne do 21.uri tekočega dne. Povprečno vrednost smo izračunalina dva načina. Klimatološki, ki je še vedno v veljavi vuradni meteorološki statistiki v Sloveniji, temelji na izmerkihob mannheimskih 1 urah . Dnevno povprečje potej formuli je vsota četrtine vrednosti ob 7. uri po sončnemčasu, četrtina vrednosti ob 14. uri in polovicavrednosti ob 21. uri. Ker je pri nas sončni čas kvečjemuza nekaj minut različen od zimskega časa in smoimeli na voljo le 15-minutne vrednosti, smo v izračunzajeli vrednosti ob polnih urah po zimskem času. Drugiuporabljeni način izračuna dnevnega povprečja jearitmetična sredina vseh vrednosti od 0.00 do 24.00istega dne, pri čemer smo prvi in zadnji izmerek utežilipol manj kot vmesne. Na večini merilnih postaj in nadaljši časovni rok je sicer razlika med obema formulamajhna, manjša od 0,3 °C (Meteorološki arhiv ARSO).Mnogo večja pa je lahko ta razlika v posameznihdneh, zlasti ob hitrih spremembah temperature zrakav večernem času in pri prehodih nekaterih vremenskihfront.temperatura (°C)2824201612840-4maksimalna T povprečna T minimalna T8. 7. 13. 7. 18. 7. 23. 7. 28. 7. 2. 8. 7. 8. 12. 8. 17. 8.datumSlika 9. Časovni potek dnevnih ekstremov in dnevnegapovprečja vseh izmerkov v Luknji v primerjalnem obdobju.Prikazana je aritmetična sredina vrednosti obeh gumbkovv hišici.Figure 9. Time series of daily temperature extremes andall-values mean temperature in Luknja in the parallel measurementperiod. Arithmetic mean of both iButton measurementsin Stevenson screen is shown.Povprečen dnevni potek in razliko med gumbki vjasnih in oblačnih dneh prikazuje slika 10. Med jasnedni smo uvrstili 10., 14. in 17.–21. julij in oblačne1.–4. ter 10.–17. avgust. Kljub korekciji se izmerkigumbkov v hišici v jasnih dneh nekoliko razlikujejo. Toneskladnost lahko pripišemo neupoštevani temperaturniodvisnosti korekcije in temperaturnemu gradientuznotraj hišice. Izrazit dnevni hod temperature zrakaima oster minimum v času vzida Sonca, okoli 4.30,V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize po posameznihmerilnih kampanjah. Navedene medsebojnerazlike med zaklonom so, če ni navedeno drugače,izražene kot odstopanje temperature v AP zaklonuglede na temperaturo v hišici.temperatura (°C)26,022,018,014,010,0hišica, jasnohišica, oblačnoAP zaklon, jasnoAP zaklon, oblačno6,0RezultatiLuknjaV času primerjalnih meritev v mrazišču Luknja poleti2006 je sprva prevladovalo sončno vreme z velikimdnevnim hodom temperature zraka, v avgustu paoblačno s hladnejšimi dnevi in toplejšimi nočmi (slika9). Sistematično razliko med gumbki smo ocenili napodlagi izmerkov v dveh obdobjih. Prvo zajema vseizmerke v oblačnih dneh od 2. do 4. avgusta in od10. do 12. avgusta in drugo nočne vrednosti v šestihnočeh. Rezultat je bil v obeh primerih zelo podoben,odstopanje je bilo pri prvem gumbku 0,0 °C, drugem–0,1 °C in tretjem 0,1 °C. Pri nadaljnji analizi smouporabili popravke na podlagi nočnih vrednosti.1 Ob 7., 14. in 21. uri po srednjem krajevnem času. Omenjeničasi so dobili ime po Mannheimu, ki je bil konec 18. stoletja sedežmeteorološke mreže društva Societas Meteorologica Palatina. V tejmreži so merili ob omenjenih časih po navodilu Johanna JakobaHemmerja (Medmrežje 5, Medmrežje 6).temperaturna razlika (°C)2,0-2,02,52,01,51,00,50,0-0,5-1,0-1,50:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00hišica (1), jasnohišica (1), oblačnočas (SEČ)0:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)AP zaklon, jasnoAP zaklon, oblačnoSlika 10. Povprečni dnevni potek temperature (zgoraj) inrazlike glede na povprečje meritev obeh gumbkov v hišici(spodaj) v primerjalnem obdobju v Luknji, posebej za jasnedni in oblačne dni. Pri razliki je prikazan zgolj časovni potekenega od gumbkov v hišici.Figure 10. Mean daily course of temperature (top) and differenceto the mean of both iButtons in Stevenson screen(bottom) during the parallel measurement period in Luknja,for clear and overcast days separately. At the differencegraph, only one iButton measurements are shown.

68 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAin neizrazit maksimum okrog 14. ure. Dopoldanskoogrevanje je izjemno naglo, popoldansko, večerno innočno ohlajanje pa bolj umirjeno. Največja razlika medzaklonoma se pojavi v času močnega dopoldanskegaogrevanja, ko v povprečju doseže +1,3 °C in najmanjšapo zaidu Sonca z okoli –0,5 °C. V izbranih sedmihjasnih dneh so razlike v povprečju večje, dosegajood –1,2 °C do +2,0 °C. S časovno uskladitvijo nizovlahko bolje ovrednotimo vpliv dnevnega kratkovalovnegain nočnega dolgovalovnega sevanja na zabeleženerazlike. V jasnih dneh je gumbek v AP zaklonu sredidneva beležil okoli 0,8 °C višje in ponoči do okoli 0,3°C nižje vrednost kot v hišici. V večinoma oblačnihdneh sta ustrezna odklona znašala +0,2 °C in od –0,1do 0,0 °C.Dnevni ekstremi kažejo nekoliko drugačno sliko. Naizmerjeno vrednost najvišje in najnižje temperaturezraka znatno vpliva toplotna »vztrajnost« zaklonov.AP zaklon ima precej manjšo toplotno kapaciteto inboljšo prevetrenost od hišice, zato je časovno nihanjetemperature zraka na kratki časovni skali mnogo boljizrazito. Posledično je zabeležena najvišja temperaturazraka v AP zaklonu običajno višja in najnižja temperaturanižja od tiste v hišici (preglednica 1).Preglednica 1. Povprečna razlika v izmerjeni dnevni najvišjiin najnižji temperaturi (°C) ter obema dnevnima povprečjemamed AP zaklonom in hišico za meritve v Luknji in Grosupljem.Vrednosti za hišico v Luknji so povprečja meritevobeh gumbkov. V oklepaju je naveden celoten razpon razlikv posamezni kategoriji.Table 1. Mean temperature difference in measured dailytemperature (°C) extremes and means between AP screenand Stevenson screen, based on measurements in Luknjaand Grosuplje. Values corresponding to the Stevensonscreen in Luknja are arithmetic means of both iButtonmeasurements. Total span of the differences is given inbrackets.Analiza meritev pri Domu na Komni je pokazala na pomembnostmikrolokacije obeh zaklonov, zato izsledkovte primerjave večinoma ne moremo prenesti na drugelokacije. AP zaklon in hišica sta bila okoli 30 metrovnarazen. Hišica je bila ves dan osončena, južno odnje se površje s strmim, prisojnim pobočjem spusti zanekaj metrov (slika 4). AP zaklon je bil prvi del dnevadeloma zasenčen z vejami okoliških nizkih dreves(vzhodno in južno od zaklona), proti jugu pa je bil terenbolj uravnan. V prvih dveh tretjinah obdobja je ocenjespremenljivkaLuknja Grosupljenajnižja temperatura –0,2 (–0,5; 0,2) –0,2 (–0,4; 0,1)najvišja temperatura 0,9 (–0,2; 1,7) 0,7 (–0,1; 1,4)aritmetična sredina 0,1 (–0,2; 0,4) 0,0 (–0,4; 0,2)klimatološko povprečje 0,1 (0,0; 0,3) 0,1 (–0,2; 0,5)temperatura (°C)temperatura (°C)-1,0-1,5-2,0-2,5-3,0-3,5-4,018161412108hišica22. 11. 2009 - 20. 1. 20100:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00hišicačas (SEČ)20. 5. 2010 - 22. 7. 2010AP zaklon0:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)AP zaklonSlika 11. Povprečni dnevni potek temperature v AP zaklonuin hišici pri Domu na Komni za obdobje okoli zimskega(zgoraj) in poletnega (spodaj) Sončevega obrataFigure 11. Mean daily course of temperature in AP andStevenson screen for winter (top) and summer (bottom) solsticeperiod at Dom na Komni alpine hut. The periods arelimited by the time of the solar declination passing values–20° or 20°, respectively.na povprečna merilna razlika med gumbkoma manjšaod 0,1 °C, v zadnji tretjini pa znaša približno 0,24 °C.Pri nadaljnji analizi smo izmerke korigirali na podlagiomenjenih razlik.Glede na različno mikrolokacijo zaklonov lahko pričakujemopomembno časovno odvisnost razlik od letnegačasa. Merilno obdobje smo zato razdelili na podlagideklinacije Sonca, po intervalih velikosti 10°. Prvoobdobje, ko je deklinacija manjša od –20°, sega od22. novembra do 20. januarja. Sonce se nato na nebutemperatura (°C)876543hišica16. 4. 2009 - 19. 5. 20100:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)AP zaklon18hišica23. 7. 2010 - 26. 8. 2010AP zaklonDom na Komnitemperatura (°C)1614121080:00 4:00 8:00 12:00 16:00 20:00 0:00čas (SEČ)Slika 12. Enako kot slika 11, le za spomladansko (zgoraj)in poznopoletno (spodaj) obdobje. V obeh obdobjih je biladeklinacija Sonca med 10° in 20°Figure 12. Same as Figure 11, but for spring (top) andlate-summer (bottom) period. The periods correspond to theintervals of solar declination between 10° and 20°

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA69332hišica BP zaklon AP zaklon2temperaturna razlika (°C)10-1-2temperatura (°C)28242016-321. 11. 31. 12. 9. 2. 21. 3. 30. 4. 9. 6. 19. 7. 28. 8.datumSlika 13. Časovni potek razlike v dnevni najvišji temperaturimed AP zaklonom in hišico pri Domu na Komni. S temnejšimikvadratki je prikazano 30-dnevno drseče in centriranopovprečjeFigure 13. Time series of daily maximum temperature differencebetween AP screen and Stevenson screen at Domna Komni alpine hut. Darker squares denote moving andcentred 30-day average120h 3h 6h 9h 12h 15h 18h 21hčas (SEČ)Slika 14. Povprečen dnevni potek temperature v različnihzaklonih in jasnih dneh primerjalnega obdobja v GrosupljuFigure 14. Mean daily course of temperature within differentscreens in clear days of the parallel measurementperiod in Grosupljenaglo dviga in naslednja štiri obdobja so bistveno krajša:21. januar–22. februar, 23. februar–19. marec,20. marec–15. april in 16. april–19. maj. Obdobjeokoli poletnega Sončevega obrata zajema dvomesečniniz od 20. maja do 22. julija. Zadnje obdobje se končas 26. avgustom, ko deklinacija doseže 10°.Povprečni večerni in nočni potek temperature je bilv vseh obdobjih zelo podoben v obeh zaklonih, lepoleti je bilo v jutranjem času v AP zaklonu okoli 0,3°C topleje. Dopoldanski dvig temperature je bil vednohitrejši v hišici, zgodaj popoldne pa sta se časovnapoteka zbližala. Popoldanske temperature so bile večinomazelo usklajene, le v zadnjih dveh obdobjih je bilAP zaklon bistveno toplejši, tudi več kot 0,5 °C (slika11). Zanimiva je razlika med pomladanskim in poznopoletnimobdobjem z deklinacijo Sonca 10°–20°(slika 12). Razlika je morda posledica različne stopnjeolistanosti krošenj okoliških dreves in stanja tal.Podobno razliko med omenjenima obdobjema opazimona časovnem poteku dnevnih ekstremnih temperaturin dnevne povprečne temperature. Razlika vnajnižji temperaturi je bila vseskozi med –0,5 °C in1 °C, drseče povprečje se je vseskozi gibalo blizu alitik nad ničlo. Bistveno večji raztros razlik opazimo prinajvišji temperaturi, od –2 °C do +3 °C. Do marca jedrseče povprečje razlike blizu ničle, nato pa počasiraste (slika 13). Maja je razlika znašala še okoli 0,3°C, junija okoli 0,7 °C in julija približno 1,0 °C. Natose je razlika spet zmanjševala. Razlika je bila zlastipoleti močno odvisna od vremenskih razmer. V dnehz največjim hodom temperature je bila v AP zaklonuizmerjena maksimalna temperatura približno 1,5 °Cvišja kakor v hišici. Dnevno temperaturno povprečje jebilo med zaklonom precej bolj usklajeno. Razlika aritmetičnesredine vseh izmerkov se je gibala med –0,5°C in +0,6 °C. Do maja je bila povprečna razlika zelomajhna, nato se je povečala do okoli 0,3 °C v juliju,zlasti v sončnih dneh.GrosupljeAnaliza meritev je v tem primeru pokazala na velik,pomemben vpliv mikrolokacije in to kljub neposrednibližini preskušanih zaklonov. V času vzporednihmeritev je prevladovalo sončno in zelo toplo ali vročevreme, vmes je bilo le nekaj krajših obdobij oblačnegavremena. Na podlagi nočnih meritev v oblačnih dnehsmo izračunali sistematično razliko med gumbki.Glede na povprečje vseh treh gumbkov je odstopanjeokoli 0,1 °C, a se bistveno razlikuje med začetnim inosrednjim delom primerjalnega obdobja. Zato izmerkovv nadaljnji analizi nismo korigirali.Povprečni dnevni hod temperature se med zaklonipomembno razlikuje le v času sončnega obsevanja,zato so razlike večje v jasnih dneh (slika 14). Ti soizbrani na podlagi časovnega poteka temperature vGrosuplju in izmerjenega trajanja sončnega obsevanjav Ljubljani in Novem mestu. V to skupino dni sodijo9.–11. in 16. julij ter 1., 3. in 7. avgust. Beli plastičnizaklon se dopoldne ogreje bistveno hitreje od ostalihdveh, sredi dneva je razlika največja. Ko pozno popoldneSonce zaide za stanovanjsko hišo, se temperaturnekrivulje hitro zbližajo. V nočnem času med plastičnimazaklonoma povprečno ni zaznavne razlike, v hišicije okoli 0,2 °C topleje, a je razlika manjša v jasnihdneh. Od 9. do 15. ure so razlike med plastičnima zaklonomanajvečje, beli je okoli 1,8 °C toplejši, v jasnihdneh 2–2,5 °C. Zaradi toplotne vztrajnosti hišice jenajvečja razlika z AP zaklonom pozno dopoldne, okoli1 °C, v jasnih dneh okoli 1,5 °C. V času maksimuma,okoli 14.45, je AP zaklon 0,5 °C toplejši, v jasnih dnehše nekoliko več. Časovno zaostajanje hišice za APzaklonom znaša okoli 20 minut.Razlika v dnevni minimalni temperaturi zraka medzaklona je majhna in ne kaže odvisnosti od velikostidnevnega hoda temperature. Ročne meritve zalkoholnim termometrom so dale okoli 0,1 °C nižjo

70 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA5BP zaklon AP zaklon Hg termometer2,0BP zaklonAP zaklontemperaturni odklon (°C)43210temperaturni odklon (°C)1,51,00,50,0-15. jul. 10. jul. 15. jul. 20. jul. 25. jul. 30. jul. 4. avg.Slika 15. Časovni potek odklona dnevne najvišje temperaturev obdobju primerjalnih meritev v Grosuplju. Odklon jedoločen kot temperaturni odmik od gumbka v hišici.Figure 15. Time series of daily maximum temperatureanomaly in the parallel measurement period in Grosuplje.Anomaly is defined as the difference to the iButton in Stevensonscreen.datum-0,55. jul. 10. jul. 15. jul. 20. jul. 25. jul. 30. jul. 4. avg.Slika 16. Enako kot pri sliki 15, le za dnevno povprečje napodlagi vseh izmerkov. Odklon je določen kot temperaturniodmik od gumbka v hišici.Figure 16. Same as Figure 15, but for daily arithmeticmean. Anomaly is defined as the difference to the iButtonin Stevenson screen.datumtemperaturo od gumbka v hišici. Gumbka v plastičnihzakloni sta namerila okoli 0,2 °C manj od gumbka vhišici. Za velikostni razred večje so razlike ob dnevnemtemperaturnem višku (slika 15). Meritve gumbkain živosrebrnega maksimalnega termometra v hišicise dobro ujemajo, razlika je redko večja od 0,3 °C.Živosrebrni termometer je dal v povprečju le 0,05°C hladnejše izmerke, odvisnost od dnevnega hodaje neizrazita. Nasprotno v plastičnih zaklonih razlikanarašča z dnevnim hodom. V temperaturno najboljstabilnih dneh je bil AP zaklon okoli 0,5 °C toplejši inv dneh z največjim dnevnim hodom povprečno slabostopinjo Celzija. Maksimalna temperatura je bila vbelem zaklonu 21. julija za 0,1 °C hladnejša od gumbkav hišici – posledica ohladitve z maksimumom vvečernem času prejšnjega dne. V oblačnih dneh je bilsicer beli zaklon okoli 2 °C toplejši, v dneh z velikimhodom temperature zraka pa je opazno velik raztrosvrednosti. Razlike segajo od dobri 2 °C do okoli 4 °C.Nenavaden je časovni potek razlike v maksimalni temperaturimed belim zaklonom in hišico. Do 26. julija serazlika suče okoli 2,5 °C, nato pa vse do konca okoli4,0 °C.Klimatološko dnevno povprečje temperature se medAP zaklonom in hišico v povprečju praktično ne razlikuje,večinoma je razlika do 0,2 °C (preglednica 1). Vbelem zaklonu je zaradi dnevnega pregrevanja dnevnopovprečje v nekaterih dneh dobro stopinjo Celzijavečje od tistega v hišici. Pri upoštevanju vseh 15-minutnihizmerkov se pokaže odvisnost razlik od dnevnegahoda tudi pri AP zaklonu (slika 16). V dneh z velikimhodom je AP zaklon do 0,5 °C toplejši od hišice. Pribelem zaklonu znaša ta razlika do 1,5 °C.35Temperatura zraka5Hitrost vetra304temperatura (°C)2520hitrost (m/s)32151100.h 4.h 8.h 12.h 16.h 20.h00.h 4.h 8.h 12.h 16.h 20.hčas (SEČ)čas (SEČ)1000Globalna osončenost360Smer vetragostota toka (W/m 2 )80060040020000.h 4.h 8.h 12.h 16.h 20.hčas (SEČ)smer (°)315270225180135904500.h 4.h 8.h 12.h 16.h 20.hčas (SEČ)Slika 17. Vremenske razmere v izbranih štirih dneh primerjalnih meritev v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Prikazane so polurnemeritve temperature zraka (levo zgoraj), povprečne polurne hitrosti vetra (desno zgoraj), povprečne polurne gostote toka globalnegasevanja (levo spodaj), in povprečne smeri vetra (desno spodaj). Temperaturno tipalo je bilo znotraj svojega zaklona vhišici, zato je časovni zamik izmerjenega poteka glede na dejanskega še večji (Vir podatkov: Agencija RS za okolje)Figure 17. Weather conditions on selected four days of parallel measurements in Šmartno pri Slovenj Gradcu. There are halfhourmeasurements of air temperature (top left), mean wind speed (top right), mean global irradiance (bottom left) and meanwind direction (bottom right). Temperature sensor was installed into another radiation shield within Stevenson screen. Thatresults in an additional time lag of the measured temperature course with respect to the real one (Data source: SlovenianEnvironment Agency)

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA71temperaturna razlika (°C)3210-1AP zaklon BP zaklon Davisov zaklon5h 7h 9h 11h 13h 15h 17h 19hčas (SEČ)odzovejo plastični zakloni, pri čemer je beli zaradivpliva sončnega sevanja najtoplejši. Izračunan časovnizamik hišice glede na ostale zaklone je odvisen odposameznega dneva, v povprečju znaša slabih 20minut glede na AP zaklon in slabih 15 minut glede naDavisov zaklon 1 . Sredi dneva in večji del popoldneva jebeli zaklon v vseh dneh občutno najtoplejši. AP zaklonje ob upoštevanju časovnega zamika glede na hišicotoplejši okoli 1 °C in Davisov zaklon okoli 0,2 °C.Slika 18. Povprečen dnevni potek temperaturne razlike medzakloni in hišico. Izračun temelji na vzporednih meritvah vŠmartnem pri Slovenj Gradcu. Vrednosti, izmerjene v hišiciso pomaknjene za 15 minut naprejFigure 18. Mean daily course of temperature differencebetween screens and Stevenson screen, in dependanceof time offset in Stevenson screen. Calculation is basedon parallel measurements in Šmartno pri Slovenj Gradcu.Measurements inside Steveneson screen are offset forwardby 15 minutesŠmartno pri Slovenj GradcuV obdobju meritev so bili štirje večinoma ali popolnomasončni in mirni dnevi, od 21. do 23. in 28. julija(slika 17). Podatke teh dni smo podrobneje analizirali.Trije od teh dni, od 21. do 23. julija, so bili vroči,medtem ko je bilo 28. julija zmerno toplo. V nočnemin dopoldanskem času veter večinoma ni dosegelniti 2 m/s, živahnejši so bili le popoldnevi in večeri.Najbolj vetrovno je bilo 22. in 23., z vetrom okoli 3m/s, 21. in 28. je veter večinoma pihal s hitrostjo1–2 m/s. Ponoči je zaradi blago nagnjenega površjaproti severozahodu pihalo večinoma od jugovzhoda,dopoldne s severnih smeri in popoldne od jugovzhodado jugozahoda. Relativna vlažnost zraka je bila nekolikovečja prvi dan, v ostalih treh dneh je bila čez danvečinoma od 5 % do 20 % nižja. Globalna osončenostravne površine je ob sončnem poldnevu vse merilnedni dosegla okoli 900 W/m 2 . Prva dva dneva sta bilajasna, 23. julija je bilo popoldne nekaj malega oblačnosti,28. pa je bilo oblačnosti še nekaj več, a je bilovečinoma sončno.Primerjava zaklonovSistematično medsebojno odstopanje gumbkov smoizračunali na podlagi izmerkov od 5. do 21. ure SEČv analiziranih štirih dneh. Glede na povprečje vsehgumbkov je bilo sistematično odstopanje zgolj do0,1 °C. V nadaljevanju analize smo upoštevali korekcijos pomočjo izračunane regresijske premice.Dnevni hod temperature zraka v obravnavanih dnehkaže vse dni podobno sliko (slika 18). V večernemin nočnem času so časovni poteki najbolj skladni,medsebojna razlika je večinoma manjša od 0,5 °C. Nanaglo dopoldansko ogrevanje se pričakovano hitrejeVpliv usmerjenosti gumbka glede na smer nebaVsak primerjalni dan smo zjutraj okoli osi zavrteliceloten zaklon za četrt obrata in s tem vse merilnikeizpostavili vsem štirim glavnim nebesnim legam.Sistematično odstopanje med gumbki smo izračunalina dveh nizih meritev. V prvem smo zajeli vse izmerkeštirih dni, v drugem smo izločili vrednosti v obdobju5.35–11.55 SEČ. V tem obdobju je bilo nihanjetemperature zraka na krajši časovni skali in medgumbki bistveno večje kot sicer. Regresijske premiceodvisnosti razlike posameznega gumbka od povprečjaglede na izmerjeno temperaturo se dobro ujemajo vobeh primerih, kar kaže na robustno oceno napake. Vrazponu meritev je odstopanje med premicami največ0,03 °C. V nadaljnji analizi smo izmerke korigirali napodlagi vseh meritev.Slika 19. Povprečni dnevni potek temperaturnega odklonagumbkov, usmerjenih v različne smeri neba glede nanavpično os zaklona. Odklon je določen kot odstopanje odaritmetične sredine izmerkov vseh gumbkov. Izračun temeljina vzporednih meritvah v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.Krogci predstavljajo terminska povprečja in krivulje drsečačasovna povprečja (Gaussov filter)Figure 19. Mean daily course of temperature anomaly ofiButtons, oriented in different sky directions according tothe vertical axis of screen. Anomaly is defined as a differenceto the mean of all iButtons Calculation is based onparallel measurements in Šmartno pri Slovenj Gradcu.Small circles represent means at measurement times(every 5 minutes) and solid lines smoothed time courses(Gaussian filter)1 Zaklon, ki se uporablja v sklopu samodejne vremenske postajeVantage PRO ameriškega proizvajalca Davis Instruments.

72 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAodklon (°C)najnižja temperatura1,21,00,80,60,40,20,0-0,2-0,4-0,6LuknjaDom na KomniGrosuplje0 5 10 15 20 25 30dnevni hod (°C)aritmetična sredina vseh meritev0,80,60,4odklon (°C)najvišja temperatura3210-1-2-3LuknjaDom na KomniGrosuplje0 5 10 15 20 25 30dnevni hod (°C)klimatološko povprečje1,0Luknja0,8Dom na Komni0,6Grosupljeodklon (°C)0,20,0odklon (°C)0,40,2-0,2-0,4LuknjaDom na KomniGrosuplje0,0-0,2-0,60 5 10 15 20 25 30dnevni hod (°C)-0,40 5 10 15 20 25 30dnevni hod (°C)Slika 20. Odvisnost temperaturne razlike med AP zaklonom in hišico od velikosti dnevnega hoda temperature. Prikazana jeodvisnost za dnevno statistiko: najnižjo (levo zgoraj), najvišjo (desno zgoraj), povprečno iz vseh meritev (levo spodaj) in klimatološkopovprečno temperaturo (desno spodaj). Prikazana je regresijska premica za vsako od merilnih kampanjFigure 20. The dependance of temperature difference between AP screen and Stevenson screen on the daily temperaturerange. Figure shows daily values of maximum (top left), minimum (top right), all-values mean (bottom left) and climatologicalmean (bottom right). A regression line is depicted for each of the measuring campaignsPovprečni dnevni hod kaže v vseh dneh podobno sliko(slika 19). Zgodaj dopoldne se najbolj segreje gumbekna vzhodni strani zaklona, in je okoli 8. ure skoraj 1°C toplejši od ostalih treh. Gumbek na zahodni stranije nekoliko hladnejši od ostalih dveh. Okoli 11. ure sečasovni poteki močno zbližajo in do 19. ure so tipičnookoli 0,1 °C stran od povprečja, odstopanje več kot0,2 °C je redko. V tem obdobju je presenetljivo večinomanajtoplejši severni gumbek. Povprečni dnevnimaksimum je bil prav tako najvišji v tej legi, 31,6°C. Zahodni gumbek ima povprečni maksimum 31,5°C, južni 31,4 °C in vzhodni 31,3 °C. Ko zvečer nazaklone pade senca, se vrednosti praktično povsemuskladijo in tako ostane do jutra. Povprečna razlikamed posameznimi legami je v času, ko je Sonce nadmatematičnim obzorjem, zelo majhna. Vzhodni gumbekje 0,08 °C toplejši od povprečja vseh gumbkov,severni 0,03 °C, južni in zahodni sta hladnejša za0,04 °C in 0,07 °C.RazpravaZabeležena temperature zraka v zaklonu Slovenskegameteorološkega foruma kaže različno odvisnost odvelikosti dnevnega hoda med posameznimi merilnimimesti (slika 20). Pri dnevnem minimumutemperature zraka izstopa Dom na Komni, najverjetnejezaradi znatnega vpliva ožje okolice merilnih mest(senčenje, zastajanje hladnega zraka, stanje in tip tal).Pri dnevnem maksimumu temperature zraka je razlikamed izmerki v različnih zaklonih večja in narašča zvelikostjo dnevnega hoda oziroma s trajanjem in jakostjosončne obsevanosti. Slednje se je pokazalo pri APzaklonu pri Domu na Komni, kjer so bili največji pozitivniodkloni v sončnih julijskih popoldnevih. Doprinosk temu je prinesela še okoliška, sicer od dva do trimetre visoka vegetacija, ki je bodisi ustvarjala zatišjebodisi »žepe«, zlasti od tal močneje ogretega zraka.Naklon regresijske premice pri dnevnem povprečjuvseh 15-minutnih izmerkov je v Grosupljem bistvenovečji kot v Luknji. Pri klimatološkem dnevnem povprečjutemperature zraka naklon premice ni statističnoznačilen ne v Grosupljem, ne v Luknji. Povprečni temperaturniodklon dnevnega klimatološkega povprečjav Luknji znaša 0,1 °C, v Grosupljem pa 0,0 °C.V preglednici 2 so navedeni koeficienti linearne regresijeodvisnosti razlike temperature med AP zaklonomin hišico od velikosti dnevnega hoda temperaturezraka. Pri 5 % stopnji značilnosti je statistično značilnaodvisnost od dnevnega hoda pri vseh štirih statistikah,razen pri povprečni dnevni temperaturi po klimatološkiformuli. Navedene vrednosti so lahko v pomoč

74 LJUBITELJSKA METEOROLOGIJAViriBarnett A., D.B. Hatton in D.W. Jones 1998. Recent Changesin Thermometer Screen Designs and their Impact. IOM 66WMO/TD 871, 12 str.Brandsma, T. in J. P. van der Meulen, 2008. ThermometerScreen Intercomparison in De Bilt (the Nether-lands), Part II:Description and modeling of mean temperature differencesand extremesInt. J. Climatology, 28 (3), 389–400Davis Instruments, 1999. Comparisons of solar heating infive radiation shields. Davis Instruments, application note24, 4 str.Erell, E., V. Leal in E. Maldonado, 2003. On the measurementof air temperature in the presence of strong solarradiation. Poster na Fifth International Conference on UrbanClimate,1.–5. september 2003, Lodz, PoljskaFuchs, M., in C. B. Tanner, 1965. Radiation shields forair temperature thermometers. J. Appl. Meteorol., 4 (4),544–547Hubbard, K. G., X. Lin, E. A. Walter-Shea, 2001. TheEffectiveness of the ASOS, MMTS, Gill, and CRS AirTemperature Radiation Shields. J. Atmos. Oceanic Technol.,18, 851–864Hubbart, J., T. Link, C. Campbell in D. Cobos, 2005.Evaluation of a low-cost temperature measurement systemfor environmental applications. Hydrol. Process., 19,1517–1523Lacombe M., D. Bousri, M. Leroy in M. Mezred, 2011. WMOField Intercomparison of Thermometer Screens/Shieldsand Humidity Measuring Instruments, Ghardaïa, Algeria,November 2008 - October 2009. IOM 106 WMO/TD 1579,101 str.Larre M. H. in K. Hegg, 2002. Norwegian NationalThermometer Screen Intercomparison. Poster na WMOTehnical conference on meteorological and environmentalinstruments and methods of observation, 23. september–3.oktober 2002, Bratislava, SlovaškaLin, X., K. G. Hubbard, G. E. Meyer, 2001. AirflowCharacteristics of Commonly Used Temperature RadiationShields. J. Atmos. Oceanic Technol., 18, 329–339Medmrežje 1: http://en.wikipedia.org/wiki/IButton (30. 3.2013)Medmrežje 2: http://en.wikipedia.org/wiki/Dallas_Semiconductor (30. 3. 2013)Medmrežje 3: http://www.maximintegrated.com/products/ibutton/ibuttons/ (30. 3. 2013)Medmrežje 4: http://datasheets.maximintegrated.com/en/ds/DS1922L-DS1922T.pdf (30. 3. 2013)Medmrežje 5: http://de.wikipedia.org/wiki/Mannheimer_Stunden (30. 3. 2013)Medmrežje 6: http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Jakob_Hemmer (30. 3. 2013)Medmrežje 7: http://www-eng.lbl.gov/~dw/projects/DW4229_LHC_detector_analysis/calculations/emissivity2.pdf (30. 3. 2013)Medmrežje 8: http://enduse.lbl.gov/Projects/ESRoof-Tab4.pdf (28. 5. 2013)Meulen, J. P. van der in T. Brandsma, 2008. ThermometerScreen Intercomparison in De Bilt (the Netherlands), PartI: Understanding the weather-dependent temperaturedifferencesInt. J. Climatology, 28 (3), 371–387Müller, G., 1984. Vergleich der Temperaturen verschiedenerWetterhütten an einigen Stationen des ANETZes.Arbeitsberichte der Schweizerischen MeteorologischenZentralanstalt, 119, 41 str.van Marken Lichtenbelt W. D., H. A. Daanen, L. Wouters, R.Fronczek, R. J. Raymann, N. M. Severens, E. J. Van Someren,2006. Evaluation of wireless determination of skin temperatureusing iButtons. Physiol. Behav., 88 (4–5), 489–97Purswell, J. L, in J. D. Davis, 2008. Construction of a low-costblack globe thermometer. Applied engineering in agriculture,24 (3), 379–381WMO, 1983. Guide to meteorological instruments and methodsof observation. WMO-8, šesta izdaja, WMO, Ženeva,Švica, 248 str.Z’graggen, L., 2006. Die Maximaltemperaturen imHitzesommer 2003 und Vergleich zu früherenExtremtemperaturen. Arbeitsberichte der MeteoSchweiz,212, 74 str.

LJUBITELJSKA METEOROLOGIJA75PRILOGA – AUmerjanje gumbkov pri različnih temperaturah vkalibracijski kopeli. Podano je odstopanje od referenčnegamerilnika v desetinkah °C. Izvajalec meritevGašper Repanšek, naročnik Agencija RepublikeSlovenije za okolje, 23. oktober 2010.APPENDIX – ACalibration of ibuttons at different temperature incalibration bath. Table shows deviation of measuredtemperature from the reference instrument in tenthsof °C. Measurements performed by Gašper Repanšek,applicant Slovenian Environment Agency, 23 October2010.ID gumbka št. certifikata tip 2 °C 8 °C 25 °CD00000002143F041 T12B90 1923H 0 0 0,1CC000000219C3641 T12B89 1923H –0,1 0 0A300000025B06F41 T12B79 1922L 0 0,1 0,16800000022F91541 T12B80 1922L 0 0 0,17100000025B01241 T12B81 1922L 0 0,1 0,1CB00000025B14141 T12B82 1922L 0,1 0 0,166000000259BD241 T12B83 1922L 0 0 0,23D00000022F0AD41 T12B84 1922L 0 0 0,13600000025BC5C41 T12B85 1922L –0,1 0 06D00000022F40341 T12B86 1922L 0 0 0,1A500000025A90241 T12B87 1922L 0 0 0,1400000001ACE5141 T12B88 1922L –0,1 0 0PRILOGA – BPrimerjava meritev gumbkov iButton 1922L pri različnihtemperaturah v termovki, pri 0 °C v južnem sneguin pri višjih temperaturah v vodi. Pri temperaturi 19°C je merilna napaka gumbka s serijsko številko (ID)2700000027EF4541 po kalibracijskem certifikatuT12C92 (Gašper Repanšek, s.p.) –0,1 °C. Čas meritevna posameznem temperaturnem nivoju je znašal okoli30 minut, meritve so potekale na 10 sekund, ločljivostje 0,0625 °C. Pri najhladnejšem temperaturnemnivoju je podana najnižja, pri srednjem temperaturinajpogostejša in pri najtoplejšem najvišja izmerjenatemperatura. Izvajalec meritev Gregor Vertačnik, 3.marec 2013.APPENDIX – BComparison of iButton 1922L temperature measurementsin a thermos flask, in melting snow at 0 °C andin water at higher temperatures. Measurement error ofiButton with serial number (ID) 2700000027EF4541is –0,1 °C at 19 °C according to calibration certificateT12C92 (Gašper Repanšek, s.p., 28. decembra 2012).Period of measurements was about 30 minutes ateach temperature level, measurements were takeneach 10 seconds, resolution was set to 0,0625 °C.The lowest measured temperature is presented at thecoldest temperature level, the most common at themiddle level and the highest at the warmest temperaturelevel. Measurements performed by GregorVertačnik, 3 March 2013ID gumbka sneg ~19.5 °C ~34,7 °C670000001C965641 0 19,5 34,75900000001D8C8A41 0,125 19,625 34,75A70000001B24AD41 0,0625 19,5 34,752700000027EF4541 –0,0625 19,4375 34,625930000001B427141 0,125 19,5625 34,75BA0000001C94E541 0,0625 19,5625 34,75EA0000001C936041 0,125 19,5625 34,75

76Vroči novi svetNova knjiga Lučke Kajfež BogatajPoljudnoznanstvena knjiga avtorice Lučke KajfežBogataj z naslovom Vroči novi svet nam sporoča, dapodnebne spremembe niso naš edini problem, so pav okolju daleč najbolj usoden in dolgoročen negativniproces, ki se že odvija pred našimi očmi. Če jih neobvladamo bodisi z odpravljanjem njihovih vzrokov alise nanje ne bomo prilagodili, nam bodo še poglobileostale težave. Zaradi podnebnih sprememb bo nakopnem še manj čiste pitne vode in v mnogih deželahtudi manj hrane. Podnebne spremembe bodo pospešileizumiranje rastlinskih in živalskih vrst in zapletleobnavljanje ozonskega plašča. In če ne ukrotimopodnebnih sprememb, bodo oceani še bolj kisli in brezživljenja.Knjiga skuša pojasniti, zakaj vreme in podnebje mnogobolj vplivata na naše življenje kot si v dobi naprednihtehnologij in globalno povezane družbe priznamo.Preseljevanje narodov, propad razvitih kultur, patudi obdobja velikih kriz in po drugi plati družbenegarazcveta so bile v zgodovini mnogokrat vsaj v posrednipovezavi s spreminjanjem podnebja. Človekov vpliv naspreminjanje podnebja je danes znanstveno dokazanodejstvo. Knjiga daje tako mladim kot starejšimbralcem odgovore na pomembna vprašanja, na primerzakaj vreme ni podnebje; kako vemo, da se podnebjespreminja; zakaj se spreminja zadnjih dvesto let; kajso toplogredni plini in kakšne so že opazovane spremembe.Na poljuden način opisuje napovedi podnebjav prihodnje v Evropi in pri nas ter številne vplivespremenjene klime, tako pozitivne kot negativne.Opisani so tudi razmisleki, kako se prilagoditi na novopodnebje in zlasti kako blažiti podnebne spremembe.Daje odgovore ali lahko z raznimi čudežnimi tehnikamigeoinženiringa morda preprečimo nadaljnje ogrevanjeplaneta.Mnogi razmišljajo o podnebnih spremembah kot opojavu prihodnosti. A višje temperature ozračja, morjain tal, spremenjeni padavinski vzorci in pogostejšeter močnejše vremenske ujme so že danes ne leizmerjene, ampak tudi že kažejo svoje gospodarskein družbene posledice. A kljub temu mednarodnapolitika zavlačuje z ukrepi in odziv večine odločevalcevv gospodarstvu je mlačen. Tudi s temi temami seukvarja Vroči novi svet. Ob tem je problem podnebnihsprememb tudi vedno bolj prisoten v javnosti in medijih,kjer pa lahko slišimo zelo nasprotujoča si stališčao vzrokih podnebnih sprememb, resnosti stanja inverjetnih posledicah. Knjiga zato podaja dejstva inznanstvena spoznanja na to temo. Ob prihajajočih, šebolj izrazitih podnebnih spremembah imamo namrečna izbiro tri možnosti. Prva je blaženje, ki pomeni čimprejšnji prehod v družbo z majhnimi toplogrednimiizpusti, druga je prilagajanje, se pravi ukrepi za zmanjšanjeneugodnih učinkov podnebnih sprememb. Tretjamožnost je trpljenje: prenašanje neugodnih učinkov,ki se jih ne bomo mogli ubraniti niti z blaženjem niti sprilagajanjem. V svetu in tudi pri nas že imamo mešanicovsega trojega, čeprav v manjši meri. V prihodnostibo tega znatno več, a bistveno je, kako sorazmernobo sestavljena ta mešanica, kar je seveda odvisnood nas. Bolj ko nam bo uspelo ublažiti podnebnespremembe, manj bremena bo nosilo prilagajanje inmanjše bo trpljenje.Težavam in politikom ne bo uspelo rešiti okoljskihtežav, če se vsak od nas bo zavedal svoje odgovornostido okolja. Če si ne bomo ustvarili vrednostnihmeril, etičnih načel spoštovanja narave in drugih vrst,podnebnih sprememb ne bomo omilili. To je ta hip šezelo težka naloga, saj nas gospodarstvo usmerja vto, da si na vrh lestvice vrednot vedno bolj postavljamomaterialne dobrine in tudi zato izgubljamo zdravodnos do okolja. In v tem primeru nas zelo kmalu čakavroči novi svet.

77Strokovni vodnikpo dvomih o globalnem segrevanjuSlovensko meteorološko društvoOdkar se v svetu govori o podnebnih spremembahobstajajo tudi tako imenovani »skeptiki«, ki z različnimiargumenti skušajo izpodbijati dejstvo, da se podnebnespremembe dejansko dogajajo. Skepticizemje v znanosti zelo dobrodošla lastnost. Omogoča, daznanstveniki obravnavajo problem celostno, iz različnihzornih kotov in tako vedno bolje razumejo pojavter se končno dokopljejo do resnice. Skepticizem, kiga uporabljajo podnebni skeptiki, pa je ravno nasprotenznanstvenemu skepticizmu. Metodi, ki se jepri zagovarjanju svojih trditev poslužujejo ti, pravimoizbiranje češenj. Iz celotnega nabora razlag in dejstevo nekem problemu izberejo le peščico, ki ustreza alidelno podpira njihovo trditev. In tako ustvarijo svojoresnico, ki se zdi dobro podprta z znanostjo. Na številneizzive v različnih medijih in javnosti je avstralskifizik John Cook odgovoril z ustanovitvijo spletne straniSkeptical Science. Namen spletne strani je razložiti,kaj so znanstveniki povedali o globalnem segrevanju vrecenziranih strokovnih člankih. Znanost, ki je predstavljenana tej spletni strani, ni plod dela ustanovitelja testrani, ampak je neposredno povzeta iz recenziranihznanstvenih publikacij.Konec leta 2010 je John Cook s številnimi soavtorji izdalvodnik z izvirnim naslovom The Scientific Guide toGlobal Warming Skepticism. Namenjen je ozaveščanjujavnosti o podnebnih spremembah, predvsem pa želiosvetliti znanstveno ozadje najpogostejših napačnihtrditev o podnebnih spremembah, ki se pojavljajo vmedijih. V njem so kratko povzete najpogostejše trditvetako imenovanih podnebnih skeptikov. Znanstvenoozadje trditve je razloženo v poljudnem jeziku, breztehničnih podrobnosti. V Vodniku je na preprost načinprikazano, kako lahko z metodo izbora češenj izkrivimoresnico in hkrati za nekaj najbolj osnovnih dejstevo podnebnih spremembah pokaže tudi celoten naborčešenj – vsa znanstvena dejstva. Za vse, ki so željnipodrobno razumeti problem segrevanja podnebja, sotrditve, ki so obravnavane v Vodniku in še mnoge druge,temeljito razložene na straneh Skeptical Science.Pogosto celo v več različnih težavnostnih stopnjah.Tam so podane tudi povezave na znanstvene članke,ki dotični problem obravnavajo. Zainteresirani bralectako lahko znanstvene vire preveri tudi sam.Vodnik je iz angleščine preveden v 15 jezikov, mednjimi tudi v slovenščino. Člani Slovenskega meteorološkegadruštva so Vodnik, v slovenskem prevoduStrokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju,prevedli konec leta 2011. V začetku leta 2013 je bilVodnik natisnjen v 1000 izvodih. Namenjen je izobraževalnimustanovam (šolam, društvom, knjižnicam...),ki jih tematika podnebja in podnebnih sprememb zanimaoziroma se s podnebjem ukvarjajo. Ob tem društvozainteresiranim skupinam ponuja tudi predavanjao podnebnih spremembah v različnih težavnostnihstopnjah.Vodnik je v digitalni obliki dostopen na spletni straniSkeptical Science (http://www.skepticalscience.com/), do katere je mogoče priti tudi preko straniSlovenskega meteorološkega društva (http://www.meteo-drustvo.si/).Na tej isti strani so objavljene številnedruge informacije in novice o podnebnih spremembah.Med drugim tudi več kot 50 slovenskih prevodov poglobljenihobrazložitev na trditve podnebnih skeptikov.

78POMEMBNEJŠI DOGODKIJULIJ8.–12. JULIJ 2013, DAVOS, ŠVICADavos Atmosphere and CryosphereAssembly DACA–13http://www.daca-13.org/AVGUST26.–30. AVGUST 2013, TOULOUSE, FRANCIJAEUMETCAL Workshop and CALMet Xhttp://www.eumetcal.org/Eumetcal-Workshop-and-CAL-Met-X-inSEPTEMBER2.–6. September 2013, INNSBRUCK, AVSTRIJADACH-Meteorologentagunghttp://www.dach2013.at/2.–5. september 2013, reading, VELIKA BRITANIJAECMWF 2013 Annual Seminar:Recent developments in numerical methodsatmosphere and ocean modellinghttp://www.ecmwf.int/newsevents/meetings/annual_seminar/2013/6.–9. september 2011, reading, VELIKA BRITANIJARMetS Student Conference 2013http://www.rmets.org/events/rmets-studentconference-20139.–13. SEPTEMBER 2013, READING, VELIKA BRITANIJA13 th EMS Annual Meeting & 11 th EuropeanConference on Applications of Meteorology(ECAM)http://meetings.copernicus.org/ems201316.–20. september 2013, DUNAJ, AVSTRIJA2013 EUMETSAT & 19 th AMS SatelliteConferenceshttp://www.eumetsat.int/website/home/News/DAT_2027670.html/24.–26. SEPTEMBER 2013, HEJNICE, ČEŠKAPrecipitation extremes in a changingclimatehttp://klimatext.tul.cz/30. SEPTEMBER–3. OKTOBER 2013, ANTALYA, TURČIJA35 th EWGLAM and 20 th SRNWP meetinghttp://www.mgm.gov.tr/srnwp2013/NOVEMBER4.–7. NOVEMBER 2013, BRUSELJ, BELGIJAInternational Conference on RegionalClimate - CORDEX 2013http://cordex2013.wcrp-climate.org/6. –9. november 2013, el escorial, španija9 th EUMETNET Data ManagementWorkshophttp://DM_Workshop_2013.aemet.es/LETO 20146.–10. OKTOBER 2014, PRAGA, ČEŠKA14 th EMS Annual Meeting &10 th European Conference on AppliedClimatology (ECAC)http://meetings.copernicus.org/ems2014

Meteorološka hišica Slovenskega meteorološkega foruma na Komni. 28.6.2010 (Foto: I. Sinjur)SPONZORJI, KI SO OMOGOČILI IZID VETRNICE:Agencija RSza okoljeCGS plus d. o. o.MEIS storitve za okoljed. o. o.Elektroinštitut MilanVidmarAMES d.o.o.Solos d.o.o.Klaro d.o.o.

nem pri Slovenj Gradcu, 22.7.2011 (Foto: I. Sinjur)