Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb) - Slovensko meteorološko ...

0311

VETRNICA 5a bela verzija 1 14.3.11 19:032VSEBINA:UVODNIK3 stališčePOD DROBNOGLEDOM4 stališče smd o podnebnih spremembah30 PODNEBNE NOVICE38 10. SREČANJE EVROPSKE METEOROLOŠKE ZVEZE IN 8.EVROPSKA KONFERENCA O APLIKATIVNI KLIMATOLOGIJI41 EVROPSKA KONFERENCA O APLIKATIVNI KLIMATOLOGIJI –POGLED UDELEŽENCA45 CANCÚN VS. KØBENHAVNIZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA48 POLETNA METEOROLOŠKA ŠOLA49 POSVET HRVAŠKEGA METEOROLOŠKEGA DRUŠTVA51 JESENSKI CIKEL PREDAVANJ SMD54 PREDNOVOLETNO SREČANJE SMDŠTUDENTSKI KOTIČEK55 POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGRAZPRAVE60 PODNEBJE ZAPLANE – METEOROLOŠKE MERITVE INPODNEBNE ZNAČILNOSTINOVOSTI V MEDIJIH69 OKOLJE SE SPREMINJA70 PODNEBNA SPREMENLJIVOST V SLOVENIJI70 VODE V SLOVENIJINAPOVEDNIK71 POMEMBNEJŠI DOGODKIFotografija na naslovnici:Janez POLAJNAR, Poplava pri Zalogu septembra 20100311Izdaja:Slovensko meteorološko društvoVojkova 1b,SI – 1000, Ljubljanahttp://www.meteo-drustvo.siGlavna urednica: Mojca DOLINARUredniški odbor: Jožef ROŠKAR, Iztok SINJUR,Damijana KASTELEC, Matjaž ČESENTehnično urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAROblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o.Ljubljana, MAREC 2011ISSN 1855-7457Naslov uredništva:Vojkova 1bSI-1000, Ljubljanavetrnica.smd@gmail.com

3UVODNIKPred dobrima dvema letoma, 28. januarja 2009, smose na letnem občnem zboru društva ob razpravi o programudela dotaknili tudi ideje, da bi poskusili ponovnozačeti izdajati društveno glasilo. V preteklosti smobili namreč člani društva zelo ponosni na naš strokovničasopis Razprave-Papers. Ugotovili smo, da bipotrebovali društveno glasilo, v katerem bi člani lahkoobjavljali in prebirali zanimive prispevke o aktualnemvremenskem dogajanju doma in po svetu, pa o življenjudruštva in seveda tudi strokovne prispevke. Največdela je bilo s pripravo vsebinske zasnove novegaglasila in nenazadnje, njegovega izgleda. Pri grafičnemoblikovanju nam je pomagala strokovnjakinja s tegapodročja in tako smo s skromnimi sredstvi, pa zato stoliko večjim zanosom posameznih avtorjev, že predkoncem leta 2009 uspeli izdati prvo številko novegadruštvenega časopisa. Imenovali smo ga po zaščitnemznaku društva, Vetrnica. Ker je bila med našimi članitoplo sprejeta, smo polni navdušenja zavihali rokavein junija lani izdali drugo številko. Zaradi pomanjkanjasredstev za redno tiskanje smo obe številki najprejobjavili na našem spletnem naslovu (http://meteodrustvo.si),zahvaljujoč sponzorjem pa kasneje tudinatisnili.Tretja številka je bila načrtovana za konec lanskegaleta, vendar smo z njeno izdajo nekoliko počakali.Že dlje časa smo namreč v slovenskih, pa tudi svetovnihmedijih, sledili razpravam in prispevkom ospreminjanju podnebja, ki so običajno dosegli višekpred in v času zasedanja COP (lani v Cancunu). Tiprispevki so bili mnogokrat pomanjkljivi, zavajujoči alicelo v nasprotju z dognanji stroke. Strokovnjaki, ki seprofesionalno ukvarjajo s proučevanjem podnebja, sobili le redko vključeni v take razprave, mnogokrat sobile njihove izjave izrezane iz konteksta in uporabljeneza različne manipulacije. Ker naše društvo združujeslovenske strokovnjake s področja vremenoslovja,smo prišli do zaključka, da je naša odgovornost, daslovenski javnosti predstavimo strokovno in znanstvenopodprte odgovore na najbolj pogosta vprašanja vzvezi s spreminjanjem podnebja. Tako smo sklenili,da bomo v jesenskem času organizirali niz dogodkov,predavanj in okroglih miz na temo spreminjanjapodnebja. Na podlagi teh srečanj smo za slovenskojavnost začeli pripravljati stališče Slovenskega meteorološkegadruštva o podnebnih spremembah, zasnovanona strokovnih temeljih in odraz zadnjih spoznanjznanosti na tem področju. Istočasno smo sklenili, dabo tako izoblikovano stališče osrednja vsebina tretještevilke Vetrnice.Dne 9. novembra 2010 se je na uvodnem dogodkuzbralo nepričakovano veliko število članov, kar je bilneposreden dokaz, da je problem zanimiv. Že na prviokrogli mizi smo se dogovorili, da bosta razprava okrogpodnebja, predvsem pa tudi končno oblikovano stališče,omejena na meteorološko stroko in da bomo ponajboljših močeh poskusili pojasniti, kaj se s podnebjemdogaja. Cilj je bil seznaniti javnost z znanstvenoin strokovno dokazanimi dejstvi, ki pa se v različnihkrogih še vedno mnogokrat prikazujejo zgolj kot teorije,o katerih je moč razpravljati brez strokovnih podlag.Na ta način smo želeli povečati zavedanje o resnostiproblema podnebnih sprememb.Poleg priprave strokovnega stališča društva smo sena prvi okrogli mizi dogovorili, da bomo prevedli čimveč prispevkov na spletni strani „SkepticalScience.com“, kjer organizatorji strani s pomočjo preverjenihznanstvenih izsledkov odgovarjajo na najbolj pogostetrditve podnebnih skeptikov. Ob izidu te številke Vetrnicelahko z veseljem ugotavljamo, da je po zasluginaših članov na omenjeni spletni strani že več kot 50prispevkov prevedenih v slovenščino.Po ciklusu šestih okroglih miz smo veliko naporavložili v pripravo stališča o podnebnih spremembah, spomočjo katerega si bo, upamo, vsakdo lahko ustvarilrealno sliko o stanju podnebja – neodvisno od vplivarazličnih lobijev, ki zaradi svojih interesov poskušajoomiliti resnost problema podnebnih sprememb alicelo zanikati njihov obstoj. V stališču smo pokazali, daso podnebne spremembe dejstvo, s katerim se bomomorali čim prej resno soočiti. Več o tem boste lahkoprebrali na naslednjih straneh.Rezultat ciklusa okroglih miz pa ni le stališče SMD opodnebnih spremembah. Na posameznih dogodkihse je sprožila vrsta vprašanj in problemov, ki prav takokot podnebne spremembe, potrebujejo ločeno temeljitoobravnavo. Ena takih aktualnih tem je zakon o podnebnihspremembah, ki je v pripravi. Pereč problemstrokovnjakov, ki delajo na področju meteorološkihznanosti, je veliko pomanjkanje sredstev za kakršnekoliraziskave. Že na prvi okrogli mizi je bilo odprtotudi vprašanje meteoroloških terminoloških izrazov vslovenskem jeziku. Torej izzivov pred nami je dovolj.Odličnih strokovnjakov v našem društvu prav tako. Spripravo stališča smo dokazali, da z zanosom, sodelovanjemin žrtvovanjem nekaj prostega časa, lahkonaredimo tudi večje korake proti cilju. Velika dragocenostpriprave stališča pa je tudi pot, ne samo cilj. Imelismo odlično priložnost, da iz svojih strokovnih vrtičkovpogledamo še v sosednje, se pri tem česa naučimo inz združenim znanjem tudi nekaj naredimo.Prva številka Vetrnice je obsegala 27 strani, druga 54,ta, ki jo pravkar prebirate, pa že 72 – prava knjiga. Žesamo ta podatek kaže, da je bila odločitev o društvenemglasilu še kako pravilna. Uredniški odbor vam želiprijetno branje in pričakuje, da boste tudi v naslednjihštevilkah sodelovali pri ustvarjanju našega glasila vzadovoljstvo nas vseh.Uredniški odbor

4Stališče SMD o podnebnihspremembahUvodDne 20. januarja 2011 je Svetovna meteorološka organizacija(World Meteorological Organisation – WMO)v izjavi za javnost objavila, da je bilo leto 2010 skupajz letoma 2005 in 1998 najbolj toplo, odkar merimotemperaturo. Globalna povprečna temperatura v letu2010 je bila za 0,53°C višja od 30 letnega povprečja1961–1990. To je za 0,01°C višje kot leta 2005 in za0,02°C višja kot leta 1998. Razlike globalne povprečnetemperature med omenjenimi leti so manjše, kot jenegotovost uporabljenih podatkov. Tudi zadnji podatkitorej potrjujejo rastoči trend globalne temperature.Problem podnebnih sprememb je vedno bolj prisotenv javnosti in medijih, kjer lahko slišimo zelo nasprotujočasi stališča o vzrokih podnebnih sprememb,resnosti stanja in verjetnih posledicah. Da bi osvežiliznanje na tem področju, pregledali izsledke najnovejšihanaliz in strokovno preverjenih znanstvenih člankov,je Slovensko meteorološko društvo, katerega članiso večinoma meteorologi ali pa se poklicno ukvarjajoz vremenom in se zavedajo problema segrevanjaZemljinega podnebja, novembra in decembra 2010organiziralo vrsto posvetov in predavanj o podnebnihspremembah. Na posvetih smo osvetlili najnovejšaspoznanja o podnebju in njegovi spremenljivosti vSloveniji in svetu. Z namenom, da slovenski javnostiprikažemo strokoven in z znanostjo podprt pogled naproblem, smo pripravili Stališče Slovenskega meteorološkegadruštva o podnebnih spremembah. Dokumentje razdeljen na dva dela: v prvem delu je predstavljenihdeset ključnih dejstev, ki so v drugem deluobširneje pojasnjena in opremljena z verodostojnimireferencami, na katere smo se pri svojem delu najboljnaslonili.Običajno razumemo pod pojmom podnebje opis značilnostivremena čez daljše časovno obdobje. Podnebjepredstavlja okvir, znotraj katerega lahko pričakujemoposamezne vremenske dogodke, nekatere bolj,druge manj pogosto. Vreme opisujemo s fizikalnimispremenljivkami ozračja. Ozračje – atmosfera pa nivase zaprt in od drugih »sfer« ločen sistem, ampakje del večjega, podnebnega sistema. Spodnja skicanazorno kaže prepletenost posameznih delov podnebnegasistema med seboj in z drugimi sistemi (slika 1).Zaradi tega moramo biti pri proučevanju podnebjaposebej pozorni na prepletenost in zelo kompleksnosoodvisnost različnih sistemov; opisovanje podnebnegasistema zato ni zgolj domena vremenoslovcev.Zunanji vzrokiPodnebni sistemPodnebnaspremenljivostTektonskespremembeAstronomskespremembeVegetacijaOzračjeLedenipokrovVozračjuVledenem pokrovuVvegetacijiSpremembeSončeveaktivnostiKopnoOceaniVoceanihNakopnuSlika 1. Dejavniki, prepletenost in spremenljivost podnebnega sistema

5Človekov vpliv na spreminjanje podnebja je danesznanstveno dokazano dejstvo. Najbolj neposrednose ta vpliv kaže v naraščanju povprečne globalnetemperature, ki je v največji meri posledica človekovihizpustov toplogrednih plinov (podrobneje o učinkutople grede v dodatku 1: »Kaj je učinek tople grede«).Zaradi naraščanja globalne temperature pa se spreminjacelotni podnebni sistem: spreminjajo se padavinskivzorci, pogostost in jakost izjemnih vremenskihpojavov (nalivov, suš, vročinskih valov, itd), vse bolj setali in krči grenlandski ledeni pokrov, zmanjšuje se obsegmorskega arktičnega ledu, zmanjšuje se spomladanskiobseg zasneženih površin na severni polobli,nivo morske gladine se vztrajno dviga. Antropogeniizpusti toplogrednih plinov ne povzročajo spremembneposredno, ampak posredno — spreminjajo energijskobilanco površja, zaradi česar narašča globalnaravnovesna temperatura.V besedilu, ki sledi, smo člani Slovenskega meteorološkegadruštva na osnovi številnih recenziranihznanstvenih člankov in študij pripravili pregled ključnihdejstev. Nekateri med nami so sodelovali tudi prianalizah podnebja v Sloveniji. Vsako od izpostavljenihdejstev so tudi pojasnili. Za nekoliko podrobnejšeosvetlitve posameznih pojmov ali analiz smo v dodatkihpripravili širše opise.Ključna dejstva1. Meritve v svetu in tudi v Sloveniji kažejo,da se ozračje pri tleh segreva.2. Dviga globalne temperature ozračja vzadnjem stoletju ni mogoče pojasnitisamo z naravnimi vzroki (o izračunu globalnetemperature glej dodatek 2).3. Izmerjena hitrost zviševanja globalnetemperature od začetka industrijskedobe do danes je izjemna v primerjavi sspremembami globalne temperature vzelo dolgi Zemljini zgodovini.4. Poleg meritev si pri analizi podnebnihsprememb pomagamo tudi s podnebnimimodeli.5. S podnebnimi modeli lahko ocenimovpliv izpustov toplogrednih plinov in aerosolovna podnebje v prihodnosti, upoštevajočnegotovosti.6. Globalno segrevanje ozračja je tesnopovezano z drugimi spremembami podnebnegasistema.7. Trend podnebnih sprememb s posledicamise bo nadaljeval še daleč v prihodnost.8. Zaradi globalnega segrevanja se lahko vpodnebnem sistemu sprožijo nenadne,nepredvidene in nepovratne spremembevelikega obsega.9. Podnebne spremembe so pomemben, ane edini okoljski problem.10. Podnebne spremembe so problem nasvseh.

6DODATEK 1Kaj je učinek tople grede?Sončno sevanje prehaja skozi čisto in jasno ozračjeskoraj neovirano, le majhen del se ga absorbira, naprimer ultravijolično sevanje v stratosferski ozonskiplasti. Majhen del se ga odbije od oblakov (št. 3 nasliki 2). Ko prispe do Zemljinega površja se ga delod njega odbije, kar je odvisno od odbojnosti površja(št. 3), del pa ga površje absorbira (št. 4). Absorbirandel sončnega sevanja je kriv za segrevanje Zemljinegapovršja, ki nato seva nazaj v ozračje pri daljšihvalovnih dolžinah v infrardečem spektru. Za te valovnedolžine pa je ozračje manj prepustno. Tako imenovanitoplogredni plini v ozračju del Zemljinega infrardečegasevanja absorbirajo in nato sevajo, prav tako v infrardečemdelu spektra na vse strani (št. 5). Del izsevajotudi nazaj proti Zemljini površini. Na ta način ostanedel energije, ki bi se sicer izgubil v vesolje, ujet v spodnjemdelu ozračja, ki ima prav zaradi tega učinka obpovršju povprečno temperaturo za nekaj deset stopinjvišjo kot bi bila brez učinka tople grede. Ozračje torejdeluje podobno kot stene tople grede, ki prepuščajosončno sevanje, ujamejo pa toploto površja, ki bi se sicerizgubila v okolico. Tako je znotraj tople grede višjatemperatura kot zunaj.Toplogredni pliniTo so plini v ozračju, ki absorbirajo sevanje v območjuinfrardečih valovnih dolžin in pri teh valovnih dolžinahtudi sevajo. To so predvsem tri-, tudi štiri- in večatomniplini. Poglavitno vlogo pri učinku tople grede v Zemljinemozračju ima vodna para, ostali pomembni toplogredniplini pa so še ogljikov dioksid, metan, dušikovoksid, ozon in nekateri klorofluoroogljikovodiki (freoni).Učinek tople grede je pomemben pri ustvarjanju ugodnihživljenskih razmer na Zemlji, saj bi bila brez tegaučinka Zemlja pokrita z ledenim pokrovom. Vendarpa dodatni človekovi izpusti toplogrednih plinov rušijoravnovesje med prejeto in izsevano energijo na Zemlji.Zaradi dodatnih izpustov toplogrednih plinov se v ozra-Slika 2. Shematski prikaz učinka tople grede (Vir: Poročilo IPCC 1995).

7čju zadrži več energije in zato je ravnovesna temperaturavišja. Govorimo o povečanem učinku tople grede,ki povzroča globalno ogrevanje.Vodna para je odgovorna za približno dve tretjiniučinka tople grede. Po pomembnosti ji sledi ogljikovdioksid, ki je prav tako naravni toplogredni plin. Če vozračju ne bi bilo ogljikovega dioksida, bi bilo zaradinižje temperature tudi vodne pare bistveno manj.Ogljikov dioksid je sicer naraven toplogredni plin,vendar njegov antropogeni dodatek prispeva kar60 % k dodatnemu toplogrednemu učinku. Naslednjipomembnejši toplogredni plin po količini in učinku jemetan, predvsem njegov antropogeni dodatek, ki seob napovedanih podnebnih spremembah lahko šemočno poveča zaradi taljenja permafrosta. Od industrijskerevolucije se je vsebnost toplogrednih plinov vozračju povečala za več kot polovico, samo koncentracijaogljikovega dioksida je iz 280 ppm zrasla na 380ppm (delcev na milijon).DODATEK 2Izračun povprečne globalne temperatureIzračun povprečne globalne temperature je zapleten,saj je potrebno združiti temperaturne nize, izmerjenez različnimi merilnimi tehnikami: klasične meritve pritleh, meritve na oceanskih bojah in potujočih ladjah,satelitske meritve itd. Zaradi različnih metodologij seizračunani nizi globalne temperature iz različnih ustanovmed seboj nekoliko razlikujejo. Tanke krivulje nasliki 3 prikazujejo letne vrednosti in odebeljene glajenopovprečje (Gaussov filter). Spreminjanje temperatureskozi večletna obdobja je pri vseh treh nizih na slikizelo podobno – vsi kažejo podobno sliko globalnegasegrevanja. Večje razlike med nizi so vidne le do začetka20. stoletja, ko so bile meritve temperature nadkopnim zelo redke, nad oceani jih pa praktično ni bilo.Slika 4 prikazuje primerjavo časovnega potekaodklona globalne temperature pri tleh na podlagipodatkov različnih centrov. Niza globalne temperatureNCDC in CRU sta izračunana na podlagi meritevtemperature pri tleh, niza UAH in RSS pa na podlagiSlika 4. Primerjava časovnega poteka 12-mesečnega drsečegapovprečja odklona globalne temperature zraka pri tleh zaobdobje 1979–2010 na podlagi analiz različnih podnebnihcentrov (Vir podatkov: NCDC, CRU, RSS, UAH).satelitskih meritev temperature ozračja. Referenčnoobdobje je 1979–2010. Satelitske meritve (UAH,RSS) ne predstavljajo temperaturnih razmer tik nadtlemi, temveč relativno debele plasti v spodnji plastiozračja 1 . Nihanje temperature med posameznimi letije pri satelitskih meritvah večje kot pri neposrednihmeritvah temperature zraka tik nad tlemi. V obdobjihizrazito pozitivne (El Niño) ali negativne (La Niña) fazeENSO 2 pride do sistematične razlike med satelitskimimeritvami in meritvami pri tleh. Zaradi naravnepodnebne spremenljivosti, ki je posledica oceanskeganihanja (ENSO ipd.) in zunanjih dejavnikov (SončevaSlika 3. Časovni potek odklona povprečne globalne temperaturezraka pri tleh v obdobju 1880–2010 glede na referenčnoobdobje 1951–1980. Prikazani so nizi, izračunani v trehpodnebnih centrih: GISS, NCDC in CRU.1 Več o satelitskih meritvah na: http://www.remss.com/msu/msu_data_description.html2 Kratica za angleški izraz »El Nino–Southern Oscillation«. Izraz označuje pojavv ozračju in morju na območju tropskega dela Tihega oceana. V povprečjuse na vsakih nekaj let izmenjata topla faza, El Niñjo, in hladna faza, La ninja.V času El Niñja se površje vzhodnega Tihega oceana zaradi spremembe v kroženjuvode segreje za nekaj stopinj Celzija, med La Ninjo pa ohladi. Istočasnose nad širšim območjem spremenijo vremenske razmere. Več na: http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/analysis_monitoring/ensocycle/enso_cycle

8dejavnost, ognjeniški izbruhi) se temperatura zraka pritleh iz leta v leto spreminja in ne narašča enakomerno,tako da je zanesljivost ocene o globalnem segrevanjumočno odvisna od dolžine izbranega obdobja, zakatero računamo temperaturni trend. Zgolj nekaj letpodatkov je premalo za uporabno informacijo o hitrostiglobalnega segrevanja – potrebno je gledati vsaj okoli30 let dolgo obdobje. Ocena odstopanj je odvisna odkonkretnega referenčnega obdobja. Običajno najdemov analizah 30-letna referenčna obdobja in seveda sorazlike, če primerjamo sedanje stanje z referenčnimobdobjem 1950–1980 ali pa na primer z referenčnimobdobjem 1980–2010. Trend pa je neodvisen odizbire referenčnega obdobja.Poleg človekove dejavnosti na podnebje vplivajo številninaravni dejavniki, kot so oceansko nihanje, izbruhiognjenikov in Sončeva aktivnost. Na sliki 6 vidimovpliv nekaterih ognjeniških izbruhov in ENSO. Močniognjeniški izbruhi v bližini ekvatorja za nekaj let malenkostno,a zaznavno ohladijo spodnji del ozračja. ObSlika 5. Odklon temperature zraka pri tleh za desetletje2001–2010 glede na referenčno obdobje 1951–1980 (Vir:GISS).pozitivni fazi ENSO, El Niñu, se ozračje nekoliko ogreje,v času La Niñe pa nekoliko ohladi. Na globalno temperaturov podobni meri vpliva tudi Sončeva aktivnost, kise periodično spreminja v približno enajstletnem ciklu.Slika 6. Vpliv nekaterih ognjeniških izbruhov (zeleni trikotniki z dimom) in ENSO (rdeče-modergrafikon) na nihanje odklona (referenčno obdobje 1951–1980) globalne temperature (zgoraj) intemperature v tropskem pasu (na sredini) po letnih časih v obdobju 1950–2010 (Vir: GISS).

9Obrazložitev posameznih ključnih dejstevMeritve v svetu in tudi v Sloveniji kažejo, da se ozračje pri tleh segrevaPodnebje se segreva. Več kot stoletje dolga instrumentalnaopazovanja kažejo na dvig povprečne globalnetemperature zraka pri tleh za okoli 0,8 °C v preteklih100 letih (slika 3), pri čemer je stopnja segrevanjaregionalno precej različna (slika 5). Segrevanje tudičasovno ni enakomerno (sliki 3 in 4). V obdobju1980–2009 je znašalo okoli 0,16 °C na desetletje.Najbolj so se segrela območja Arktike, Antarktičnipolotok in nekateri deli Evrazije; najmanjša temperaturnasprememba je bila zabeležena nad deli Tihega,Atlantskega in Južnega oceana (slika 5). Doslej so bilaglobalno najtoplejša leta 2010, 2005 in 1998 (WMO,2010).Kako se izračuna povprečna globalna temperaturazraka pri tleh, najdete v dodatku 2 »Izračun povprečneglobalne temperature«. Razen upoštevanja različnihmetodologij, ki so jih uporabili pri meritvah temperatureozračja, je pri vseh analizah potrebno upoštevatitudi zanesljivost meritev. Na kaj je potrebno biti posebnopozoren, je pojasnjeno v dodatku 3 »Kako zanesljiveso meritve«.Podobno kot v Evropi in večjem delu sveta tudi v Slovenijimeritve jasno kažejo, da se naše podnebje segreva(Dolinar in sod., 2010). Hkrati s segrevanjem ozračjase spreminjajo tudi številne druge podnebne lastnosti,ki pomembno vplivajo na človekove dejavnosti. Analizapodatkov za Slovenijo kaže na:• dvig povprečne letne temperature zraka 1 v zadnjihštiridesetih letih v vseh slovenskih pokrajinah;• nekoliko večji dvig temperature v mestih (0,4°C na desetletje) kot na podeželju (0,3 °C nadesetletje) 2 ;• na podlagi enotnih trendov na podeželskih postajah,ki so skladni s trendi, opaženimi v sosednjihdržavah (Italija, Hrvaška, Avstrija), in na podlagivelikostnega reda dviga temperature, ki se ujemas prstnim odtisom CO 2, sklepamo, da dvig temperaturev Sloveniji ni samo odraz lokalnih vplivovampak tudi globalnih podnebnih sprememb;• večinoma zaznavno naraščanje temperature v1 Temperaturo zraka pri tleh merimo v beli meteorološki hišici, dva metra nadtravnato površino oziroma naravno podlago.2 Razlika je posledica t. i. mestnega toplotnega otoka. Ta nastane zaradi spremenjenerabe tal (pozidanost) in toplote, ki se v naseljenih območjih sproščazaradi človekove dejavnosti (promet, ogrevanje in hlajenje, raba električneenergije itd.). Oba dejavnika povzročata dvig temperature v mestu glede naokoliško podeželje; še posebej opazno je to v nočnem času in ob jasnem termirnem vremenu.vseh letnih časih razen jeseni, ko je dvig temperaturemajhen ali nezaznaven;• večje ogrevanje juter kot popoldnevov 3 ;• povečanje števila toplih dni 4 in zmanjšanje številaledenih dni 5 ;• povečanje količine padavin jeseni in večinomazmanjšanje v ostalih letnih časih in• zmanjšanje višine novega snega in trajanja snežneodeje.Preglednica 1. Sprememba povprečne temperature (°C/10let), izračunana na podlagi linearnega trenda v obdobju1950–2009 (za Bilje od leta 1963 dalje). Znak / pomeni, datrend ni statistično značilen (Vir: Dolinar in sod., 2010)zima pomlad poletje jesen letoLJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4M. SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2BILJE / 0,3 0,5 0,3 0,3RATEČE 0,2 0,3 0,4 / 0,2Preglednica 2. Sprememba sezonske višine padavin(mm/10 let), izračunana na podlagi linearnega trenda vobdobju 1950–2009 (za Bilje od leta 1963 dalje). Znak /pomeni, da trend ni statistično značilen (Vir: Dolinar in sod.,2010)zima pomlad poletje jesen letoLJUBLJANA −16 −8 −7 14 −16CELJE −10 −10 −9 8 −20M. SOBOTA −4 / −8 5 −8NOVO MESTO / −4 −6 15 /POSTOJNA / / − 13 23 /BILJE − 20 −5 –7 48 /RATEČE − 23 −12 / / −30Kakor lahko vidimo, stanje podnebja spremljamo spomočjo meritev podnebnih spremenljivk na posebejizbranih meteoroloških merilnih postajah. Da bi lahkoprimerjali podatke med različnimi postajami in izrazličnih koncev sveta med seboj, morajo biti meritveskrbno načrtovane in izvajane v skladu s standardi.Več o tem prav tako najdete v dodatku 3 „Kako zanesljiveso meritve“.3 Gre za močnejši dvig najnižje v primerjavi z dvigom najvišje dnevne temperaturezraka.4 Topel dan pomeni najvišjo dnevno temperaturo zraka vsaj 25 °C.5 Leden dan beležimo takrat, ko temperatura zraka ves dan ostane pod ničlo.

10Slika 7. Letni odklon v povprečni temperaturi zraka dva metra nad tlemi na območju Slovenije glede na referenčno obdobje1961–1990. S pomočjo izbora 10 postaj (Kredarica, Rateče, Postojna, Sevno, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Celje, Novo mesto,Murska Sobota, Bilje, Letališče Portorož), ki so geografsko dokaj homogeno razporejene, je mogoče zelo dobro ocenitipovprečne razmere na ozemlju Slovenije v obdobju 1951–2010. Povprečna nadmorska višina izbranih postaj skoraj popolnomaustreza povprečni nadmorski višini Slovenije, nobena od postaj pa ne izkazuje izrazitega trenda zaradi mestnegatoplotnega otoka. V izbranem referenčnem obdobju 1961–1990 je povprečna temperatura na podlagi meritev omenjenihpostaj znašala 8,2 °C. V obdobju 1951–2010 je bilo najtoplejše leto 2000 in najhladnejše 1956; razlika med obema ekstremomaznaša 2,9 °C. Pretekli dve desetletji sta v povprečju bistveno toplejši od predhodnega obdobja (1951–1990).DODATEK 3Kako zanesljive so meritve?Stanje podnebja spremljamo s pomočjo meritev podnebnihspremenljivk. Meritve morajo biti skrbno načrtovanein izvajane v skladu s standardi, ki jih določaSvetovna meteorološka organizacija, s čimer zagotovimoprimerljivost meritev po vsem svetu (WMO, 2008).Za znanost o podnebju ni pomembna le trenutnaprostorska primerljivost meritev, kar zadostuje zanapovedovanje vremena, ampak tudi primerljivostmeritev skozi celotno merilno obdobje. To pomeni, dabi morale meritve potekati vseskozi na istem mestu, zenakimi ali primerljivimi inštrumenti in da se merilnaokolica ne sme spreminjati. Našteto je v praksi sevedanemogoče, če upoštevamo dejstvo, da nekateremeritve v Evropi segajo nekaj sto let nazaj, najdaljšeohranjene meritve v Sloveniji pa segajo v leto 1850.Na mestu, kjer danes stoji mestna meteorološka postajaLjubljana Bežigrad, so bili v času začetka meritevtravniki in njive, meritve pa so v tem času izvajali narazličnih lokacijah. V 160 letih opazovanj so se menjalitudi načini izvajanja meritev. Tako so bili termometrina začetku postavljeni na mestih, kot so okenskepolice, drevesa, terase in podobno. Njihova izpostavljenostdirektnemu sončnemu sevanju je bila zelorazlična. Šele kasneje so merilna mesta standardizirali,termometri so dobili svoje mesto v meteorološkihišici, ki mora biti postavljena na odprti osončeni legi,dva metra od tal nad travnato podlago oziroma tlemi,ki so naravno značilni za okolico postaje.Vsako spremembo na merilnem mestu moramoskrbno zabeležiti. Zelo je pomembno, da zabeležimotudi čas nastanka spremembe. Če je le mogoče (npr. vprimeru prestavitve lokacije ali menjave inštrumenta),daljši čas opravljamo vzporedne meritve na novi instari lokaciji ali z novim in starim instrumentom. Takodobimo kvantitativne ocene vpliva spremembe na

11podnebne spremenljivke in to upoštevamo pri nadaljnjianalizi meritev. Poleg informacij o premikih merilnihmest in menjavi inštrumentov zbiramo tudi ostalepodatke o značilnostih merilnega mesta in merilnihinstrumentih, okolici merilnih mest, opazovalcih invseh spremembah, ki so kakorkoli povezane z merilnopostajo. Vse te podatke imenujemo metapodatki, toso podatki o meritvah. Zelo pomembno je, da meteorološkepodatke vedno analiziramo z upoštevanjemmetapodatkov.Zaradi omenjenih vplivov na meritve izmerjenepodatke pred statistično analizo skrbno pregledamo.Prvi korak v postopku obdelave podatkov je kontrolaizmerjenih vrednosti. Da odkrijemo napake, posamezniizmerek primerjamo z njegovimi predhodnikiin nasledniki (časovna kontrola), z drugimi spremenljivkami,izmerjenimi na isti postaji (logična kontrola,kontrola z mejami) in z izmerki na sosednjih postajah(prostorska kontrola). Do napak najpogosteje pridezaradi napačnega odčitavanja meritev, okvare inštrumentain slabega vzdrževanja inštrumentov.Zaradi vzrokov, kot so premik postaje, menjava inštrumentov,avtomatizacija meritev in sprememba merilneokolice, pride v nizih meritev do signalov (skokov alitrendov), imenovanih nehomogenosti, ki niso posledicaspremenljivosti podnebja. Zato je pred analizopodnebja na nekem časovnem nizu podatkov vednopotrebno ta niz testirati, če je primerno homogen. Vprimeru odkrite in z metapodatki potrjene nehomogenostito nehomogenost odpravimo, če je le mogoče.V nasprotnem primeru niz ni primeren za časovneanalize. Tipičen primer nehomogenega niza je prikazanna sliki 8. Homogeniziranje niza podatkov pomeni,da vse skoke in umetne trende v njem izravnamo spomočjo statističnih metod, kot če bi bile vse meritveopravljene na istem mestu ob enakih pogojih. Kadarnas zanima regionalna spremenljivost podnebja, jepotrebno izločiti tudi trende zaradi spremembe okolice(npr. vpliv širjenja mesta). Homogenizacijo nizovmeteoroloških podatkov razdelimo v dve fazi: fazoiskanja nehomogenosti in fazo prilagajanja nehomogenegadela homogenemu delu niza. Pri odpravljanjunehomogenosti imajo pomembno vlogo metapodatki.S pomočjo le teh potrdimo oziroma ovržemo sum nanehomogenost v nizu, natančneje določimo datumin vrsto nehomogenosti ter se na podlagi tega odločimoza vrsto popravka. Če zaradi prevelikih napak innehomogenosti popravek ni mogoč, niza ne moremouporabiti za analize.Proučevanje podnebnih sprememb temelji na homogenihnizih meritev, ki so dolgi vsaj 30 let. Statističnaanaliza, ki ne temelji na kontroliranih in homogeniziranihpodatkih lahko pripelje do napačnih zaključkov.Verodostojni rezultati podnebnih analiz morajo bitipodkrepljeni z opisom uporabljenih metod kontrole inhomogenizacije meritev, ki so strokovno utemeljene.Podrobnejši opis in priporočila glede homogenizacijein metapodatkov so objavljena v „Smernice gledemetapodatkov in homogenizacije“ (Guidance onMetadata and Homogenization, Aguilar in sod. 2003),dosegljive samo na svetovnem spletu. Pester naborhomogenizacijskih metod je privedel do težnje poenotnem pristopu. V ta namen je v letu 2007 zaživelprojekt COST ES0601. Več informacij o tem projektu,ki se bo zaključil v letošnjem letu, najdete na: http://www.homogenisation.org/.Slika 8. Primer izrazito nehomogenega niza – razlika v letnem povprečju povprečne dnevne (Tpovp), povprečne dnevne minimalne(Tmin) in povprečne dnevne maksimalne temperature (Tmax) med meteorološkima postajama Ljubljana Bežigrad inLetališča JP Ljubljana. Nenadni skoki v nizih so večinoma posledica menjave lokacije meritev na letališču (večji premiki so bili31. maja 1966, 16. novembra 1978 in 5. avgusta 1993). V tem času se lokacija postaje v Ljubljani ni spremenila. Spremembev minimalni temperaturi so v tem primeru občutno večje kot pri povprečni in maksimalni temperaturi. Zaradi nehomogenostije potrebno podatke pred statistično analizo za potrebe proučevanja podnebja homogenizirati, uskladiti na primerljivoraven (Vir podatkov: Meteorološki arhiv Agencije RS za okolje ).

12Dviga globalne temperature ozračja v zadnjem stoletju ni mogočepojasniti samo z naravnimi vzrokiDviga globalne temperature ozračja v zadnjem stoletjuni mogoče pojasniti z naravnimi vzroki — tektonskimi,astronomskimi ali s spremembami Sončeve aktivnosti,ampak je skoraj zanesljivo posledica človekovegadelovanja, ko z uporabo fosilnih goriv ter drugimidejavnostmi sprošča v ozračje CO 2in druge toplogrednepline (IPCC, 2007; Copenhagen Diagnosis, 2009).S tem spreminja sestavo ozračja, ki igra pomembnovlogo pri energijski oziroma sevalni bilanci zemeljskegapovršja.Vpliv različnih podnebnih dejavnikov na temperaturnespremembe zato lahko v grobem ovrednotimo s pomočjospremenjene sevalne bilance, prikazane na sliki 9.• troposfera 1 se je v zadnjih desetletjih ogrela,medtem ko se je stratosfera 2 ohladila (IPCC,2007; slika 10);• segrevanje je bilo v splošnem močnejše nad kopnimkot nad morjem (slika 5);• nad kopnim so se zime v zadnjem stoletju ogrelebolj kot poletja (NCDC);• tropopavza 3 se je v preteklih desetletjih dvignila(Santer in sod., 2003);• oceani so se v zadnjih desetletjih opazno ogreli(Barnett in sod., 2005; Pierce in sod., 2006; CopenhagenDiagnosis, 2009);1,6troposferastratosfera1,2temperaturni odklon (°C)0,80,40,0-0,4-0,81979 1984 1989 1994 1999 2004 2009Slika 9. Sprememba sevalnega prispevka različnih dejavnikovv obdobju 1750–2005. Od leta 1750 do začetka 21. stoletjakažejo največjo spremembo v sevalnem prispevku ogljikovdioksid, metan, troposferski ozon in aerosoli. Vpliv vsehdejavnikov skupaj je kljub negotovosti znatno pozitiven, večinomazaradi prispevka ogljikovega dioksida (Vir: IPCC, 2007).Vpliv toplogrednih plinov in drugih posledic človekovedejavnosti na podnebje potrjujejo tudi t.i. prstni odtisi.Različni dejavniki, kot so Sončeva aktivnost, ognjeniškiizbruhi, toplogredni plini itn., pustijo vsak svoj značilnivzorec oziroma prstni odtis na časovnem in prostorskemvzorcu sprememb v podnebnem sistemu (Santerin sod., 2003). Vpliv spremenjene koncentracije toplogrednihplinov v ozračju se kaže v obliki naslednjihznačilnih temperaturnih vzorcev:Slika 10. Časovni potek temperature v spodnji troposferi inspodnji stratosferi 1979–2010. Dva izrazita vrhova v potekustratosferske temperature sta posledica izbruhov ognjenikovEl Chichon v Mehiki (1983) in Pinatuba na Filipinih (1991).Omenjena ognjenika sta v stratosfero izbruhala veliko količinožveplovega dioksida. Ta ob stiku z vodo tvori kapljice žveplovekisline. Nastane meglica, ki nekaj Sončevega sevanjaabsorbira, nekaj pa odbije nazaj v vesolje. Zaradi absorpcijese stratosfera nekoliko segreje, medtem ko troposfero inpovršje doseže manj Sončevega sevanja in se zaradi teganekoliko ohladita (http://www.esrl.noaa.gov/gmd/grad/mloapt.html). Vzroka za različni predznak trenda v stratosferiin troposferi sta spremembi v koncentraciji ogljikovegadioksida in ozona. Podrobnejšo razlago sevalnega mehanizma,ki povzroči to značilno spremembo, najdete na spletnistrani http://www2.sunysuffolk.edu/mandias/global_warming/greenhouse_gases.html#stratospheric_cooling(Virpodatkov: RSS).Ujemanje modelskih simulacij in meritev (slika 11) vnavedenih točkah kaže, da je glavni vzrok za podnebnespremembe od začetka industrijske dobe naprejspremenjena koncentracija toplogrednih plinov vozračju.1 Troposfera - spodnja plast ozračja, v katerem se odvija večina vremenskihprocesov; sega do višine 8 km nad poli oziroma , do 18 km nad ekvatorjem.2 Stratosfera - plast ozračja nad troposfero, ki sega do višine okoli 50 km in jepomembna predvsem zaradi ozona.3 Tropopavza je meja med troposfero in stratosfero

13Slika 11. Primerjava modelskih in izmerjenih vrednosti globalne temperature ob upoštevanju tako naravnih kot človeškihdejavnikov (levo) in samo naravnih dejavnikov (desno). Odebeljena črna krivulja predstavlja meritve, odebeljena rdeča oziromamodra pa povprečje rezultatov različnih računalniških modelskih simulacij. Tanke krivulje predstavljajo posamezne simulacije.Ujemanje je v prvem primeru zelo dobro, v drugem pa, ko so upoštevani samo naravni dejavniki, vidimo močan razkorak vzadnjih desetletjih. Modelske simulacije dokaj dobro opisujejo kratkotrajno ohladitev po močnejših ognjeniških izbruhih, ki sooznačeni na sliki (Vir: IPCC, 2007).Izmerjena hitrost zviševanja globalne temperature od začetkaindustrijske dobe do danes je izjemna v primerjavi s spremembamiglobalne temperature v dolgi Zemljini zgodoviniZemlja kot celota je v preteklosti doživela številne izrazitepodnebne spremembe, a so te običajno potekalesorazmerno dolgo, od nekaj tisoč do več milijonov let.Med najbolj dramatične, nenadne podnebne spremembena globalni ravni uvrščamo t. i. paleocenskoeocenskitemperaturni višek. Pred približno 55 milijonilet se je Zemljino površje v obdobju dolžine 1.000 do10.000 let ogrelo za nekaj stopinj Celzija (za primerjavo:od začetka industrializacije se je v samo v dobremstoletju Zemlja ogrela za 0,8 °C). O tej veliki in hitrispremembi pričajo spremembe različnih paleoklimatskihkazalcev, prikazanih na sliki 12. Stopnja sproščanjatoplogrednih plinov v tem obdobju je dosegla enakvelikostni red kot človekovi izpusti v 21. stoletju. Ovzrokih za izpuste toplogrednih plinov pred 55 milijonilet obstaja več hipotez (IPCC, 2007).Spreminjanje podnebja v ciklu ledenih dob je bilobistveno počasnejše kot ob paleocensko-eocenskemtemperaturnem višku, pa se mu vseeno nekatere rastlinskein živalske vrste niso uspele prilagoditi dovoljhitro. Več o tem v Dodatku 4 „So spremembe podnebjakrive za izumiranje vrst?“.Slika 12. Sprememba paleoklimatskih kazalcev v času paleocensko-eocenskegatemperaturnega viška. Zgornja dva grafa prikazujeta spremembo v koncentracijiogljikovega izotopa 13 in kisikovega izotopa 18 v foraminiferah na območju Južnegaoceana (modro), osrednjega Tihega oceana (črno) in južnega Atlantika (zeleno). Upadkoncentracije ogljikovega izotopa 13 da slutiti, da se je takrat v ozračju močno povečalakoličina ogljikovega dioksida in metana. Na podlagi spremembe kisikovega izotopa18 pa lahko sklepamo, da se je v istem času globalno ogrelo za okoli 5 °C. Ker je oceanvsrkal del toplogrednih plinov iz ozračja, se je raven pH znižala, kar se je odrazilo vraztapljanju kalcijevega karbonata na morskem dnu (spodnji graf) (Vir: IPCC, 2007).

14DODATEK 4So spremembe podnebja krive za izumiranje vrst?HITROST IZUMIRANJA (na tisoč vrst v tisočletju)100 00010 00010001001010,1ODDALJENAPRETEKLOSTfosilni zapisiNa vsakih 1000 vrstsesalcev je izumrlamanj kot 1 vrsta natisočletjeBLIŽNJAPRETEKLOSTpoznana izumrtjaPRIHODNOST- napovediNapovedana hitrostizumiranja vrst je 10 xvečja od sedanjeSedanja hitrost izumiranjavrst je do 1000 x večja kotrekonstruirana iz fosilnihzapisov, podnebnespremembe to hitrostpospešujejoDolgoročno povprečjehitrosti izumiranja vrst0MorskiorganizmiSesalci Sesalci Ptiči Dvoživke Vse vrsteSlika 13. Naravna hitrost izumiranja živalskih in rastlinskih vrst je bila v zemeljski zgodovini razmeroma nizka, danes je tahitrost zaradi človekovega delovanja 100- do 1.000- krat večja; podnebne spremembe jo še pospešujejo.Večinoma izumiranje vrst lahko povežemo s spremembamipodnebja, izjeme so pojavi množičnih izumiranjvrst. V zadnjih 550 milijonih let je bilo takšnih dogodkovpet, ko je okoli 75-95 % živečih vrst izumrlo v geološkozelo kratkem času, vendar to še vedno pomeniobdobje nekaj 100.000 let. Vzrok za izumrtje mamutanekateri pripisujejo pretiranemu lovu, po drugihraziskavah pa naj bi bil vzrok temu izumrtju izginjanjepašnikov, saj so jih zaradi spremembe podnebja nadomestiligozdovi, mamuti pa se niso uspeli pravočasnoprilagoditi novim razmeram. Danes je po ocenah Svetovnezveze za ohranitev narave (IUCN) zaradi človekahitrost izumiranja vrst 100- do tudi 1.000- krat večjaod povprečne naravne, po napovedih pa do leta 2050grozi izumrtje okrog 20.000 vrstam ali tridesetim odstotkomvseh vrst, ki so živele pred vzponom človeka.Največ ogroženih vrst je med dvoživkami, sesalci inpticami, od rastlin pa med iglastimi drevesi. Rezultatištevilnih raziskav po vsem svetu utrjujejo domnevo, dasmo na pragu šestega množičnega izumiranja vrst, zakaterega pa je za razliko od prejšnjih kriv človek. Polegštevilnih človekovih dejavnosti izumiranje pospešujetudi globalno segrevanje. Ker je segrevanje v bližinipolov bistveno hitrejše kot v zmernejših geografskihširinah, so tudi spremembe v tamkajšnjih ekosistemihvelikih razsežnosti. Prva žival, ki je uradno uvrščenana seznam ogroženih vrst zaradi podnebnih sprememboz. segrevanja ozračja, je severni beli medved,ki so ga na ta seznam uvrstile Združene države Amerikeleta 2008. Svetovna zveza za ohranitev narave nasvoji spletni strani objavlja tudi vrste (npr. dvoživke,korale, ptice) in geografska območja, ki bodo zaradipodnebnih sprememb najbolj prizadeta (Vir: IUCN,2008).

15Poleg meritev si pri analizi podnebnih sprememb pomagamo tudi spodnebnimi modeliPoleg podatkov in analitično-statističnih orodij so enoizmed osnovnih orodij klimatologov za analizo podnebjanumerični podnebni modeli. Spremembe podnebjav preteklih 150 letih potrjujejo poleg analize meteorološkihmeritev tudi rezultati podnebnih modelov(slika 11). Podnebni modeli so računalniški programi,ki rešujejo zapleten sistem enačb, s katerimi opisujemodogajanje v ozračju in povezave med ozračjemin drugimi deli podnebnega sistema (slika 14). Zmodeli tako proučujemo vplive različnih dejavnikov napodnebje, med drugim tudi vplive sprememb sončnegasevanja, lastnosti zemeljskega površja in sestaveozračja, vključno z vsebnostmi toplogrednih plinov. Soeno izmed osnovnih orodij za proučevanje preteklegain napovedovanje prihodnjega podnebja. Rezultatipodnebnih modelov so obremenjeni z negotovostmi,ki izvirajo iz nepopolnih opisov dogajanj v ozračju,oceanih, na kopnem in v ledenem pokrovu ter njihovihpovezav. Kljub tem negotovostim pa se izračuni podnebnihmodelov dokaj dobro ujemajo s prostorskimiin časovnimi vzorci sedanjih opaženih sprememb podnebja,ki so razvidni iz analiz meteoroloških meritev,pa tudi z ugotovitvami paleoklimatologije o podnebnihrazmerah skozi geološke dobe. Omenjeno ujemanje,razvoj modelov in uspešne napovedi podnebja vprihodnosti so v zadnjih letih utrdili spoznanje, da sopodnebni modeli uporabno orodje za razumevanjepodnebnega sistema (Self in sod., 1996; Hansen insod., 2006; Collins in sod., 2006; Delworth in sod.,2006; Reichler in Kim, 2008).Slika 14. Shematičen prikaz procesov, ki jih vključuje sklopljen model splošne cirkulacije ozračja in oceanov (levo)(Vir: McGuffie in Handerson-Sellers, 1997) in največja razpoložljiva horizontalna ločljivost rezultatov takšnih modelovna območju Evrope (desno) ob pripravi prvega (FAR – 1990), drugega (SAR – 1996), tretjega (TAR – 2001) inčetrtega (AR4 – 2007) IPCC poročila (IPCC, 2007).

16S podnebnimi modeli lahko ocenimo vpliv izpustov toplogrednih plinov inaerosolov na podnebje v prihodnosti, upoštevajoč negotovostiSlika 15. Koraki od začetne ocene izpustov do končnega odziva podnebnega sistema nanje. Na vsakem koraku vpeljemo dodatnonegotovost, ki se nato odraža v negotovosti končne ocene odziva podnebja na spremenjeno sestavo ozračja (Vir: IPCC, 2007).Če na primeren način upoštevamo negotovostipodnebnih modelov, si lahko z njimi pomagamo priocenjevanju vpliva povečanih vsebnosti toplogrednihplinov in delcev v ozračju na podnebje v prihodnosti.Kaj je potrebno vedeti in upoštevati pri uporabipodnebnih modelov, si lahko preberete v dodatku 5“Napovedljivost podnebja v prihodnosti“.Na podlagi predvidenih izpustov toplogrednih plinovin aerosolov v ozračje s podnebnimi modeli ocenimo,kako se bo zaradi tega spremenila njihova vsebnostv ozračju in kako se bo na to odzval podnebni sistem.Postopek prikazuje slika 15. Najprej na osnoviscenarijev razvoja družbe ocenimo izpuste v ozračje, kipredstavljajo osnovo za oceno spremenjenih vsebnostisevalno aktivnih toplogrednih plinov in aerosolovv ozračju. Upoštevajoč, koliko različni plini in delciprispevajo k povečanemu učinku tople grede oziromak hladilnemu učinku zaradi zmanjšanja prepustnostiozračja za sončno sevanje, ocenimo, kakšen je sevalniprispevek spremenjene sestave ozračja, kar vpliva naenergijsko bilanco Zemljinega površja. Na koncu slediše ocena, kako se bo podnebni sistem odzval na spremenjenoenergijsko bilanco površja (Vir: IPCC, 2007).Zaradi negotovosti, ki spremljajo tako scenarije družbeno-gospodarskegarazvoja in posledičnih spremembsestave ozračja, kot tudi opise procesov v podnebnemsistemu, napovedi podnebnih sprememb nikdar nepodajamo kot natančne vrednosti, temveč običajnokot razpone, v okviru katerih lahko pričakujemo spremembestatistik, ki opisujejo podnebje. Na primeruglobalne temperature je to prikazano na sliki 16.Slika 16. Projekcije globalnega segrevanja površja glede naobdobje 1980-1999 upoštevajoč scenarije emisij SRES inrezultate simulacij z različnimi modeli. Polne črte predstavljajoglobalna povprečja več modelov za scenarije A2, A1Bin B1, osenčena območja pa razpon enega standardnegaodklona od povprečja rezultatov različnih modelov. Dodaniso tudi rezultati, kjer je bila v prihodnje upoštevana stalnavsebnost toplogrednih plinov, ki je enaka izmerjeni vrednostiiz leta 2000. Ob desnem robu so dodane najverjetnejšeocene za posamezne SRES skupine scenarijev ob koncustoletja in možni razponi. Scenariji emisij SRES predstavljajorazličen socialno-ekonomski razvoj družbe. Scenariji skupinA1 predstavljajo hiter globalen gospodarski razvoj, scenarijiskupine A2 pa svet raznolikih sil s hitro rastjo prebivalstva.V skupini scenarijev B1 je predstavljen hiter preobrat gospodarskihstruktur v smeri oskrbovalnega in informacijskegagospodarstva, manjše porabe surovin ter vpeljave novih,čistejših tehnologij. Pri skupini scenarijev B2 pa je poudarekna regionalnem razvoju za zmerno gospodarsko rast, družbenoenakost in okoljsko trajnost (Vir: IPCC, 2007).V dodatku 6 „Podnebne projekcije za Slovenijo“ lahkonajdete nekaj rezultatov modelskih simulacij za Slovenijo.

17DODATEK 5Napovedljivost podnebja v prihodnostiMetodi napovedi vremena in napovedi podnebja stakljub mnogim sorodnostim med uporabljenimi orodji(numeričnimi modeli) konceptualno različni. Vreme jestanje ozračja v določenem časovnem trenutku. Napovedljivostvremena, ki predstavlja prihodnje stanjeozračja v izbranem času, izhaja iz nekega opazovanegain izmerjenega vremenskega začetnega stanja vpreteklosti in poznavanja procesov v atmosferi. Zaradikaotične narave vremenskih procesov je napovedljivostvremena časovno omejena in je tesno povezanaz življenjsko dobo samih vremenskih procesov.Podnebje pa se že konceptualno razlikuje od vremena.Opišemo ga s statistikami (npr. povprečjem terspremenljivostjo) določenih meteoroloških spremenljivkv daljšem obdobju in predstavlja okvire, v katerihse lahko dogaja vreme. Zato ni odvisno od začetnegastanja ampak od dejavnikov, ki ga oblikujejo. Podnebjeje v grobem vremenska statistika. Na spremembo testatistike vplivajo številni deli podnebnega sistema, kise s časom bolj ali manj hitro spreminjajo, na primerEl Niño, cirkulacija oceanov, spremembe koncentracijtoplogrednih plinov in aerosolov v ozračju, spremembev vegetaciji in rabi tal itd. Vpliv teh razmeroma počasnihsprememb v podnebnem sistemu na verjetnostnoporazdelitev vrednosti vremenskih spremenljivk jepredvidljiv, opišemo ga s fizikalnimi zakoni in ga lahkosimuliramo s podnebnimi modeli.Podnebni modeli se ves čas izboljšujejo. Posebejpomembne so izboljšave opisov fizikalnih procesov vskali, ki je manjša od mrežne razdalje numeričnegamodela, predvsem povezave med sevanjem, oblakiin aerosoli. Izboljšujejo se tudi metode numeričnegareševanja enačb in natančnosti opisa spodnjih robnihpogojev (npr. vpliva tal in vegetacije) s pomočjo višjemodelske ločljivosti in boljših vhodnih podatkov.Navkljub izboljšavam je potrebno zvišati ločljivostmodelskih rezultatov, saj večina študij vpliva podnebnihsprememb zahteva veliko večjo ločljivost, kot joponujajo globalni podnebni modeli. Večja horizontalnaločljivost je še posebej pomembna za proces sprejemanjapolitičnih odločitev na časovni skali desetletja.Horizontalno ločljivost izboljšamo z uporabo regionalnihpodnebnih modelov, kar je še posebej koristno nageografsko raznolikih območjih kot je Slovenija. Zaradinačina delovanja regionalnih podnebnih modelovimajo njihovi rezultati dodatno negotovost v primerjaviz globalnimi modeli. Negotovost se ocenjuje s povprečenjemskupinskih napovedi, kot je prikazano na sliki16 za globalne modele. Glede na nujno potrebo poprojekcijah podnebja v visoki ločljivosti je regionalnomodeliranje pomemben del podnebnih raziskav.DODATEK 6Podnebne projekcije za SlovenijoVerodostojne scenarije podnebnih sprememb, ki predstavljajoustrezno podlago za izpopolnjene strategijeprilagajanja, lahko izdelamo le na podlagi rezultatovpodnebnih modelov, ki dovolj natančno opišejo podnebnoraznolikost Slovenije. Za območje Slovenijesmo pripravili projekcije prihodnjega podnebja napodlagi izračunov dveh podnebnih modelov. RegCM3ima ločljivost 10 km in ALADIN 15 km.Rezultati simulacij z modelom RegCM3 kažejo naizrazite podnebne spremembe v obdobju 2071–2100v primerjavi z referenčnim obdobjem 1961–1990tako z vidika temperaturnih kot padavinskih razmer.Podnebne spremembe bodo v posameznih podnebnihobmočjih Slovenije različno izrazite, zlasti to velja zavišino padavin.Projekcije podnebnih sprememb obeh uporabljenihmodelov kažejo, da naj bi se v skladu s scenarijememisij SRES A1B temperatura zraka do koncu stoletjav primerjavi s povprečjem 1961–1990 po celotni Slovenijidvignila za 2 do 3 °C. Najmanj naj bi se dvignilatemperatura spomladi, kjer se oceni modelov za osrednjoSlovenijo gibljeta okrog 2 °C ter nekoliko manjza Primorsko in nekoliko več za vzhodni del Slovenije.Otoplitev naj bi bila najmočnejša poleti, ko bi lahkodvig temperature zraka v osrednji Sloveniji presegel4 °C (slika 17). Po tem scenariju bi največja poletnaotoplitev zajela Primorsko.Zaradi slabše zanesljivosti modelov pri opisu padavinskihdogodkov so projekcije podnebnih sprememb,vezanih na padavine, manj zanesljive. Modela ob

18koncu 21. stoletja v primerjavi s sedanjimi razmeraminapovedujeta manjšo količino padavin v poletnemčasu skoraj po celotni Sloveniji (slika 19). Zmanjšanjekoličine padavin naj bi bilo še posebej izrazito naPrimorskem, kjer bi ponekod doseglo tudi 40 %, vostalih delih Slovenije pa bi bilo 10–30 % manj padavin.Pozimi bi po napovedih modelov večji del Slovenijeprejel nad 10 % več padavin (slika 20). Jeseni inpozimi ne gre pričakovati izrazitih sprememb v dolžiniobdobij brez padavin, poleti in spomladi pa gre trendv smeri vedno daljših obdobij brez padavin. V severozahodniSloveniji, ki je najbolj izpostavljena močnimkratkotrajnim nalivom, v prihodnosti ne opazimo večjihsprememb največjih enodnevnih količin padavin.Manjši premik v smeri močnejših enodnevnih padavinopazimo spomladi in poleti.Slika 17. Sprememba poletnega povprečja temperaturezraka (v °C) v Sloveniji za obdobje 2071–2100 glede naobdobje 1961–1990 v modelu RegCM3 Vir (B. Muri, K.Bergant – v pripravi).Slika 18. Sprememba zimskega povprečja temperaturezraka (v °C ) v Sloveniji za obdobje 2071–2100 glede naobdobje 1961-1990 v modelu RegCM3 (Vir: B. Muri, K.Bergant – v pripravi).Slika 19. Sprememba povprečne poletne višine padavin vSloveniji v modelu RegCM3. Podano je razmerje med obdobjema2071–2100 in 1961–1990 (Vir: B. Muri, K. Bergant– v pripravi).Slika 20. Sprememba povprečne zimske višine padavin vSloveniji v modelu RegCM3. Podano je razmerje med obdobjema2071–2100 in 1961–1990 (Vir: B. Muri, K. Bergant– v pripravi).

19Globalno segrevanje ozračja je tesno povezano z drugimi spremembamipodnebnega sistemaGlobalno segrevanje ozračja je tesno povezano sspremembami drugih podnebnih spremenljivk. Polegtemperature se sedanje podnebne spremembe kažejotudi v spremenjeni pogostosti in intenziteti nevarnihvremenskih pojavov. Mednje uvrščamo zelo intenzivnepadavine (nalive), suše, vročinske valove. Spremembese kažejo tudi v drugih elementih podnebnega sistema:tali in krči se grenlandski ledeni pokrov, zmanjšujese obseg morskega arktičnega ledu (slika 21a),zmanjšuje se spomladanski obseg zasneženih površinna severni polobli, nivo morske gladine se vztrajnodviga (slika 21b) itn. (IPCC, 2007; Copenhagen Diagnosis,2009).posledica podnebnih sprememb?«, vendar odgovorimolahko samo na vprašanje: »Ali smo izpostavljeni večjemutveganju, da bomo doživeli tovrsten vremenskidogodek?«. Za nekatere vrste dogodkov ob upoštevanjuznanih negotovosti lahko že sedaj z veliko stopnjostatističnega zaupanja na to vprašanje odgovorimopritrdilno. Za druge vrste dogodkov, na primer za vsetiste, katerih trendi pogostosti so močno negativni,pa lahko odgovorimo odklonilno. Tako bi bil recimoizjemen vročinski val v Rusiji poleti 2010 brez vplivaglobalnega segrevanja precej manj verjeten pojav(NASA GISS, 2010).Slika 21a. Obseg arktičnega morskega ledu ob koncu talilnesezone, v septembru, se v zadnjih desetletjih hitro zmanjšuje.(Vir: NSIDC, 2010)Slika 21b. Globalna morska gladina je v preteklih 20 letih naraščalahitreje od večine projekcij v tretjem poročilu IPCC (Vir:Copenhagen Diagnosis, 2009).Meritve v Sloveniji in okoliških državah prav takokažejo različne posledice podnebnih sprememb. Vpreteklih desetletjih smo bili priča naglemu krčenjuobeh ledenikov, Zelenega snega pod Triglavom in ledenikapod Skuto. Ledeniki so še posebej občutljivi naspremembe v višini snežnih padavin, poletne temperaturein sončnega obsevanja (glej dodatek 7, „Triglavskiledenik“). Posledice podnebnih sprememb, predvsemspremembe padavinskega režima, pa se že kažejo pripretokih slovenskih rek (Kobold, 2009).Posameznega vremenskega pojava ne moremo neposrednopovezati z globalnimi spremembami podnebja.Pogosto se v javnosti pojavljajo interpretacije posameznihvremenskih dogodkov kot posledice spremembepodnebja. Posameznih izjemnih vremenskih dogodkovne moremo neposredno pripisati podnebnim spremembam,kajti opaženi izjemni vremenski dogodki soteoretično možni tako v sedanjem kot tudi v spremenjenempodnebju. Razlika je le v verjetnosti, da setak dogodek zgodi (slika 25). Popolnoma razumljivoje vprašanje: »Ali je bil opažen vremenski dogodekSlika 25. Shema spremembe porazdelitve vrednosti kakeod meteoroloških spremenljivk. V prikazanem primeru bi sepovečalo povprečje, pa tudi standardni odklon (možna je sevedatudi sprememba, ko bi se npr. povprečje ali standardniodklon ali pa oba zmanjšala). Kot je razvidno iz primerjave»nove« in »stare« porazdelitve, bi bila pri taki spremembi največjarelativna sprememba v repih porazdelitve. Število zelonizkih vrednosti, npr. pod –2, se po povečanju povprečja instandardnega odklona močno zmanjša, zato pa bi se močnopovečala pogostost močno pozitivnih vrednosti. Vremenskidogodki, ki jih danes štejemo za izjemne, bodo bi pri takispremembi v prihodnje lahko postali vsakdanji.

20DODATEK 7Triglavski ledenik – kazalec podnebnih spremembEden najbolj očitnih znakov segrevanja podnebja vSloveniji je zelo hitro krčenje Triglavskega ledenika.Spreminjanje spomladanske snežne odeje, poletnihtemperatur in trajanja sončnega obsevanja od maja12001000največja sezonska višina skupne snežne odeje (NSVSS) glajeno povprečje NSVSSdo avgusta se ujema z opaženimi spremembamiTriglavskega ledenika. Ob koncu 19. in v začetku 20.stoletja je bil ledenik še precej obsežen (slika 24 levo),nato je začel kopneti in v zadnjih letih je od nekoč pravegaalpskega ledenika ostala le še skromna zaplataledu (slika 24 desno). Tanjša sezonska snežna odeja,višje poletne temperature in več sončnega vremenaso spremenile razmerje med redilno in talilno sezono.Ob nadaljnjem ogrevanju kmalu pričakujemo popolnoizginotje ledenika.800višina (cm)600400200povprečna poletna temperatura glajeno povprečje povprečne poletne temperaturetrajanje sončnega obsevanja (maj-avgust) glajeno povprečje trajanja sončnega obsevanja01850 1870 1890 1910 1930 1950 1970 1990 20109813001200Slika 22. Podroben pregled podatkov o višini snega naKredarici je razkril tesno povezanost med največjo sezonskovišino skupne snežne odeje (NSVSS), količino padavin intemperaturo v hladnejšem delu leta. S pomočjo podatkov ssosednjih meteoroloških postaj smo rekonstruirali potek NS-VSS za obdobje 1852–2010. Graf prikazuje končni rezultathomogenizacije podatkov o snežni odeji. Glajena črta, kipredstavlja povprečne razmere v daljšem obdobju, kaže, daje NSVSS v zadnjem obdobju nekoliko nižji kot v dobrih 100letih pred tem. Zima 2000/01, ki močno izstopa po višinisnega v zadnjih treh desetletjih, ne izstopa glede na celotnoobravnavano obdobje. Podatki kažejo, da je bila snežnaodeja spomladi 1879, 1917 in 1951 bistveno debelejša (Vir:Dolinar in sod., 2010).temperatura (°C)765432104001850 1870 1890 1910 1930 1950 1970 1990 2010Slika 23. Povprečna poletna temperatura zraka in trajanjesončnega obsevanja od maja do avgusta na Kredarici. Obečasovni vrsti sta rekonstruirani na podlagi meritev na Kredariciin Dobraču (Vir: Dolinar in sod., 2010).11001000900800700600500trajanje (ura)Slika 24: Triglavski ledenik leta 1934 (levo) in leta 2003 (desno) (Vir: arhiv SAZU GIAM).

21Trend podnebnih sprememb s posledicami se bo nadaljevalše daleč v prihodnostSimulacije s podnebnimi modeli kažejo, da se bo trendpodnebnih sprememb z vsemi posledicami nadaljevalše vsaj nekaj desetletij (tudi v primeru, da se takojspremenimo v nizkoogljično družbo), v nekaterih primerihcelo stoletij ali tisočletij (NRC, 2010). Intenzivnostpodnebnih sprememb in resnost njihovih posledicbo v veliki meri odvisna od tega, s kakšnimi ukrepibo celotna civilizacija zmanjšala izpuste toplogrednihplinov. V vsakem primeru so se spremembe že začelein jih kljub drastičnih ukrepom zaradi dolge življenjskedobe nekaterih toplogrednih plinov v atmosferi, veliketoplotne vztrajnosti oceanov in počasnega odziva ledenihpokrovov Grenlandije in Antarktike, ne moremoustaviti. Lahko jih le omejimo do te mere, da njihoviučinki ne bodo katastrofalni za človeštvo. Več o tem vdodatku 8 „Življenjska doba CO 2“.Slika 26. Trije različni scenariji izpustov (zgoraj) in koncentracijeCO 2(spodaj) do konca 21. stoletja. Ker izpustiogljikovega dioksida prekašajo sposobnost ponorov, jih bopotrebno zmanjšati vsaj za 80 %, da se bo koncentracijaogljikovega dioksida ustalila (Vir: RC, 2010).Zaradi globalnega segrevanja se lahko v podnebnem sistemu sprožijonenadne, nepredvidene in nepovratne spremembe velikega obsegaSlika 27. Časovni potek koncentracije izotopa O 18 iz vzorcev »večnega« ledu na Grenlandiji (zgornji del slike), v kateri prepoznamo20 od 25 hitrih Dansgaard-Oeschgerjevih dogodkov v času zadnje ledene dobe (Grootes in sod., 1993). Koncentracijaomenjenega kisikovega izotopa je temperaturni kazalec in kaže na veliko nestabilnost severnoatlantskega toka v času zadnjeledene dobe. V času Dansgaard-Oeschgerjevih dogodkov se je podnebje v nekaj desetletjih regionalno močno ogrelo, nato jesledilo postopno ohlajanje. V holocenu, dobi razvoja človeške civilizacije, je bil severnoatlantski tok znatno bolj stabilen. Spremenljivostpodnebja na območju severnega Atlantika razkrivajo tudi ledeniške naplavine. Med hitrimi Heinrichovimi dogodkise je na oceansko dno s pomočjo ledenih plošč usedla velika količina materiala (dogodki od H1 do H6 na spodnjem delu slike)(Bond in Lotti, 1995; spodnji del slike) (Vir: http://www.ncdc.noaa.gov/paleo/abrupt/data3.html).

22V bližnji prihodnosti se lahko nekateri deli podnebnegasistema zelo hitro spremenijo (Copenhagen Diagnosis,2009). V pretekli zgodovini, npr. med zadnjo ledenodobo, se je to že zgodilo (slika 27). V zadnjih 10.000letih se je človek razvijal v relativno stabilnem podnebju(slika 27 zgoraj). Izrazito in hitro spreminjanjesestave ozračja od začetka industrijske dobe pa utegnev prihodnosti povzročiti nenadne, nepredvidenein nepovratne spremembe velikega obsega (slika 28).Med nenadne podnebne spremembe uvrščamo tiste,na katere se človek in naravni sistemi zaradi njihovehitrosti in nepredvidljivosti le stežka prilagodijo (CACC,2002).Med potencialno najbolj kritične dele podnebnega sistema(slika 28) spadajo amplituda in frekvenca ENSO(El Niñjo, La Niñja), izginotje amazonskega deževnegagozda, pomik zahodno-afriškega monsuna, ozelenitevSahare, izginotje tundre in permafrosta na severu Sibirije,taljenje ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktikeitd. Za Evropo, zlasti njen zahodni del, je posebnegapomena severnoatlantski tok. Spremembe moči tegatoka bi pomembno vplivale na podnebje večjega delaEvrope, saj stalen dotok tople vode iz tropskega insubtropskega Atlantika dodatno ogreva Evropo in stem blaži letno nihanje temperature. Podnebni modelizaenkrat še niso sposobni zanesljivo oceniti bodočihsprememb omenjenega toka. Na podlagi podatkoviz daljne preteklosti pa vemo, da gre za občutljiv delpodnebnega sistema (glej sliko 27). Z vprašajem so nasliki 28 označeni sistemi, katerih status je še posebejnegotov. Razen označenih na sliki so še druge kritičnetočke, kot na primer propad koralnih grebenov vplitvinah itd.Slika 28. Najpomembnejši potencialno kritični deli podnebnega sistema in možne nenadne spremembe. Za podlago je dodanagostota prebivalstva (rumeni in rjavi odtenki). (Vir: Copenhagen Diagnosis, 2009)Podnebne spremembe so pomemben, a ne edini okoljski problemPosledice podnebnih sprememb bodo odvisne tudi odtega, kako na podnebni sistem vplivajo druge spremembev okolju (spreminjanje rabe tal, raba naravnihvirov, onesnaževanje in spreminjanje okolja) in kako hitroin učinkovito bo človeštvo reševalo vse te okoljskeprobleme. Prav tako je pomembna povezava v obratnismeri – podnebne spremembe in njihovo reševanje bovplivalo na druge okoljske probleme.Okolje na Zemlji je bilo v zadnjem geološkem obdobju(holocenu) relativno stabilno. Vse od industrijske revolucijedalje pa se aktivnosti človeka vse bolj odražajona okolju. Znanstveniki različnih okoljskih strok ugotavljajo,da so spremembe v okolju redko linearne. Zaradipovratnih zank med različnimi dejavniki in sistemi sookoljske spremembe pogosto močnejše od neposrednegaodziva na dejavnik, ki sproži začetno spremembo.Na primer: že majhno povišanje koncentracije CO 2v primerjavi z obstoječimi koncentracijami lahko dolgoročnozviša globalno temperaturo za nekaj stopinjCelzija. Najbolj pa so okoljski sistemi občutljivi v bližinimejnih vrednosti določenih ključnih spremenljivk,s katerimi opisujemo posamezen sistem. Tedaj lahkože zelo majhen zunanji pritisk na sistem sproži nena-

23dno veliko spremembo, ki pripelje sistem v novo, t.i.ravnovesno stanje. To novo ravnovesno stanje je lahkopopolnoma drugačno od prejšnjega. Rockström in sod.(2009) so poiskali tiste okoljske sisteme in procese, kiso najbolj v nevarnosti, da bo prekomerna človekovaaktivnost njihovo stanje pripeljala preko meje »varnegaobmočja«. Identificirali so devet takih sistemov in procesov:podnebne spremembe, zakisljevanje oceanov,tanjšanje plasti stratosferskega ozona, dušikov cikel,fosforjev cikel, globalna raba pitne vode, spremembarabe tal, izguba biodiverzitete, kopičenje atmosferskegaaerosola in kemično onesnaževanje. Za vsak Zemljinsistem ali proces so določili ključne spremenljivkein njihove mejne vrednosti, ki ločijo območje »varnega«okolja za človeško populacijo od škodljivega ali celo potencialnonevarnega okolja.Človeštvo bo kmalu doseglo meje varnega območja napodročju rabe pitne vode, spremembe rabe tal, zakisljevanjaoceanov in fosforjevega cikla. Močno pa je žepreseglo mejo varnega na področju podnebnih sprememb,dušikovega cikla in zmanjšanju biodiverzitete(slika 29).Pri reševanju opisanih problemov je potrebno imeti vmislih medsebojno povezanost omenjenih sistemov inprocesov. S premišljenimi ukrepi za rešitev enega odproblemov lahko sočasno omilimo še druge okoljskeprobleme. Izboljšanje kmetijske prakse z vidika onesnaževanjalahko ugodno vpliva na podnebne spremembe.Pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinovlahko sočasno omejimo tudi izpuste strupenih snovi,na primer z učinkovitejšo in smotrnejšo rabo energije.Z zmanjševanjem izpustov ogljikovega dioksida bi upočasnilitudi kisanje oceanov, ki vse bolj ogroža morskoživljenje. Snovi, ki uničujejo ozonsko plast, so povečinitoplogredni plini; zmanjšanje ali celo prepoved njihoveuporabe bi bila blagodejna tudi s stališča podnebnihsprememb.Po zadnjih meritvah postajajo oceani vedno bolj kisli,kar lahko odločilno vpliva na življenje v njih, s tem patudi na celoten podnebni sistem. Več o tem najdete vdodatku 9 „Zakisljevanje oceanov“.Slika 29. Današnje stanje Zemljinih sistemov je zaskrbljujoče. Notranje, zeleno senčeno območje označuje varno področje zadelovanje devetih Zemljinih sistemov. Rdeči klini predstavljajo ocenjeno trenutno stanje posameznega sistema. Stopnja izgubebiodiverzitete, podnebne spremembe in človekov vpliv na dušikov cikel so že presegle varno mejo (Vir: Rockström in sod., 2009).

24DODATEK 8Življenjska doba toplogrednih plinov v ozračju in njihov toplogrednipotencialKo ocenjujemo učinek toplogrednih plinov, sta polegnjihove koncentracije v ozračju pomembni dve njihovilastnosti: jakost toplogrednega učinka ali toplogrednipotencial in življenjska doba plina v ozračju. Nekateriplini so pri absorpciji bolj učinkoviti kot drugi, sajabsorbirajo pri različnih valovnih dolžinah, energijadolgovalovnega sevanja pa je pri različnih valovnih dolžinahrazlična. Tako je toplogredni potencial metana23-krat večji od ogljikovega dioksida, dušikov oksid pakar 296-krat bolj učinkovito absorbira dolgovalovnosevanje kot ogljikov dioksid. Seveda pa je tudi življenjskadoba teh plinov v ozračju različna. Ogljikov dioksidostane v ozračju od 50 do 200 let, odvisno od ali seabsorbira na kopnem ali v oceanih. Metan v ozračjuima precej krajšo življenjsko dobo, približno 10 do15 let. Podatki za ostale toplogredne pline so zbraniv preglednici 3. Glede na zelo dolgo življenjsko doboCO 2v ozračju bodo dosedanji izpusti učinkovali nanaše podnebje še najmanj stoletje. Torej tudi takojšnjedrastično zmanjšanje izpustov CO 2ne pomeni,da se bo hkrati prenehalo tudi segrevanje Zemlje, lepospeševalo se ne bo več s tolikšnim pospeškom kotzdaj. Ravno zaradi dolge življenjske dobe CO 2v ozračjuje zelo pomembno, da izpuste omejimo čim prej, sajbo vsaka dodatna tona izpustov povzročala dodatnosegrevanje še mnogo desetletij v prihodnosti.ToplogredniplinPreglednica 3. Lastnosti toplogrednih plinov v ozračju (različni viri na spletu)KemijskaformulaAntropogeni virŽivljenjskadoba v ozračju(leta)ToplogrednipotencialKoncentracijapred industrijskodoboTrenutnakoncentracijavodna para H 2O 0–4 % nekaj % večogljikovfosilna goriva, spremembarabe tal, proizvodnjadioksid CO 2cementa50–200 1 270 ppm 380 ppm 1metanCH 4fosilna goriva, neoluščen riž,deponije odpadkov12 23 700 ppb 1700 ppb 2didušikovoksidN 2O gnojila, industrija, sežiganje 114ppm 1 296ppd 2 275 ppb 315 ppbCFC-12CCl 2F 2tekoča hladilna sredstva,pene100 10.600 0 0,54 ppbHCFC-22 CHClF 2hladilniki 11,9 1700 ? ?perfluoroetanC 2F 6pridelava aluminija, izdelavapolprevodnikov10.000 11.900 ? ?žveplovheksafluoridSF 6izolacijske tekočine 3200 22.200 ? ?1 delcev na milijon2 delcev na milijardo

25Podnebne spremembe so problem nas vsehPodnebne spremembe torej niso le problem, s katerimse ukvarja meteorološka znanost. Zaradi vzrokov zanjein zaradi njihovih posledic so problem nas vseh (sliki31 in 32). Pri razmišljanjih o predvidenih posledicahpodnebnih sprememb in potrebnih ukrepih hitro trčimov etične dileme, ki po svoji naravi presegajo strokovnedebate v klimatoloških in meteoroloških krogih.znaša okoli 4 tone (World Resources Institute, 2003).Na podnebnih konferencah v Koebenhavnu in Cancunuje bil pogosto izpostavljen cilj, da dvig globalnegatemperature ne preseže 2 °C glede na predindustrijskoraven (UNFCCC 2009 in UNFCCC 2010). Če želimoz veliko verjetnostjo doseči ta cilj, je potrebno v svetovnemmerilu ukrepati čimprej. Kasnejše ukrepanje bobolj drastično, sicer tega cilja ne bomo dosegli (slika33). Čeprav se cilj 2 °C pogosto povezuje s preprečitvijokatastrofalnih podnebnih sprememb, ne moremoizključiti resnih posledic v nekaterih območjih sveta žepri manjšem temperaturnem dvigu. Torej, potrebno jeukrepati zdaj in na vseh nivojih: od vsakega posameznikapa do svetovnega merila.Slika 31. Predvideni učinki podnebnih sprememb glede nadvig globalne temperature v primerjavi s predindustrijskodobo (Vir: Stern, 2006).Za presežek ogljikovega dioksida v ozračju in oceanihso v veliki meri odgovorne razvite države (World ResourcesInstitute, 2003). Izpust CO 2na prebivalca je vteh državah še vedno bistveno večji kot v razvijajočihse državah. Slovenija je z letnim izpustom okoli 10 tonna prebivalca krepko nad svetovnim povprečjem, kiSlika 33. Potek svetovnih izpustov CO2 po treh različnih scenarijihz enako skupno količino 750 milijard ton v naslednjihdesetletjih. Pri tej vrednosti je verjetnost, da globalno segrevanjeglede na predindustrijsko dobo ne preseže 2 °C, 67 %(Vir: Copenhagen Diagnosis, 2009).25.00020.000kt CO2 ekv.15.00010.0005.0000izhodiščno 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009prometletoenergetika industrijski procesigoriva v industriji goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi kmetijstvoodpadkidrugoSlika 32. Letni izpusti toplogrednih plinov (ekvivalent CO 2) v Sloveniji po gospodarskih sektorjih. Energetika in promet predstavljatanad polovico vseh izpustov. Zmanjšanje izpustov v letu 2009 ni posledica uspešnega izvajanja ukrepov, temveč jezgolj posledica gospodarske krize. Natančnih podatkov za leto 2010 še ni, kot kaže pa bodo zaradi gospodarske krize emisijeopazno nižje tudi še v letu 2010 (Vir: ARSO, 2011).

26DODATEK 9Zakisljevanje oceanovKoncentraciji CO 2v ozračju in vrhnji plasti oceanovsta v ravnovesju. Če se poveča koncentracija CO 2vozračju, se več CO 2raztopi v oceanih. Ogljikov dioksidpri raztapljanju v vodi tvori ogljikovo kislino, ki jesicer šibka, vendar pomembno zniža pH oceanskihvoda. Naravni pH oceanov je rahlo bazičen (globalnopovprečje skozi geološko zgodovino je 8,16), čemur jeprilagojeno življenje v njem. Od začetka industrijalizacijese je povprečni pH oceanov zmanjšal za 0,1 pHenot. Čeprav so spremembe kislosti (oz. pH) majhne,pa privedejo do velikih sprememb v kemičnemravnovesju oceanov in močno vplivajo na ekosistemev njih. Populacije koral so zaradi zakisljevanja oceanovže precej prizadete, v veliki nevarnosti so tudi školjkein drugi morski organizmi. V bolj kislem okolju namrečzačne primanjkovati karbonatnih ionov, ki so osnovnigradniki lupin in ogrodij mnogih morskih organizmov.Podobno kot pri globalnem segrevanju je tudi pri zakisljevanjuoceanov zaskrbljujoča velika hitrost procesa.Če bo koncentracija CO 2še naprej rasla eksponentno,bodo spremembe pH oceanov do konca stoletja trikratvečje in stokrat hitrejše kot spremembe na prehodu izledene v medledeno dobo. Tako velikih sprememb vkislosti oceanov verjetno ni bilo že 21 milijonov let inverjetnost, da se številni organizmi na te spremembene bodo prilagodili, je velika.Slika 30. Spremembe koncentracije CO 2v ozračju do leta 2100 po IPCC scenariju, ki predvideva nadaljevanje intenzivnegagospodarstva in pripadajoče spremembe pH oceanov in kemijskega ravnovesja karbonatov (Vir: Wolf-Gladrow et al., 1999).DODATEK 10ReferenceAguilar, E., I. Auer, M. Brunet, T. C. Peterson, J. Wieringa,2003. Guidance on Metadata and Homogenization.Dosegljivo na svetovnem spletu: http://meteo.besse83.free.fr/Stats/GUIDANCE%20ON%20META-DATA%20AND%20HOMOGENIZATION.docAlexander, L. V., X. Zhang, T. C. Peterson, J. Caesar, B.Gleason, A. M. G. Klein Tank, M. Haylock, D. Collins,B. Trewin, F. Rahimzadeh, A. Tagipour, P. Ambenje,K. Rupa Kumar, J. Revadekar in G. Griffiths, 2006.Global observed changes in daily climate extremes oftemperature and precipitation J. Geophys. Res., 111,D05109, doi:10.1029/2005JD006290. Dosegljivo nasvetovnem spletu: http://www.knmi.nl/publications/fulltexts/2005jd0062903.pdfAlley, R., 2009. The biggest control knob. Carbondioxide in Earth’s climate history. Predavanje na

27letnem srečanju AGU, San Francisco, 2009. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.agu.org/meetings/fm09/lectures/lecture_videos/A23A.shtmlArcher, D., 2006. Global Warming: Understanding theForecast. Wiley-Blackwell, 288 str.Agencija Republike Slovenije za okolje, januar 2011.Poročilo o emisijah toplogrednih plinov.Barnett, T. P., D. W. Pierce, K. M. AchutaRao, P. J.Glecker, B. D. Santer, J. M. Gregory, W. M. Washington,2005. Penetration of a warming signal in the world’soceans: human impacts. Science, 309, str. 284–287.Bergant, K., T. Cegnar, M. Dolinar, P. Frantar, G.Gregorič, A. Kambič, M. Klaneček, M. Kobold, S.Koren, M. Nadbath, B. Pavčič, T. Pogačar, M. Robič, P.Souvent, I. Strojan, A. Sušnik, F. Ulaga, G. Vertačnik,Z. Vičar, S. Žlebir, A. Žust, 2010. Okolje se spreminja:Podnebna spremenljivost Slovenije in njen vplivna vodno okolje. Ljubljana, Ministrstvo za okolje inprostor, Agencija RS za okolje, 170 str. Dosegljivo nasvetovnem spletu: http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/025928-Okolje%20se%20spreminja.pdfBond, G. C. in R. Lotti, 1995. Iceberg discharges intothe North Atlantic on millennial time scales during thelast glaciation. Science, 267, str. 1005–1010.CACC (Committee on Abrupt Climate Change, NationalResearch Council), 2002. Abrupt Climate Change: InevitableSurprises. National Academy Press, Washington,244 str. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.nap.edu/catalog.php?record_id=10136Collins, W. D., C. M. Bitz, M. L. Blackmon, G. B. Bonan,C. S. Bretherton, J. A. Carton, P. Chang, S. C. Doney, J.J. Hack, T. B. Henderson, J. T. Kiehl, W. G. Large, D. S.McKenna, B. D. Santer, R. D. Smith, 2006. The CommunityClimate System Model Version 3. J. Climate,19, 2122–2143. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://journals.ametsoc.org/doi/pdf/10.1175/JCLI3761.1CRU (Climate Research Unit). HadCRUT3v: http://www.cru.uea.ac.uk/cru/data/temperature/Delworth, T. L., A. J. Broccoli, A. Rosati, R. J. Stouffer, V.Balaji, J. A. Beesley, W. F. Cooke, K. W. Dixon, J. Dunne,K. A. Dunne, J. W. Durachta, K. L. Findell, P. Ginoux, A.Gnanadesikan, C. T. Gordon, S. M. Griffies, R. Gudgel,M. J. Harrison, I. M. Held, R. S. Hemler, L. W. Horowitz,S. A. Klein, T. R. Knutson, P. J. Kushner, A. R. Langenhorst,H.-C. Lee, S.-J. Lin, J. Lu, S. L. Malyshev, P. C. D.Milly, V. Ramaswamy, J. Russell, M. D. Schwarzkopf, E.Shevliakova, J. J. Sirutis, M. J. Spelman, W. F. Stern, M.Winton, A. T. Wittenberg, B. Wyman, F. Zeng, R. Zhang,2006. GFDL’s CM2 Global Coupled Climate Models.Part I: Formulation and Simulation Characteristics.J. Climate, 19, 643–674. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://journals.ametsoc.org/doi/pdf/10.1175/JCLI3629.1Dolinar, M., R. Bertalanič, R., M. Demšar, D. Dvoršek,M. Nadbath, B. Pavčič, M. Roethel-Kovač, G. Vertačnik,Z. Vičar, 2010. Spremenljivost podnebja v Sloveniji.Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, AgencijaRS za okolje, 12 str. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/spremenljivost%20podnebja.pdfGISS (Goddard Institute for Space Studies). GISSSurface Temperature Analysis: http://data.giss.nasa.gov/gistemp/Glikson, A., 2010. Climate change as a major geologicalevent. Dosegljiv na svetovnem spletu: http://www.countercurrents.org/glikson220210.htmGray, L.J., J. Beer, M. Geller, J.D. Haigh, M. Lockwood,K. Matthes, U. Cubasch, D. Fleitmann, G.Harrison, L. Hood, J. Luterbacher, G. A. Meehl, D.Shindell, B. van Geel in W. White, 2010. Solar influenceon climate. Rev. Geophys., 48, RG4001,doi:10.1029/2009RG000282. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://pubs.giss.nasa.gov/cgi-bin/abstract.cgi?id=gr08900nGrootes, P. M., M. Stuiver, J. W. C. White, S. J. Johnsenin J. Jouzel, 1993. Comparison of oxygen isotoperecords from the GISP2 and GRIP Greenland icecores. Nature, 366, str. 552–554.Hansen, J., Mki. Sato, R. Ruedy, K. Lo, D. W. Lea,in M. Medina-Elizade, 2006. Global temperaturechange. Proc. Natl. Acad. Sci., 103, 14288-14293,doi:10.1073/pnas.0606291103. Dosegljivo nasvetovnem spletu: http://pubs.giss.nasa.gov/docs/2006/2006_Hansen_etal_1.pdfIPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change),2007. Climate Change 2007: The Physical Science Basis.Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment.[Solomon, S., D. Qin, M. Manning, Z. Chen,M. Marquis, K.B. Averyt, M. Tignor in H.L. Miller (ur.)].Cambridge University Press, Cambridge, Združenokraljestvo in New York, New York, ZDA, 996 str. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/contents.htmlIUCN (International Union for Conservation of Nature),2008. Species susceptibility to climate changeimpacts. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://cmsdata.iucn.org/downloads/climate_change_and_species.pdfKajfež-Bogataj, L., 2006. Podnebne spremembe in na

28cionalna varnost. Ujma, 20, str. 170–176. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.urszr.si/slo/tdocs/ujma/2006/bogataj.pdfKajfež-Bogataj, L., 2009. Vpliv podnebnih spremembna zavarovalnice. Ujma, 23, str. 193–199. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.urszr.si/slo/tdocs/ujma/2010/193.pdfKirsty, L., 2011. Impacts of ‘high-end’ climate change.Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.metoffice.gov.uk/climate-change/guide/impacts/high-endKobold, M., 2009. Vpliv podnebnih sprememb naektremne hidrološke pojave. Ujma, 23, str. 128–135.Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.urszr.si/slo/tdocs/ujma/2009/128.pdfLacis, A.A, G. A. Schmidt, D. Rind, in R.A. Ruedy, 2010.Atmospheric CO2: Principal control knob governingEarth’s temperature. Science, 330, 356–359. Dosegljivona svetovnem spletu: http://pubs.giss.nasa.gov/cgi-bin/abstract.cgi?id=la09300dLyman, J. M., S. A. Good, V. V. Gouretski, M. Ishii, G. C.Johnson, M. D. Palmer, D. M. Smith, J. K. Willis, 2010.Robust warming of the global upper ocean. Nature465: 334-337. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://www.nature.com/nature/journal/v465/n7296/abs/nature09043.htmlMcGuffie K., A. Henderson–Sellers, 1997. A climatemodeling primer. Chichester, John Wiley and Sons,253 str.NASA GISS (National Aeronautics and Space Administration,Goddard Institute for Space Studies), 2010.How Warm Was Summer 2010? Dosegljivo na svetovnemspletu: http://www.giss.nasa.gov/research/news/20100930/NCDC (National Climatic Data Center): http://www.ncdc.noaa.gov/cmb-faq/anomalies.htmlNRC (National Research Council), 2010. ClimateStabilization Targets: Emissions, Concentrations,and Impacts over Decades to Millennia Committeeon Stabilization Targets for Atmospheric GreenhouseGas Concentrations. The National Academies Press,Washington, 190 str. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://www.nap.edu/catalog/12877.htmlNSIDC (National Snow and Ice Data Center), 2010.Weather and feedbacks lead to third-lowest extent.Dosegljivo na svetovnem spletu http://nsidc.org/arcticseaicenews/2010/100410.htmlPierce, D. W., T. P. Barnett, K. AchutaRao, P. Gleckler,J. Gregory in W. Washington, 2006. Anthropogenicwarming of the oceans: Observations and modelresults. J. Climate, 19, str. 1873–1900. Dosegljivo nasvetovnem spletu: http://meteora.ucsd.edu/~pierce/docs/pierce_et_al_jcli939_rev2B.pdfPierrehumbert, R. T., 2010. Principles of PlanetaryClimate. University of Chicago, Cambridge UniversityPress, 680 str.Reichler, T., in J. Kim, 2008. How Well do CoupledModels Simulate Today’s Climate? Bull. Amer. Meteor.Soc, 89, 303-311. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://www.inscc.utah.edu/~jkim/publications/papers/RK_2008_BAMS_Performance.pdfRockström, J., W. Steffen, K. Noone, Å. Persson, F.S.Chapin, III, E.F. Lambin, T.M. Lenton, M. Scheffer, C.Folke, H.J. Schellnhuber, B. Nykvist, C.A. de Wit, T.Hughes, S. van der Leeuw, H. Rodhe, S. Sörlin, P.K.Snyder, R. Costanza, U. Svedin, M. Falkenmark, L.Karlberg, R.W. Corell, V.J. Fabry, J. Hansen, B. Walker,D. Liverman, K. Richardson, P. Crutzen in J.A. Foley,2009. A safe operating space for humanity. Nature,461, 472–475, doi:10.1038/461472aSanter, B. D., M. F. Wehner, T. M. L. Wigley, R. Sausen,G. A. Meehl, K. E. Taylor, C. Ammann, J. Arblaster, W.M. Washington, J. S. Boyle in W. Brüggemann, 2003.Contributions of Anthropogenic and Natural Forcingto Recent Tropopause Height Changes. Science, 301,str. 479–483. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.sciencemag.org/content/301/5632/479Santer, B. D., C. Mears, F. J. Wentz, K. E. Taylor, P. J.Gleckler, T. M. L. Wigley, T. P. Barnett, J. S. Boyle, W.Brüggemann, N. P. Gillett, S. A. Klein, G. A. Meehl,T. Nozawa, D. W. Pierce, P. A. Stott, W. M. Washingtonin M. F. Wehner, 2007. Identification of humaninducedchanges in atmospheric moisture content.Proc. Natl. Acad. Sci., ZDA, 104, str. 15248–15253.Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.pnas.org/content/104/39/15248.fullSanter, B. D., K. E. Taylor, P. J. Gleckler, C. Bonfils, T.P. Barnett, D. W. Pierce, T. M. L. Wigley, C. Mears, F.J. Wentz, W. Brüggemann, N. P. Gillett, S. A. Klein, S.Solomon, P. A. Stott in M. F. Wehner,2009. Incorporatingmodel quality information in climate changedetection and attribution studies. Proc. Natl. Acad.Sci., 106, 35, str. 14778–14783, doi:10.1073/pnas.0901736106. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://www.pnas.org/content/106/35/14778.fullSchmidt, G. A., R. Ruedy, R.L. Miller in A.A. Lacis,2010. The attribution of the present-day totalgreenhouse effect. J. Geophys. Res., 115, D20106,doi:10.1029/2010JD014287. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://pubs.giss.nasa.gov/cgi-bin/abstract.cgi?id=sc05400j

29Self, S., J.-X. Zhao, R. E. Holasek, R. C. Torres, A. J.King, 1996. The atmospheric impact of the MountPinatubo eruption. Fire and Mud: Eruptions and laharsof Mount Pinatubo, Philippines, CG Newhall and RSPunongbayan (eds.), Philippine Institute of Volcanologyand Seismology, Quezon City in University of WashingtonPress, Seattle, str. 1089–1115. Dosegljivo nasvetovnem spletu: http://pubs.usgs.gov/pinatubo/self/index.htmlShakun, D., A. E. Carlson, 2010. A global perspectiveon Last Glacial Maximum to Holocene climate change.Quaternary Science Reviews, 29, 1801–1816. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.geology.wisc.edu/~acarlson/Other/Shakun_Carlson_QSR_2010.pdfSkeptical Science: http://www.skepticalscience.com/Stern, N., 2006. Stern Review: The Economics of ClimateChange. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/+/http://www.hm-treasury.gov.uk/stern_review_report.htmThe Climate Science Rapid Response Team: http://www.climaterapidresponse.org/The Copenhagen Diagnosis, 2009. Updating the Worldon the Latest Climate Science. [Allison, I., N.L. Bindoff,R.A. Bindschadler, P.M. Cox, N. de Noblet, M.H.England, J.E. Francis, N. Gruber, A.M. Haywood, D.J.Karoly, G. Kaser, C. Le Quéré, T.M. Lenton, M.E. Mann,B.I. McNeil, A.J. Pitman, S. Rahmstorf, E. Rignot, H.J.Schellnhuber, S.H. Schneider, S.C. Sherwood, R.C.J.Somerville, K. Steffen, E.J. Steig, M. Visbeck, A.J.Weaver]. The University of New South Wales ClimateChange Research Centre (CCRC), Sydney, Avstralija,60 str. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.copenhagendiagnosis.org/The Science of Climate Change: Questions and Answers,2010. Australian Academy of Science, Canberra,24 str. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://www.science.org.au/reports/climatechange2010.pdfTripati, A. K. , C. D. Roberts in R. A. Eagle,2009.Coupling of CO2 and Ice Sheet Stability Over MajorClimate Transitions of the Last 20 Million Years.Science, 326, 1394–1397. Povzetek dosegljiv nasvetovnem spletu: http://www.sciencemag.org/con-tent/326/5958/1394.abstract?sid=c2416d31-5dfd-448e-ac14-0096da1e8774UAH (Universty of Alabama in Huntsville): http://www.ncdc.noaa.gov/temp-and-precip/msu/index.htmlUNFCCC (United Nations Framework Convention onClimate Change), 2009. Draft decision -/CP.15, FCCC/CP/2009/L. Dosegljivo na svetovnem spletu: http://unfccc.int/resource/docs/2009/cop15/eng/l07.pdfUNFCCC (United Nations Framework Convention onClimate Change), 2010. The United Nations ClimateChange Conference in Cancun, COP 16 / CMP 6, 29November - 10 December 2010. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://unfccc.int/meetings/cop_16/items/5571.phpUnger, N., T. C. Bond, J. S. Wang, D. M. Koch, S.Menon, D. T. Shindell in S. Bauer, 2010. Attributionof climate forcing to economic sectors. Proc. Natl.Acad. Sci., 107, 3382–3387. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://pubs.giss.nasa.gov/cgi-bin/abstract.cgi?id=un01100tWMO (World Meteorological Organization), 2008.Guide to Meteorological Instruments and Methods ofObservation. WMO–No. 8, Ženeva, 681 str. Dosegljivona svetovnem spletu: http://www.wmo.int/pages/prog/www/IMOP/publications/CIMO-Guide/CIMO%20Guide%207th%20Edition,%202008/CIMO_Guide-7th_Edition-2008.pdfWMO (World Meteorological Organization), 2010.Press Release No. 906. Dosegljivo na svetovnemspletu: http://www.wmo.int/pages/mediacentre/press_releases/pr_906_en.htmlWolf-Gladrow et al. (1999) Direct effects of CO2concentration on growth and isotopic composition ofmarine plankon. Tellus B, 51, 461-476.World Resources Institute, 2003. Carbon Emissionsfrom energy use and cement manufacturing, 1850 to2000.Pričanja pred kongresnim odborom ZDA: http://www.cspanvideo.org/program/ChangePa

30Podnebne noviceGregor Vertačnik, Agencija RS za okoljePovzetekV obdobju od aprila 2010 do januarja 2011 so svet pretresle številne vremenske ujme. Slovenijo je najhujeprizadela katastrofalna vodna ujma sredi septembra. Mnoga območja po svetu so prizadele še bolj katastrofalnepoplave: Pakistan sredi poletja, Avstralijo okoli novega leta in Brazilijo po novem letu. Predele južneAzije je že spomladi prizadela zelo huda vročina, julija in avgusta WMO bili priča rekordni vročini in suši vRusiji. Zima je pokazala svoje zobe zlasti na Britanskem otočju in v ZDA. Meteorologi so zabeležili nekajnenavadnih vrtinčastih tvorb različnih velikosti, ki so pustošili tu in tam po svetu. Zadnja leta ne moremomimo dogajanja na Arktiki, zlasti morskega ledu in grenlandskega ledenega pokrova. Tokrat je tudi Antarktikapostregla z zanimivim dogajanjem.Vremenske in podnebne posebnosti vSlovenijiDrugi in tretji mesec pomladi nista prinesla večjihvremenskih pretresov. Zato pa nam poletje spet niprizaneslo z neurji. Nemara najhujše med njimi seje 17. junija zneslo nad Grosupljem in okolico. Toča,ki je padala 25 minut, je dosegla velikost kokošjegajajca in razbijala avtomobilska in okenska stekla tervzela večino letine (slika 1). Točo je spremljal zelomočan naliv, ki je povzročil poplave. V 25 minutah jena meteorološki postaji v Grosuplju padlo dobrih 50mm padavin. Po nekaj dneh je nastopilo enomesečnoobdobje večinoma vročega in suhega vremena. Letu in tam so sušo omilile nevihte z nalivi, včasih celopreveč. Tako je 13. julija popoldne dobesedno zaliloMursko Soboto. Močno je lilo celo uro in verjetno padloblizu 100 mm dežja, saj je postaja v Rakičanu, naobrobju dogajanja, beležila 53 mm padavin. Podobnoje bilo na območju Lendave v jutranjih urah 16. julija:samodejna meteorološka postaja je beležila 48 mmdežja v 45 minutah.Med vsemi vremenskimi dogodki v preteklem letu sebomo najdlje spominjali katastrofalne vodne ujme vsredini septembra. Prvič po letu 1926 je bila LjubljanaSlika 2. Poplave 19. septembra 2010 v Ljubljani (Foto: S.Malovrh).deležne velike povodnji (slika 2). Obilnejše padavineso se začele v noči s 16. na 17. september, do naslednjenoči pa je ponekod že padlo prek 100 mm dežja.Padavine so se po močnem nočnem deževju nekolikounesle, v noči z 18. na 19. september pa je ponovnomočneje deževalo. Skoraj povsod v zahodni polovicidržave je v štirih dneh padlo vsaj 200 mm dežja, šeprecej več pa na Trnovski planoti. Na padavinski postajina Otlici je v samo 48 urah padlo 498 mm, v Zadlogupa celo prek 600 mm (slika 3). Na severovzhoduje bilo dežja manj, a tudi okoli 120 mm v takšnemčasovnem obdobju tam ni ravno pogosto pojav. ObilneSlika 1. Toča v Grosupljem 17. junija (Foto: I. Sinjur).Slika 3. 48-urna vsota padavin do 19. septembra zjutraj (Vir:Agencija RS za okolje).

31in dolgotrajne padavine po vsej državi lahko pripišemovremenski fronti, ki je nad Slovenijo valovila nekaj dnizapored; svoje je prispevala tudi nestabilnost ozračja,ki se je odražala v obliki nalivov. Mnoge postaje sobeležile rekordne vrednosti; 227 mm v dveh dneh naglavni postaji v Ljubljani v več kot 150-letni zgodovinimeritev še ni padlo. Na ljubljanskem območju je bilosicer podobno hudo v septembru 1926 in 1933, ko jebila štiridnevna vsota padavin le malenkost nižja odletošnje. Časovna in prostorska porazdelitev padavinpa sta bili takrat precej drugačni od tokratne.Viri:Meteorološki arhiv Agencije RS za okoljeRadarski arhiv Agencije RS za okoljehttp://spin.sos112.si/Pregled/GraficniPrikaz/default_neprijav.aspxhttp://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/Jošt Laznik, osebna komunikacijaVremenske in podnebne posebnosti v svetuTemperaturni ekstremiIzjemne temperaturne razmere v Kanadi, ki so nastopileseptembra 2009, so se nadaljevale skozi vsenaslednje leto in deloma tudi v januar 2011 (slika 4).Pomlad je bila z odklonom +4,1 °C glede na obdobje1951–1980 daleč najtoplejša od leta 1948 dalje. Sledilasta tretje najtoplejše poletje z odklonom +1,3 °Cin druga najtoplejša jesen z odklonom +2,1 °C. Leto2010 je bilo s 3,0 °C »prebitka« zanesljivo najtoplejšedoslej. Še posebno ekstremno je bilo v provinci Nunavut,kjer je letni odklon dosegel tudi +5 °C! Rekordnotoplo leto so sicer beležili tudi ponekod na sosednjiGrenlandiji.Nenavadno toplo vreme so sredi leta občutili številnihprebivalci dežel v pasu od Sahare prek Bližnjegavzhoda do Kitajske. Vročinskim valovom ni bilo videtikonca, rekordi so padali kot za stavo. V Pakistanu, točnejev kraju Mohenjo-Daro, se je živo srebro 26. majapovzpelo do žgočih 53,5 °C. To je ena od najvišjihdoslej izmerjenih temperatur v Aziji in najvišja od leta1942 dalje. Podobno vroče je bilo v Kuvajtu (52,6 °C),Iraku in Savdski Arabiji (52,0 °C), Katarju (50,4 °C),Sudanu (49,7 °C), Nigru (48,2 °C), Čadu (47,6 °C),Mjanmaru (47,2 °C) in Rusiji (neuradno 45,4 °C). Rekordeso beležile tudi evropske države med izjemnimvročinskim valom v juliju in avgustu: Ciper (46,6 °C),Ukrajina (42,0 °C), Belorusija (38,9 °C) in Finska(37,2 °C). Japonska je z odklonom +1,6 °C glede nareferenčno obdobje 1971–2000 zabeležila najtoplejšemeteorološko poletje v več kot sto letih. Na Kitajskemtako vročega poletja kot lani od leta 1961 dalje šeniso zabeležili.V prvi polovici julija je osrednji del Južne Amerikepreplavila zelo hladna zračna masa z juga, robnegaSlika 4. Časovni potek temperature zraka v Kuujjuaquv vzhodni Kanadi od februarja 2010 do januarja 2011.Zglajena krivulja prikazuje dolgoletno povprečje (Vir: ClimatePrediction Center, http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/global_monitoring/temperature/ecanada_1yrtemp.shtml).območja Antarktike. Na postaji Observatorij Tarijo vBoliviji so namerili –10 °C in v Bermeju –4 °C. Že čeztri mesece so v Boliviji beležili rekordno visoke temperature,lokalno okoli 40 °C. Med antarktično zimo seje temperatura na evropski postaji Concordia spustilado rekordno nizkih –84,7 °C.O mrazu so novembra in decembra poročali zlasti izZDA in britanskega otočja, nenavadno mrzlo pa je bilotudi marsikje drugod po Evropi in v osrednjem deluRusije (slika 5). Ob koncu novembra je po obilnemsneženju Otok zajel hud mraz. V Walesu se je 27.novembra temperatura zraka spustila 18 stopinj podničlo. Decembrski vdori mrzle polarne zračne masenad Evropo so marsikje povzročili obilno sneženje.V Severni Irski so 18. v mesecu namerili rekordnih–18 °C. Združeno kraljestvo je izkusilo najhladnejšidecember v zadnjih 100 letih; odklon je glede na referenčnoobdobje 1971–2000 dosegel –5,2 °C. Od leta1910 dalje je bilo le pet mesecev še hladnejših.Tudi čez Lužo so bili pogosto deležni ostrega zimskegavremena. Že 13. novembra je dele Iowe, Minesote inWisconsina prekrila 20–30 cm debela snežna odeja.Od 10. do 13. decembra je snežno neurje prizadeloSrednji zahod; območje Minneapolisa in St. Paula je

32je močno prizadelo kmetijstvo. Pridelki, med njimi rižin zelje, so bili uničeni na površini velikosti 1400 km 2 .Viri:Slika 5. Odklon temperature zraka pri tleh decembra 2010glede na referenčno obdobje 1951–1980 (Vir: NASA GoddardInstitute for Space Studies, http://data.giss.nasa.gov/gistemp/maps/).http://www.ec.gc.ca/adsc-cmda/default.asp?lang=En&n=4A21B114-1http://www.mherrera.org/temp.htmhttp://www.metoffice.gov.uk/news/releases/archive/2011/cold-dechttp://www.ncdc.noaa.gov/sotc/national/2010/12http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20100910.pdfhttp://en.wikipedia.org/wiki/Dhakahttp://en.wikipedia.org/wiki/New_Delhihttp://www.ogimet.comhttp://www.ncdc.noaa.gov/sotc/hazards/prekrila 40 cm debela snežna odeja. V času božičnihpraznikov je silovit snežni metež zajel vzhodno obaloZDA. V mestu New York so namerili do 62 cm novegasnega, ki je povzročil številne preglavice v prometu.Florida in Georgia sta beležili najhladnejši decemberv merilnem nizu. Od 9. do 13. januarja letos je neurjes snegom in dežjem, ki je zmrzoval, zajelo države jugain vzhoda ZDA. Celo v Teksasu, Alabami in Georgiso namerili tudi prek 20 cm snega. Največ snega sonamerili v Bakersvillu v Severni Karolini, 51 cm inkasneje v Connecticutu; na letališču v Windsor Lockuje padlo rekordnih 61 cm snega. Predele Georgie inJužne Karoline je ovil do 4 cm debel ledeni oklep. Čezdva tedna je divjalo novo zimsko neurje, snežilo je vpasu od Arkansasa do Maina. V Centralnem parku vNew Yorku je padlo 48 cm snega. Na Floridi so opazilipet tornadov.Po milem novembru je velik del Sibirije tako kot letopoprej v decembru »pošteno« zmrzoval. V številnihkrajih so v drugi polovici meseca namerili pod –50 °C.Na »polu mraza«, v vasici Ojmjakon, se je 23. decembratemperatura spustila do –59,2 °C. December kotcelota je bil večinoma vsaj 4 °C hladnejši od dolgoletnegapovprečja; medtem pa je bil skrajni severovzhodRusije hudega mraza deležen šele v zadnjih dneh leta2010. V začetku letošnjega leta je v Ojmjakonu pritisnilše hujši mraz; šestega januarja je bilo –61,2 °C.Mraz je v prvi polovici januarja prizadel tudi Indijoin Bangladeš. V New Delhiju so 9. januarja namerilimaksimalno temperaturo zgolj 11,4 °C, več juter zaporedse je ohladilo pod 5 °C. Na povprečen januarskidan temperaturni razpon seže od 7 °C do 18 °C. Vpre stolnici Bangladeša se je 13. januarja živo srebropovzpe lo samo do 14,2 °C, medtem ko je bilo še štiridni prej poletnih 26,3 °C. Običajna maksimalna dnevnatemperatura v januarju je sicer 25 °C.Velike težave z ostro zimo so imeli v januarju tudi najugu Kitajske. Preseliti se je moralo več kot 60.000ljudi, zaradi preobremenjenosti s snegom in ledom seje podrlo več kot 1200 streh. Nenavadno mrzlo vremeVročinski val v RusijiPoleg ekstremnega monsunskega deževja v Pakistanuje leto 2010 vremensko najbolj zaznamoval dolgotrajnivročinski val v zahodni Rusiji.V začetku junija je na sprednji strani odcepljenega višinskegajedra nad Balkanom potisnilo vroč zrak iznadTurčije prek Črnega morja proti Rusiji. Kratek vročinskival je v naslednjih dneh potoval proti vzhodu in seustalil v Kazahstanu. Okoli 10. junija je vročina zajelasrednjo Evropo in Balkan, nato še jugozahod Rusije inponovno Kazahstan – tam se je še okrepila. Po prehodniosvežitvi je ob koncu meseca tudi severno odMoskve postopoma pritisnila vročina, a takrat še ni kazalo,da je to le uvod v pravo vročinsko kalvarijo. Dne25. in 26. junija so v Moskvi že beležili več kot 33 °C.V Aleksandrovu-Gaju ob kazahstanski meji, severno odKaspijskega morja, se je naslednje tri dni živo srebrodvignilo malce prek 40 °C. Istočasno so tudi ponekodna vzhodu Rusije beležili temperature prek 40 °C!Prvi teden julija se je vročina bolj ali manj držalaKazahstana in Kavkaza, nato pa se je postopno začelaveč kot mesec dni trajajoča agonija v zahodni Rusiji(sliki 6). Že 11. julija so v Jaskulu, južno od Volgograda,namerili afriško vročih 44 °C! V severozahodnemdelu Rusije je vročina julija večkrat popustila, južnood Moskve pa je vročina nemoteno kraljevala večinotemperatura (°C) .Jaskul Moskva Arhangelsk454035302520151058.6. 18.6. 28.6. 8.7. 18.7. 28.7. 7.8. 17.8. 27.8. 6.9.datumSlika 6. Časovni potek najvišje dnevne temperature zrakav Jaskulu (46°11' N), Moskvi (55°50' N) in Arhangelsku(64°30' N) od 8. junija do 7. septembra 2010. Podatkaza Arhangelsk 28. in 29. julija manjkata (Vir: http://www.ogimet.com/gsodc.phtml.en#indic gistemp/maps/).

33Izjemen vročinski val lahko pripišemo dolgotrajni sinoptičnisituaciji s t. i. blokirajočim in stacionarnim anticiklonom.Tako močne poletne blokade nad zahodnoRusije meteorologi še niso zabeležili (slika 9). Izrazitanticiklon z jasnim vremenom in izjemno močna sušaSlika 7. Odklon temperature tal v Rusiji in okolici od 20. do27. julija 2010 glede na obdobje 2000–2008 (Vir: NASAEarth Observatory, http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=45069).meseca. Od nekako 23. junija naprej je postalo neznosno,huda vročina je občasno segla celo do Belegamorja in Finske na severu. V Moskvi je osem dni zaporedmaksimalna dnevna temperatura prebila mejo35 °C, zgodovinsko vroč je bil zlasti 29. julij. Po jutruz minimalno temperaturo kar 26 °C je sledil peklenskovroč dan, temperaturni dvig se je ustavil šele pri38,2 °C. Isto popoldne je bilo rekordno vroče tudi naFinskem – v Joensuuju je s 37,2 °C padel državni rekord.Povprečna julijska temperatura zraka je v Moskvidosegla 26 °C, skoraj 7 °C nad povprečjem obdobja1981–2010.V začetku avgusta je izjemna vročina zajela tudi drugedele vzhodne Evrope, zlasti Ukrajino – tudi tam sobeležili prek 40 °C. Sredi meseca se je na severozahoduRusije končno osvežilo, čez nekaj dni je vročinapostopoma popustila tudi na jugozahodu in 21. avgustaje bilo pravzaprav precej hladno za ta čas. Pravob koncu meseca pa je na skrajnem jugu Rusije in vKazahstanu vročina zopet vzela vajeti v svoje roke. Začetekmeteorološke jeseni tam ni bil prav nič jesenski,saj so namerili celo okoli 40 °C! Kmalu se je vendarleohladilo in tudi ta del zemeljske oble je obiskala jesen.Dnevi vročine, suše, visoke smrtnosti, vsakodnevneizgube pridelka, požarov in onesnaženega zraka so bilikončno mimo (slika 8).Slika 8. Požari pri Nižnjem Novgorodu v zahodni Rusiji 15.avgusta 2010 (Vir: NASA Earth Observatory, http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=45269).Slika 9. Povprečni odklon višine 500 hPa ploskve nadEvropo, severno Afriko in zahodno Azijo od 15. julija do 11.avgusta 2010. V jedru blokade nad zahodno Rusijo je bilapovprečna višina 500 hPa ploskve v tem obdobju do 200m nad normalno (Vir: Earth System Research Laboratory,http://www.esrl.noaa.gov/psd/data/composites/day/).sta skupaj v tandemu igrala pozitivno povratno zanko.Sončno sevanje je okrepilo sušo, suša je zvišala temperaturo,slednja pa je omogočila vztrajanje anticiklona– »lepega« vremena. Kot kažejo prve študije, jeprispevek podnebnih sprememb k opisanemu peklenskemupoletju stranskega pomena, saj število dni zblokado v poletnih mesecih ne kaže opaznega trendav zadnjih desetletjih. Seveda pa bi lahko Rusija ob izrazitemnadaljnjem globalnem segrevanju v naslednjihdesetletjih doživela še precej hujšo vročino.Viri:http://www.wetterzentrale.de/topkarten/fsrea2eur.htmlhttp://www.esrl.noaa.gov/psd/csi/moscow2010/http://www.ogimet.comhttp://www.giss.nasa.gov/research/news/20100930/http://data.giss.nasa.gov/gistemp/station_data/PoplaveVsakoletni indijski monsun zaradi silovitih nalivovvzame precejšnje število življenj. V letu 2010 je monsunv kombinaciji z nenavadno sinoptično situacijonajhuje prizadel Pakistan (slika 10). V mestu Pešavarso 29. julija zjutraj namerili kar 274 mm dežja v 24urah – dve tretjini običajne letne vrednosti. Izjemnoobilnemu deževju ob koncu julija in v začetku avgustaje sledil potop bibličnih razsežnosti. Poplavni val jepotoval proti jugu in šele ob koncu avgusta dosegelArabsko morje. Obsežna območja so bila poplavljena,kar petina državnega ozemlja je bila pod vodo,od tega 70.000 km 2 obdelovalnih površin (slika 11).Smrtni davek je bil izjemen: v Pakistanu prek 1600 inv Afganistanu 64 mrtvih. Skupno je bilo posredno alineposredno prizadetih kar 20 milijonov ljudi! Celotna

342009/10 je bilo v Zahodni Avstraliji najbolj vroče vdobi meritev, marca so Queensland in Novi Južni Walesprizadele obsežne poplave. Zima je bila marsikje vnotranjosti precej namočena, na skrajnem jugozahodupa rekordno suha. Sledila je na državni ravni rekordnomokra in večinoma sveža pomlad. Marsikje v notranjostidržave so bili popoldnevi v povprečju najhladnejšiod začetka meritev. S kar 125 % presežkom padavin jebila to daleč najbolj namočena pomlad, medtem pa jena skrajnem jugozahodu padavin še naprej močno primanjkovalo.Številna območja v notranjosti so prejelaveč kot 400 % povprečne pomladne višine padavin, naorografskih pregradah tudi okoli 1000 mm.Slika 10. Indeks padavin v meteorološkem poletju 2010v delu južne Azije (Vir: Climate Prediction Center, NOAA,http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/analysis_monitoring/regional_monitoring/asia.shtml).škoda naj bi dosegla 15 milijard ameriških dolarjev.Predstavnik pakistanske vlade je izjavil, da je šlo zanajhujše poplave od leta 1929 dalje. Časovno sovpadanjez vročino v Rusiji je znanstvenikom namignilo,da sta pojava povezana. Izjemno močan polarni vetrnistržen je v tem času valovil severno od Moskve in seproti vzhodu spustil na jug proti Pakistanu. Cikloni, kiso potovali vzdolž stržena so nad Pakistanom skupajz običajnim poletnim monsunom povzročili rekordnoobilno deževje. Za nastalo, gromozansko škodo naj bibila deloma kriva tudi sečnja gozdov in spremenjenaraba tal v zadnjih desetletjih.Izjemno pestremu vremenskemu dogajanju so bili odzačetka leta 2010 priča na najmanjši celini. PoletjePrava katastrofa pa je vzhod Avstralije prizadela porekordni decembrski moči in obilnemu dežju v januarju.Na državni ravni je padla dvojna običajna količinadežja, največ v obalnem pasu Queenslanda – prek400, lokalno čez 800 mm (slika 12). Od konca novembrado sredine januarja so meteorologi na vzhoduAvstralije našteli šest velikih padavinskih dogodkov: od28. novembra do 4. decembra, od 7. do 13. decembra,19. in 20. decembra, od 23. do 28. decembra, od10. do 12. januarja in od 12. do 15. januarja. Dnevnipadavinski ekstremi so marsikje presegli višino 100mm. Dne 25. decembra je postaja Corsis beležila 304mm, dva dni kasneje pa Carnarvon 274 mm dežja. VPeachestru so 10. januarja beležili 298 mm; tridnevnavsota padavin pa je na postaji Mount Glorious doseglakar 648 mm! Blizu Brisbana, v Toowoombi, je polurninaliv prinesel kar 152 mm dežja! Sledile so silovitehudourniške poplave, v katerih je umrlo nekaj ljudi, deročavoda pa je odnesla številna vozila. Mnoge reke somočno poplavljale, najhuje v Queenslandu, nekolikomanj v Južnem Novem Walesu in Viktoriji. Poplave sobile med najhujšimi v avstralski zgodovini. Med krivceza rekordno spomladansko-poletno deževje lahkoštejemo močno La ninjo v Tihem oceanu in zelo toplomorje v okolici Avstralije. Nad Avstralijo je z vzhodnimzračnim tokom pogosto dotekal razmeroma topel inSlika 11. Poplave na sotočju rek Ind in Kabul 5. avgusta2010 (Vir: NASA Earth Observatory, http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=45081).Slika 12. Decembrska višina padavin v Avstraliji. Medtem koje na obalah severne in vzhodne Avstralije večinoma padloprek 200 mm padavin, je ponekod na jugozahodu in v notranjostipadlo le za vzorec dežja (Vir: Bureau of Meteorology,http://www.bom.gov.au/jsp/awap/rain/index.jsp).

35vlažen zrak, kar je zlasti na orografskih pregradah povzročiloizjemno obilne padavine. Med vsemi žalostniminovicami, od več deset mrtvih do gromozanske škodev višini vsaj 20 miljard evrov, pa lahko najdemo tudipozitivno – obilno deževje je prekinilo večletno katastrofalnosušo v povodju rek Murray in Darling.V začetku aprila so nalivi prizadeli območje Ria deJaneira; v 24 urah so namerili 279 mm dežja. V začetkujanuarja 2011 pa so jugovzhod Brazilije prizadelekatastrofalne poplave – najhujša naravna nesreča vBraziliji v zadnjih desetletjih. Zaradi naraslih voda inplazov je umrlo okoli 1000 ljudi. V goratem območjuseverno od Ria de Janeira je v 11. in 12. januarja v lenekaj urah padlo kar 305 mm dežja. Med prizadetimikraji sta bili tudi velemesti Sao Paolo in Rio de Janeiro.Viri:http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/global/http://www.bom.gov.au/climate/current/statements/scs24b.pdfhttp://www.bom.gov.au/climate/current/index.shtmlhttp://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-12149921http://www.bom.gov.au/climate/drought/drought.shtmlhttp://www.ncdc.noaa.gov/sotc/global/Nevihtna in vetrna neurjaV letu 2010 so meteorologi zabeležili nekaj nenavadnihneurij. Od 22. do 24. aprila je ameriški jugpretresla serija 136 tornadov. Močan in uničujočtornado stopnje EF-4 je na triurni poti skozi Lousianoin Misisipi uničil na stotine domov in terjal 10 človeškihživljenj. Na svoji kar 240 km dolgi poti je dosegelnajvečji premer skoraj 3 km! Silovito nevihtno neurjeje 2. maja prizadelo Bangladeš. Strele so ubile vsaj 17in poškodovale več kot 50 oseb. Na začetku avstralskezime, 3. junija, je šibek tornado prizadel obalno mesteceLennox Head na severu zvezne države Novi južniWales. Veter s hitrostjo nad 150 km/h je podrl nekajdomov. Dne 17. junija se je v štirih urah nad ozemljeSeverni Dakote in Minesote zneslo kar 20 tornadov.Trije so dosegli stopnjo EF-4, s hitrostjo vetra blizu 300km/h. Umrli so štirje ljudje. Mestece Vivian v JužniDakoti je bilo 23. junija priča pravemu bombardiranjuz neba. Največja zrna toče so bila izjemna, doseglaso velikost več kot 20 cm in maso okoli kilograma.Dne 16. septembra je mesto New York prizadel silovitnevihtni piš (ang. »macroburst«). Na območju 13 x 8kilometrov so močni sunki vetra, tudi z 200 km/h, povzročiliznatno gmotno škodo. Poleg tega sta Brooklynin Queens prizadela dva tornada. Konec oktobra jerekordno globok ciklon potoval prek severnega delaZDA in južne Kanade; na postaji Big Fork v Minesotije zračni pritisk, preračunan na morski nivo, 26.oktobra padel na zgolj 955 hPa. Južno stran ciklonaso spremljali tudi močni vetrovi, prijavljenih je bilo 75tornadov.Slika 13. Tropski ciklon Phet nad obalo Omana 4. junija2010 (Vir: NASA Earth Observatory, http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=44189).Zadnji majski dan je nad Arabskim morjem nastalciklon Phet in se do drugega junija okrepil na četrtostopnjo (slika 13). Drugi najmočnejši zabeleženi ciklonv Arabskem morju je kopno Omana dosegel oslabljen,4. junija kot ciklon druge stopnje. Vseeno so nalivi, vkaterih so skupno izmerili tudi prek 300 mm dežja, inveter povzročili veliko škodo. Ciklon je za seboj pustil15 mrtvih, nato se je usmeril proti Pakistanu. V Gawadarjuso 5. in 6. junija skupaj beležili 370 mm dežja.V Pakistanu je umrlo vsaj 16, v Indiji vsaj štirje ljudje.Indijski ocean je bil jeseni priča še enemu izjemnemutropskemu ciklonu. Dne 21. oktobra zjutraj se jezahodno od Mjanmara razvil tropski vihar Giri. Na potiproti kopnemu na severovzhodu je doživel eksplozivenrazvoj; v okoli 18 urah s prve na peto orkansko stopnjo.Povprečna hitrost vetra je tik pred udarom očesana kopno dosegla 250 km/h, orkan pa je nad kopnimv zgolj nekaj urah padel po mejo orkana.Ob koncu junija je močan orkan Alex začel uvod vatlantsko sezono orkanov. Najmočnejši junijski orkanpo letu 1966 je prizadel zlasti severovzhod Mehike indel Teksasa. V Monterreyu je v treh dneh padlo nad800 mm dežja, kar je več kot v običajnem letu skupaj.Dne 15. septembra je Atlantik istočasno gostil dvaorkana četrte stopnje, Igorja in Julijo, kar je prvič poletu 1926 (slika 14).Dne 14. oktobra je nad vzhodnim delom Tihega oceananastal tajfun Megi. V naslednjih dneh se je vsemočnejši pomikal proti Filipinom in jih 17. dosegel kotizjemno močan tajfun pete stopnje z vetrovi, ki so vsunkih dosegali hitrosti 350 km/h. Pritisk v očesu jeob dotiku kopnega znašal 885 hPa, kar je najmanj vzgodovini meritev na zemeljski obli. Kljub izjemni močije prehod ciklona prek severnega Luzona povzročil»le« nekaj deset žrtev. Vnovična pot po morju je tajfun

36Slika 14. Oko orkana Igor z Mednarodne vesoljske postaje14. septembra 2010 (Vir: http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=45837).znova okrepila do četrte stopnje. Na poti proti severu,zahodno od Tajvana, je nato počasi oslabel in dosegelkitajsko kopno kot tajfun najnižje stopnje.Viri:http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/Arktika in AntarktikaVelike pozornosti meteorologov sta bili v obdobju, kiga zajema pričujoči prispevek, deležni tudi obe polarniobmočji. Deloma zaradi nenavadnega gibanja zračnihmas, deloma zaradi vse bolj vidnih posledic podnebnihsprememb. Rekordno nizki vrednosti indeksaarktičnega nihanja v zimi 2009/10 je sledil podobnonenavaden odklon indeksa antarktičnega nihanja(AAO), a v pozitivno smer. AAO indeks je bil od majado avgusta močno pozitiven, vetrni stržen na 700hPa pa močnejši kot običajno (sliki 15 in 16). Ena odvidnejših posledic povečane ciklonalne dejavnosti vJužnem oceanu je divergenca morskega ledu . MedAAO indeksom in površino oziroma obsegom morskegaledu obstaja znatna povezava, saj se zaradidivergence morski led širi proti severu, proč od celinskeAntarktike. Od konca maja do sredine avgusta jepovršina morskega ledu presegala povprečje obdobja1979–2008 za okoli milijon km 2 . Ko je vetrni stržen vavgustu in septembru močno oslabel, se je površinaledu za krajši čas spustila pod povprečje referenčnegaobdobja in kasneje kolebala okoli dolgoletnega povprečja.V začetku južnega poletja pa je obseg nenavadnohitro zmanjšal in konec januarja dosegel eno odnajnižjih vrednosti doslej (slika 17). Površina antarktičnegamorskega ledu od začetka satelitskih meritevsicer rahlo narašča, za kar je verjetno kriva ravnospremenjena cirkulacija kot posledica ozonske luknje.V naslednjih desetletjih pa gre v skladu s splošnimsegrevanjem pričakovati vse manjši obseg morskegaledu na južni polobli.Slika 15. Prvo lastno stanje antarktičnega nihanja – odklonvišine 700 hPa ploskve. Območje podpovprečne višine 700hPa ploskve nad Antarktično celino obkroža kolobar nadpovprečnevišine omenjene ploskve. Neposredna posledicatakšnega prostorskega vzorca so okrepljeni zahodni vetrovinad Antarktičnimi morji (Vir: Climate Prediction Center,http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/precip/CWlink/daily_ao_index/aao/aao.loading.shtml).Spomladi se je morski led na Arktiko spričo »ugodnih«vremenskih razmer razširil na največji obseg v zadnjihletih. Temu je sledilo naglo taljenje in večji del junijaje bil obseg rekordno nizek. V drugem delu talilnesezone je obseg nihal okoli vrednosti prejšnjih treh letin ob septembrskem minimumu dosegel tretjo najnižjovrednost doslej. Model PIOMAS, ki je namenjen študijidinamike morskega ledu, kaže na rekordno nizkoprostornino arktičnega morskega ledu (slika 18).Satelitske slike razkrivajo, da je večina ledu mlada indokaj tanka, tako da lahko tudi v letošnji talilni sezonipričakujemo razmere, podobne zadnjim letom.Meritve in modelski rezultati kažejo, da je bila talilnasezona na Grenlandiji v letu 2010 najizrazitejša vzadnjih desetletjih. Suha in mila zima je pripomogla kzgodnjemu nastopu pomladanskega taljenja. Slednjije botroval hitrejši preobrazbi »sveže« snežne odeje,razkritju ledeniškega ledu in naglemu zmanjšanjuSlika 16. Potek mesečne vrednosti AAO indeksa v obdobju2001–2010 (Vir podatkov: Climate Prediction Center, http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/precip/CWlink/daily_ao_index/aao/aao_index.html).

37Slika 17. Obseg antarktičnega morskega ledu od oktobra2010 do januarja 2011, primerjava s sezono 2009/10 indolgoletnim povprečjem (Vir: National Snow and Ice DataCenter, http://nsidc.org/data/seaice_index/images/daily_images/S_stddev_timeseries.png).Slika 19. Letna masna bilanca grenlandskega ledenegapokrova – zbirka različnih ocen. V zadnjih desetletjih postajamasna bilanca vse bolj negativna, Grenlandija v zadnjih letihizgublja okoli 300 Gt ledu letno (Vir: Jiang in sod., 2010;http://www.skepticalscience.com/Latest-GRACE-data-record-ice-loss-in-2010.html).površinskega albeda. Toplo poletje, podpovprečnesnežne padavine in nizek albedo so v obliki pozitivnepovratne zanke povzročili nenavadno obsežno površinskotaljenje. Talilna sezona se je zaključila kasneje kotobičajno. Celotna dolžina talilne sezone je na jugu ledenegapokrova do 50 dni presegla dolgoletno povprečje.Tako je bila površinska masna bilanca v obdobjuod oktobra 2009 do septembra 2010 z okoli –310 Gtnajmanjša doslej. Meritve satelitskega para GRACE kažejo,da je v poletnem času grenlandski ledeni pokrovizgubil približno 600 Gt mase, razlika glede na poletje2002 pa je jeseni 2010 znašala približno –1800 Gt(slika 19). Če zadnjo od vrednosti prevedemo v dvigmorske gladine na svetovni ravni, dobimo 5 mm.V zadnjih letih smo bili priča številnim dramatičnimprocesom na Antarktiki, zlasti nepričakovanemu razpadanjuledenih polic ob Antarktičnem polotoku. Dne5. avgusta 2010 pa se je od velikega ledenika Petermannna severni grenlandski obali odlomil čelni delv velikosti 250 km 2 , kar predstavlja četrtino površineplavajočega dela ledenika. Ledena gora si je v naslednjihdneh počasi, a zanesljivo utirala pot izven fjordain med tem razpadala. Večji ostanki, debeli nekajdeset metrov, bodo naslednje leto pripluli v Baffinovzaliv in naprej čez Davisova vrata v širjave Atlantika.Zadnja večja ledena gora se je na Arktiki pojavila leta1961 ali 1962. Takrat se je z ledene police Ward Huntna severni obali kanadskega otoka Ellesmere odlomiloskoraj 600 km 2 ledu.Viri:http://nsidc.org/data/seaice_index/images/daily_images/S_stddev_timeseries.pnghttp://www.cpc.noaa.gov/products/precip/CWlink/daily_ao_index/aao/aao_index.htmlhttp://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/?report=hazards&year=2010&month=8http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_calvinghttp://psc.apl.washington.edu/ArcticSeaiceVolume/IceVolume.phphttp://www.skepticalscience.com/Latest-GRACE-data-record-ice-loss-in-2010.htmlhttp://www.skepticalscience.com/translation.php?a=21&l=22Tedesco, M., X. Fettweis, M. R. van den Broeke, R. S. W . vandeWal, C. J. P. P. Smeets, W. J. van de Berg, M. C. Serreze inJ. E. Box, 2011. The role of albedo and accumulation in the2010 melting record in Greenland. Environ. Res. Lett. 6(2011) 014005, str. 1–6. Dosegljivo na svetovnem spletu:http://iopscience.iop.org/1748-9326/6/1/014005/pdf/1748-9326_6_1_014005.pdfSlika 18. Ocena modela PIOMAS za odklon v prostorniniarktičnega morskega ledu glede na referenčno obdobje1979–2009 z upoštevanjem letnega hoda (Vir: Polar ScienceCenter, http://psc.apl.washington.edu/ArcticSeaiceVolume/IceVolume.php).Jiang, Y., T., H. Dixon in S. Wdowinski, 2010. Acceleratinguplift in the North Atlantic region as an indicator of ice loss.Nature Geoscience 3, 404 –407 (2010).

3810. srečanje Evropske meteorološkezveze in 8. Evropska konferenca oaplikativni klimatologijiTanja Cegnar, Agencija RS za okoljeLetna konferenca Evropske meteorološke zvezein Evropska konferenca o aplikacijah na področjupodnebnih znanosti sta potekali v Zürichu v konferenčnemcentru ETH, od 13. do 17. septembra 2010.Udeležilo se ju je 630 meteorologov in drugih strokovnjakovs področja ozračja in okolja iz 44 držav. Pouradni statistiki je bilo na konferenci 5 Slovencev. Kuspehu konference so bistveno prispevali domačini,saj jih je bilo na konferenci kar 119, sledilo pa jenemško zastopstvo s 101 udeležencem. Uradni jezikkonference je angleščina. Čeprav gre formalno za dvesočasni konferenci v istem konferenčnem centru, običajnogovorimo kar o eni konferenci, saj se obe medseboj povsem prepletata, organizacija in izvedba papotekata skupno. Dogodek so soorganizirali Evropskameteorološka zveza, European Climate SupportNetwork, Sweizerische Gesellschaft für Meteorologie,MeteoSwiss in Institute for Atmospheric and ClimateScience ETH. Že od leta 2006 sem kot predstavnicaAgencije RS za okolje članica organizacijskega odborakonferenc EMS, zadolžena sem za sklop sekcij podnaslovom Komunikacija in izobraževanje.Z letošnjim motom »Podnebni izdelki visoke ločljivosti– pot k storitvam za podnebne spremembe« smo izpostavilinaraščajočo potrebo po izboljšanih storitvah,ki nadgrajujejo že uveljavljene in splošno uporabljanenapovedi ter sisteme opozarjanja. Gospodarskisektorji, kot so kmetijstvo, energetika, upravljanje zvodami, promet, zavarovalništvo in turizem, so zeloobčutljivi na vremenske in podnebne ekstreme ter napredvidene spremembe. Samo tesnejše sodelovanjemed razvijalci, ponudniki in uporabniki storitev bozagotovilo, da bo podnebna informacija optimalnovključena v načrtovanje politike na vseh nivojih in vvseh razsežnostih.Konferenca je bila zasnovana kot platforma za oblikovalcepolitik, operativne izvajalce in raziskovalce.Omogočila naj bi izmenjavo izkušenj in pogledov terolajšala poti za izboljšanje izdelave, dosegljivosti,posredovanja in aplikacije znanstveno utemeljenihpodnebnih storitev v podporo uporabnikom pri prilagajanjuna sedanje in bodoče podnebne razmere.Osnovna področja, ki smo jih na konferenci obravnavali,so bila:• priprava in posredovanje relevantnihpodatkov;• razvoj podnebne znanosti;• razvoj storitev na področju podnebnihsprememb;• dialog med ponudniki in uporabniki;• doseg informacij in storitev.Konferenco je odprl predsednik EMS Fritz Neuwirth,prisotne pa so pozdravili tudi županja Züricha CorineMauch, direktor MeteoSwiss Gerhard Müller, ChristophAppenzeller (v imenu ECSN), Christoph Schär(IACETH), predsednik SGM Markus Fuger in Ben Dieterink(v imenu HMEI). Udeležence je v imenu Kitajskegameteorološkega društva nagovoril tudi Ning Ying.Pozdravnim govorom je sledila podelitev nagradmladim raziskovalcem za njihove dosežke. Prejemnikinagrad za mlade znanstvenike so bili: Damyan Barantiev,Stephanie Singla, Zornitsa Spasova, Rafiq Hamdi,Izročitev nagrad (Foto: ETH konferenčna spletna stran).

39Predavanja o podnebnih storitvah v visoki ločljivosti (Foto: ETH konferenčna spletna stran).Laura Trapero Bague, Gabriella Szepszo, MatthieuChevallier, Matthias Demuzere, Elena Maksimovich inErika Miklos. Nagrajenci prejmejo plaketo, poleg tegapa jim finančno omogočimo udeležbo na konferenci.EMS je podelila še dve nagradi za najboljša plakata;prejemniki nagrad so bili Svetlana Reneva za plakat znaslovom Effect of wetland types on methane emissionfrom Russian frozen wetlands under conditions ofclimate change (sekcija AW11) in avtorji Marie Berthelot,Laurant Dubus, and J. Gailhard za plakat Improvementof ECMWF monthly forecasts of precipitationover France with an analog method (sekcija AW9).Poleg plakete so avtorji prejeli bonus za kotizacijo nanaslednji konferenci, ki bo od 12. do 16. septembra2011 potekala v konferenčnem centru Dahlem Cubev Berlinu.Otvoritveni slovesnosti so sledila strateška predavanjaz naslovom »K podnebnim storitvam v visoki ločljivosti«.Prvi predavatelj je bil generalni sekretar Svetovnemeteorološke organizacije Michel Jarraud, ki jepredstavil Globalni okvir za podnebne storitve, sledil jeJohannes Schmetz iz EUMETSAT, ki je izpostavil vlogopodnebnih opazovanj iz vesolja za podnebne storitve.Dick Dee je zastopal ECMWF in govoril o vlogi reanalizza bodoče podnebne storitve. Steve Noyes je predstavilizzive in priložnosti ob uvajanju podnebnih storitevvisoke ločljivosti. Najširši pogled na podnebne storitvein po splošni oceni najbolje podano predavanje je bilozaključno: Guy Brasseur iz Centra za podnebne storitvev Hamburgu je govoril o poti od globalne podnebneznanosti do sistema upravljanja Zemlje.Z izjemo plenarnih predavanj je delo sočasno potekalov 4 dvoranah, veliko pa je bilo tudi plakatov. Že tradicionalnokonferenco spremlja tudi razstava podjetij, kiponujajo meteorološko opremo in storitve ter literaturo;tokrat je bilo prisotnih 13 razstavljavcev.Naslednji plenarni dogodek je bil popoldne tretjegadne konference namenjen komuniciranju o podnebnihspremembah. Ta dogodek sem organizirala skupaj skolegoma Robom van Dorlandom in Rasmusom Benestadom.Najbolj zanimivo je bilo predavanje RobertaDijkgraafa, predsednika Royal Netherlands Academyof Arts and Sciences, ki je podal ugotovitve in zaključkepreiskave dela IPCC. Nanizal je priporočila za nadaljnjedelo, s katerimi bi preprečili ponovitev napak inpomanjkljivosti, ki so ob izidu zadnjega poročila IPCCsprožile toliko debat in tudi dvomov v preglednost postopkovtega mednarodnega odbora. Sledila je okroglamiza, kjer pa je bilo žal največ časa namenjenegapreteklim napakam v komuniciranju strokovne javnostio podnebnih spremembah; razpravljavci so se vednoznova vračali k vprašanju časovnega okvira taljenjahimalajskih ledenikov in razvpitih elektronskih sporočilznanstvenikov iz University of East England.Kot stranski dogodek konference je bilo organiziranoneformalno srečanje ženskih udeleženk konferencena pobudo EWSN – International network for womenin earth sciences. Udeležilo se ga je okoli 40 žensk, kiso predlagale, da bi podoben dogodek organizirali tudiv sklopu konference v Berlinu septembra 2011.Srebrno medaljo (to je najvišje odlikovanje, ki gavsako leto podeljuje Evropska meteorološka zveza) jeletos prejel David Burridge za svoje izjemno vodenjein znanstven prispevek na področju numeričnega napovedovanjavremena. Za vse, ki vam ime ni poznano,naj omenimo, da je bil v obdobju 1991–2004 direktorECMWF, od upokojitve leta 2004 sodeluje pri upravljanjuin vodenju programa THORPEX, v obdobju 2005–2008 pa je bil tudi predsednik Evropske meteorološkezveze.V konferenčnem centru je potekalo še več vzporednihstrokovnih dogodkov, prav tako pa niso manjkali nitiGovorci na okrogli mizi – komunikacija o podnebnih spremembah (Foto: ETH konferenčna spletna stran).

40V okviru medijske sekcije že tradicionalno podelimotri nagrade; prvo podelimo za življenjsko delo meteorologu,ki je glavnino svoje poklicne kariere posvetilposredovanju meteoroloških informacij javnosti. Temunagrajencu krijemo stroške udeležbe na konferenci,poleg tega prejme nagrajenec tudi pokal in plaketo.Tokrat smo nagradili švedskega kolega Bengta Lindstroema.Nagrado za najboljšo TV vremensko napovedsmo podelili Florinu Busuiocu iz romunske PRO TV,nagrajenec je prejel plaketo in pokal.Predsednik EMS Fritz Neuwirth izroča priznanje EMS nagrajencuDavidu Burridgu (Foto: ETH konferenčna spletna stran).družabni dogodki, ki so bili dragocena priložnost zanavezavo stikov in oblikovanje novih strokovnih projektov.Naj omenimo tudi letno skupščino EMS in sestanekupravnega odbora EMS, ki sta bila že dan pred začetkomkonference. Med konferenco pa smo že imelipripravljalni sestanek za naslednjo konferenco, ki boseptembra 2011 potekala v Berlinu.Medijska sekcija si je z leti pridobila poseben status,tako da smo letos vse prispevke v tej sekciji snemali inso dosegljivi na svetovnem spletu. Sekcijo smo začelis kodeksom, ki smo ga v okviru smo v razpravo ponudilivsem državnim meteorološkim društvom. Z njim biželeli vzpodbuditi zanimanje za korektno in razumljivoposredovanje znanstvenih spoznanj in podatkovna področju podnebja ter podnebnih sprememb. Zazdaj smo dobili tri odzive, in sicer od meteorološkegadruštva v Franciji, Veliki Britaniji in Švici. Z razpravoželimo nadaljevati ter naslednje leto ugotovitve in zaključkeponuditi na spletnih straneh društva; s tem biolajšali podoben proces v društvih, ki takega kodeksaše nimajo, bi si ga pa želela.Najprestižnejša nagrada pa je tista, ki jo dobi najboljšiprojekt za ozaveščanje javnosti; tokrat so nagrado prejelikolegi iz MeteoFrance in SMF za projekt približevanjameteorologije šolarjem z naslovom Météo-JeunesRegional Meetings.Tako kot minula leta bomo tudi tokrat iz vseh prispevkov,ki so bili podani na medijski sekciji, pripravilizgoščenko, da bo vsebina dosegljiva tudi tistim, ki sesekcije niso mogli udeležiti, a bi se radi seznanili zvsebino.Organizirala sem tudi zelo uspešno sekcijo na temostrategij prilagajanja na podnebne spremembe. Vosmih predavanjih in na enem plakatu je bilo predstavljenihnekaj državnih strategij za prilagajanje napodnebne spremembe, prav tako pa tudi delovanjeEvropske agencije za okolje na področju prilagajanjana podnebne spremembe; opisan je bil EU projektCIRCLE2, delovanje interesne skupine za ranljivost napodnebne spremembe in nekaj projektov, ki so zelopomembni s stališča priprave strokovnih podlag zaučinkovito prilagajanje.Več o konferenci najdete na spletnem naslovu:http://www.emetsoc.org/annual_meetings/annual_meetings_2010.phpPrejemniki medijskih nagrad EMS v letu 2010 (Foto: ETH konferenčna spletna stran)

41Evropska konferenca o aplikativniklimatologiji – pogled udeležencaGregor Vertačnik, Agencija RS za okoljePovzetekV zadnjih letih Evropska meteorološka zveza (EMS) skupaj s soorganizatorji prireja letno srečanje društvain Evropsko konferenco o aplikativni klimatologiji (ECAC). Letošnja, osma konferenca, se je odvijala srediseptembra v švicarskem Zürichu. Petdnevnega dogodka se je udeležilo prek 600 poslušalcev, ki so z zanimanjemspremljali kakovostna predavanja.UvodVečina konferenčnih dejavnosti se je odvijala v glavnistavbi ETH (Švicarska državna tehniška visoka šola),nad mestnim jedrom Züricha. Vsak dan so zaznamovalištevilni dogodki: nepreštevna predavanja,predstavitve plakatov, strokovna srečanja, podelitevnagrad in priznanj. V glavni avli so razstavljala podjetjaz meteorološko opremo, tam je potekalo tudi druženjemed odmori. Organizacija je tekla brezhibno, točno kotšvicarske ure. V luči podnebnih sprememb so organizatorjisvetovali prevoz z vlakom, saj je Zürich eno odželezniških središč srednje Evrope. Namesto letalskegaprevoza z ljubljanskega letališča sem tako izbralpribližno dvanajsturno nočno potovanje z vlakom, vspalniku. Prijetno me je presenetil prometni režim vZürichu, kjer je poudarek na pešcih, kolesarjih in javnemprometu znatno večji kot v slovenskih mestih.8. Evropska konferenca o aplikativni klimatologiji je bila vZürichu, ki je udeležence navdušil z izredno učinkovitim inuporabniku prijaznim javnim prometom (Foto: G. Vertačnik).PredavanjaJedro konference so predstavljali sklopi predavanj, kiso vzporedno potekali v različnih predavalnicah. Tematikaje bil raznovrstna, od paleoklimatoloških raziskavprek sinoptične klimatologije in numeričnega modeliranjavremena do fenologije in posredovanja podnebneznanosti v medijih. Vedoželjnemu poslušalcu jeseveda žal, da ne more biti prisoten pri vseh zanimivihtemah, a vendarle sem z lastnim izkupičkom okoli 70predavanj povsem zadovoljen.Ponedeljek in torekKonferenčni center ETH (Foto: G. Vertačnik).Ponedeljkovih in torkovih dopoldanskih predavanj sežal zaradi sestanka v projektu COST HOME nisemmogel udeležiti. Po končanih obveznostih in kosilusem odkorakal v predavalnico, kjer se je odvijalsklop predavanj na temo Vpliv vesoljskih dejavnikovna podnebje Zemlje in planetov. Rdeča nit je bila

42Sončeva dejavnost in njen vpliv na Zemljino podnebje.Po lanski mrzli zimi je marsikaterega poslušalcazanimala povezanost hladnih evropskih zim in nizkeSončeve dejavnosti. V predavanju T. Woollingsa je biljasno razviden vzorec – topla Grenlandija in hladnavzhodna Evropa; občutnega vpliva na zimske temperaturev naših krajih ni videti. Da gre v tem primeru zaspremembo cirkulacije jasno kaže povezanost indeksasevernoatlantskega nihanja in Sončeve dejavnosti.Kmalu je sledilo nekoliko provokativno predavanjeo tem, kaj nam o neposrednem Sončevem vplivu naZemljino ozračje povesta sosednja planeta. PredavateljR. Lundin trdi, da je sestava planetarnega ozračja,zlasti količina vodne pare, pomembnejša od oddaljenostiod Sonca. Na primeru Venere je skušal dokazati,da lahko njeno peklensko vroče površje v veliki meripripišemo visokemu pritisku; to trditev je nekdo izobčinstva spodbijal z zelo hladnim morjem v globinahZemljinih oceanov. Sklop predavanj se je končalz razpravo, med drugim o tem ali je zadnji Sončevminimum uvod v daljše obdobje manjše dejavnosti,podobno kot v 19. stoletju. Mnenja o tem ostajajodeljena, saj so napovedi jakosti bodočih minimumov inmaksimumov v enajstletnem ciklu Sončeve dejavnostiše vedno nezanesljive.SredaV sredo zjutraj sem se udeležil predavanj o kartiranju,prostorski interpolaciji, GIS modeliranju in referenčniklimatološki statistiki. Klimatologinja R. Erdin jepredstavila uspešen projekt združitve radarskih inprizemnih meritev padavin. Švicarji se soočajo zenakim problemom kot mi – kako na razgibanemreliefu združiti sicer dobro ločljive, a absolutno slabonatančne radarske meritve in redko posejane kvalitetneprizemne meritve. S pomočjo zapletene obdelavepodatkov je mogoče izluščiti pozitivne lastnosti obehmerilnih sistemov. Izkaže se, da je v Švici radar zaradisvoje ločljivosti pomembnejši partner v poletnemčasu, sicer h kvaliteti karte padavin levji delež prispevajoprizemne postaje.Po dopoldanskem odmoru sem preselil v drugo predavalnico,kjer so tekla predavanja na temo razumevanjaprocesov v luči podnebnih sprememb. Vsekakor je bilopredavanje o vplivu aerosolov na Zemljino sevalnobilanco med bolj poučnimi. Simulacije s priljubljenimhamburškim podnebnim modelom ECHAM5 kažejoregionalno veliko vlogo nečistoč v ozračju. Vpliv žveplovegadioksida je približno enakovreden vplivu saj indima. Modelske simulacije v prehodnem režimu omogočajooceniti vpliv aerosolov na vzhodu Kitajske. Tamzaradi močno onesnaženega ozračja tla doseže manjSončevega sevanja, kar se v zadnjih desetletjih odražav zmanjšani rasti temperature in vse večji sušnosti.Naslednje od predavanj je razkrilo povezavo meddolgoročnim spominom in podnebno napovedljivostjo.Modelske simulacije in meritve kažejo, da so območjaz dolgotrajnim spominom oziroma izrazito avtokorelacijohkrati manj občutljiva na zunanje dejavnike, kipovzročajo podnebne spremembe. Najlepša primerasta del severnega Atlantika in Južnega oceana, ki sev zadnjem stoletju nista občutno segrela. Uporabnaposledica dolgotrajnega spomina so lahko uporabnenapovedi na desetletni časovni skali. Tri predavanjana temo monsuna so osvetlila šibke točke podnebnihmodelov. V splošnem ostaja simulacija monsunskegarežima kar trd oreh za podnebne modele današnjeV avli med odmorom (Foto: G. Vertačnik).

43generacije. V zadnjem predavanju prej omenjenegasklopa smo izvedeli, kakšen vzorec podnebnih spremembnas, Evropejce, čaka glede na geografsko legoin nadmorsko višino. V alpskem prostoru gre pričakovatihitrejše ogrevanje v višjih legah, pri čemer so medsezonami velike razlike. Poletna višina padavin se bonajizraziteje zmanjšala v nižinskem svetu. Pomembnabo povratna zanka med snegom, temperaturo inalbedom, zaradi česar bo trend ogrevanja še nekolikovečji. Šele po letu 2020 pa naj bi višinski vzorci spremembpostali očitni.ČetrtekČetrtkovo jutro in dopoldne sem prisostvoval predavanjemna temo vrednotenja trendov, spremenljivosti inekstremov podnebnih sprememb. Na ARSO trenutnopoteka projekt Podnebna spremenljivost v Sloveniji,zato je bilo predavanje P. Ceppija z naslovom Lokalniin sinoptični vplivi na temperaturni trend v Švici vobdobju 1959–2008 vsekakor poučno. Švica se je vomenjenem obdobju segrevala s povprečno hitrostjookoli 0,35 °C/desetletje, najmanjši je bil jesenskidvig. Zaznaven je močnejši jesenski in zimski trend vnižinah, kar bi lahko pojasnili z vse redkejšo meglo.Sprememba pogostosti sinoptičnih situacij lahkorazloži le manjši del segrevanja, lokalno pa je pomembenvpliv zgodnejšega pomladanskega taljenja snega– tam je temperaturni dvig nekoliko večji. Klimatologise morajo pri izračunu trendov spopasti z motnjami vizmerjenem nizu podatkov, kar je lepo prikazalo tudipredavanje o hitrem ogrevanju ozračja nad Japonskov mestnih območjih. Meritve v krajih s hitro urbanizacijoodsevajo ne samo temperaturni trend širšegaobmočja, temveč deloma vse močnejši toplotni otok. Spomočjo kategorizacije merilnih mest in primerjavo zmeritvami temperature bližnjega morja so ugotovili, daje vpliv urbanizacije na Japonskem očiten. Na mnogihmerilnih mestih se kaže kot dodaten dvig temperatureza okoli 1 °C v zadnjih 110 letih.V predavalnici D1.1. so medtem potekala predavanjao rekonstrukciji podnebja v preteklosti na podlagirazličnih virov. U. Büntgen je predstavil obseženprojekt rekonstrukcije podnebnih sprememb preteklih2500 let v srednji Evropi. S pomočjo dovršene metodologijeso uspeli iz drevesnih vzorcev, zlasti hrasta,rekonstruirati preteklo podnebno spremenljivost. Pritem so izkoristili številne vire, poleg dreves v gozdutudi arheološke najdbe in naplavine. Glavni rezultatobdelave podatkov je močnejše nihanje padavin vdaljših časovnih obdobjih kot temperature. V luči rekonstrukcijeje sedanje ogrevanje ozračja nad srednjoEvropo izstopajoče, prvovrstno. Še pred kosilom semujel zanimivo predavanje o stabilnosti glavnih vzorcevnihanja ozračja na severni polobli. Skupek analizERA-40, podatkov Ameriške državne uprave za ozračjein oceane (NOAA) in skupinskih simulacij podnebnihmodelov za obdobje 1000–2100 kaže notranjonestabilnost sistema severnoatlantskega in pacifiškosevernoameriškeganihanja. Jedra vremenskih tvorb,kot sta azorski anticiklon in islandski ciklon, namrečskozi čas spreminjajo svojo lego. Iz tega sledi, da določanjepodnebnih razmer na podlagi NAO indeksa nitako zanesljivo kot bi to sklepali na podlagi podatkovpreteklih desetletij.V popoldanskem delu so bila na vrsti predavanjao digitalizaciji in upravljanju podatkov, kontroli inhomogenizaciji. Predstavniki ameriškega Središčaza raziskave ozračja (NCAR), Švicarske meteorološkeslužbe (MeteoSwiss), avstrijske Službe za meteorologijoin geodinamiko (ZAMG) in Nemške meteorološkeslužbe (DWD) so predstavili novosti in izkušnje s tegapodročja. Ingeborg Auer je predstavila uspešen projektHISTALP, s katerim so raziskovalci na voljo zelo dolgihomogenizirani nizi podnebnih spremenljivk v alpskemprostoru. Glede na pomembnost poznavanjapreteklih podnebnih sprememb in uspeh projektaje predavateljica izrazila željo in upanje na podobenprojekt v evropskem merilu. Večina evropskih držav nažalost še vedno ni izkoristila podatkovnega potenciala,ki že desetletja ždi v papirnatih arhivih in čaka, da gakdo pregleda in digitalizira. V Nemčiji, Švici in Avstrijiso, kot smo slišali na predavanjih, resno zagrizli vto kislo jabolko, pri nas pa je po zaključku projektaFORALPS tovrstna dejavnost zamrla. Slovenija ima kotnaslednica Habsburške monarhije, ki je prva na svetuustanovila meteorološko službo, zavidljiv položaj gledeobsega in kakovosti klimatoloških meritev pred drugosvetovno vojno. Kljub temu nič ne kaže, da bi to znaliceniti in izkoristiti.PetekSklop predavanj iz četrtkovega popoldneva se jenadaljeval v petkovo dopoldne. Prvi je nastopil G. Flurys predstavitvijo kontrole klimatoloških podatkov všvicarski meteorološki službi z različnimi pripomočki,načini. V MeteoSwiss so se odločili za prehod na novsistem šifriranja kakovosti podatkov, ki je preglednejšiin uporabnikom bolj prijazen. Uporabniki imajooziroma bodo imeli možnost izbire med originalno ininterpolirano vrednostjo. Peter Stepanek je nadaljevals primerjalno analizo metod homogenizacije dnevnihnizov podatkov, ki sodi med relativno novo področjeklimatologije. Na žalost številni poskusi homogenizacijednevnih ali urnih izmerkov niso privedli do najboljuporabnih rezultatov.V drugi predavalnici so potekala predavanja o vrednotenjutrendov, spremenljivosti in vremenskih ekstremihzaradi podnebnih sprememb. Izpostavljena je bilasprememba porazdelitvene funkcije v spreminjajočemse evropskem podnebju, saj nas ekstremni vremenskidogodki najbolj zanimajo. Pomembna je kvalitetameritev najbolj ekstremnih dogodkov, saj ti najboljvplivajo na nadaljnjo analizo. Vprašanje porazdelitve

44Veliko zanimivih tem je bilo predstavljenih tudi na plakatih (Foto: G. Vertačnik).ekstremnih vrednosti je ključno tudi v projektu Meteoalarm,evropskem sistemu opozarjanja pred nevarnimivremenskimi dogodki. Marsikdo je ob daljšem spremljanjuopozoril ugotovil, da nekatere države članicerade posegajo po oranžni in rdeči barvi, kakšne drugepa so precej bolj zmerne. Zato bo slej ko prej nujenenoten pristop k določitvi pragov za objavo določenestopnje nevarnosti. I. L. Wijnant je predstavila možnorešitev za ekstremno močne sunke vetra s pomočjo izračunanepovratne dobe. Kljub še nekaterim odprtimvprašanjem je predavanje nakazalo smer, kateri bopotrebno slediti za sistemsko poenotenje. Naslednjepredavanje je ponudilo grobo oceno o bodočem trendunevihtne aktivnosti nad Evropo. Potencialno močnevihtnega neurja lahko opišemo s produktom največjenavpične hitrosti v nevihtnem oblaku in vetrovnemstriženju v spodnjih šestih kilometrih ozračja. Vrednosttega indeksa se bo v prihodnosti povečevala nad vsoEvropo, a bo v Sredozemlju proženje neviht zaradi stabilnejšihrazmer pri tleh vse težje. To bo najverjetnejepomenilo redkejša, a močnejša neurja.PlakatiDosežke moderne podnebne znanosti so na konferenciprikazovali tudi številni plakati. Med množico sose znašli tudi štirje slovenski plakati: o rekonstrukcijiin digitalizaciji metapodatkov v klimatologiji (MatejaNadbath), o izzivih prostorske interpolacije namejnih območjih s primerom padavinske študije naslovensko-avstrijski meji (Mojca Dolinar in MarušaMole), o posodobljeni kontroli podatkov v slovenskiklimatološki bazi (Gregor Vertačnik) in zvišanju ločljivostipodnebnega modela za Slovenijo (NedjeljkaŽagar, Gregor Skok, Jože Rakovec). V torek in četrtekproti večeru so imeli udeleženci konference možnostpoklepetati z avtorji plakatov.Sklepna miselUdeležba na konferenci ECAC/EMS klimatologane more pustiti ravnodušnega, saj v zelo pestremprogramu vsak najde kaj zase. Druženje s kolegi inpredstavitev znanja s številnih evropskih in svetovnihustanov nedvomno pripomoreta k razširitvi obzorjain sledenju napredka podnebne znanosti. Današnjadoba znanosti in tehnologije je vzcvetela na izmenjaviidej – tovrstni dogodki so eden od načinov kako pritido te izmenjave. Pogrešam le še ustrezno sklopitevzajetnega znanja s podnebnega področja in politike tervsakdanjega načina življenja. O podnebnih spremembahin drugih perečih okoljskih problemih se sicer vmedijih rado piše in govori, stori pa bore malo. Pravijo,da papir prenese vse …Viri:http://www.ems2010.ch/http://www.emetsoc.org/annual_meetings/annual_meetings.phpT. Cegnar, 2010. 10. srečanje EMS / 8. evropska konferencao aplikativni klimatologiji. Bilten Naše okolje, september2010, str. 48–53

45Cancún vs. Københavnmag. Andrej Kranjc, Služba vlade RS za podnebne spremembeUvodOd 29. novembra do 10. decembra lani je v mehiškemCancúnu potekalo skupno zasedanje Konferencepogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembipodnebja in Konference pogodbenic Kyotskegaprotokola (COP16/CMP6). Z blizu 12.000 udeležencije bilo to zasedanje drugo največje doslej; največje jebilo COP15/CMP5 decembra 2009 v Københavnu s24.000 udeleženci. Posebnost slednjega je bila, da jebil to eden največjih svetovnih vrhov doslej, saj se gaje, v pričakovanju globalnega dogovora, udeležilo okoli120 predsednikov držav in vlad, med njimi voditeljivseh največjih držav.Ko analiziramo zasedanje v Cancúnu, se težko upremoskušnjavi, da bi ga primerjali s predhodnim zasedanjemv Københavnu. Prvi vtis po Cancúnu je bil, da jebilo to zasedanje uspešno, tako, kot je bil prvi vtis poKøbenhavnu, da je bilo tisto zasedanje neuspešno oziromakar pravi polom. Po bolj temeljitem premislekupa se razlika med ocenama uspešnosti obeh zasedanjnekoliko zmanjša. Vzroka za to sta dva.Najprej, pričakovanja od Københavna so bila izrednovisoka (sprejem celovitega, globalnega sporazumaza spoprijemanje s podnebnimi spremembami poletu 2012), in ker se niso izpolnila, je bil ocenjen zaneuspeh. Nasprotno so bila pričakovanja od Cancúnanamenoma, na osnovi izkušnje iz Københavna, postavljenaprecej nizko, tako, da bi bil že skromen rezultatdovolj za pozitivno oceno.Drugič, izkazalo se je, da zasedanje v Københavnu leni bilo tako neuspešno, saj je postal Københavnskidogovor osnova za glavne sklepe v Cancúnu. Kot jeznano, dokumenta, ki je dobil ime Københavnskidogovor, COP15 ni sprejel, ker je temu nasprotovalonekaj srednjeameriških držav, češ, da je bil pripravljennetransparentno, v zaprtem krogu voditeljev največjihdržav, kamor manjše države niso imele dostopa. Priznatimoramo, da je bil ta ugovor upravičen, in mehiškavlada se je zelo potrudila, da se podobna napakav Cancúnu ne bi ponovila.Dogajanje v CancúnuVečina držav je na pogajanjih nastopala konstruktivno,z željo, da bi dosegli rezultat, ki bi pomenil napredekna poti k celovitemu, globalnemu sporazumu. Državev razvoju so se poleg tega močno zavzemale tudi zasprejetje sklepa o drugem ciljnem obdobju Kyotskegaprotokola. Seveda je bilo tudi nekaj držav, ki so si prizadevale,da proces ne bi šel (prehitro) naprej, vendarjih je bilo malo in pri tem niso bile preveč uspešne.V prvem tednu zasedanja je bilo stanje še zelo negotovo,napovedi so bile prej pesimistične kot optimistične.Razlike med državami so ostajale, kompromisa ni bilovideti. Da se utegnejo stvari obrniti v pozitivno smer,se je pokazalo v torek drugi teden, ko se je začel t.i.»visoki del« (High level segment), in sicer ob govorupredstavnice Venezuele. Na presenečenje (skoraj)vseh v polni dvorani govor ni bil bojevit, kritičen,Slovenska delegacija na zasedanju v Cancúnu.

46odklonilen (kot smo bili vajeni Venezuele pred tem),ampak spravljiv, optimističen, izražajoč pripravljenostna sodelovanje in zagotavljajoč vso podporo predsedujočiMehiki. Ta preobrat je bil še bolj pomemben,ker predstavnica Venezuele ni govorila v imenu svojedržave, ampak v imenu cele regije – Latinske Amerikein Karibov. Tudi govori drugih držav, z izjemo Bolivije,so bili pozitivni, spravljivi, zagotavljali so pripravljenostna kompromise. To seveda ne pomeni, da so bila odtega trenutka dalje pogajanja lahka, le upanje, da bodoseženo soglasje, je postalo bolj realno.Zelo pomembno je bilo to, da so mnoge države vCancún prišle z namenom doseči pozitiven rezultat napodlagi Københavnskega dogovora, vsaj deloma tudina podlagi izboljšanega razumevanja gospodarskegapomena zelenih investicij. Mogoče so nekateri tudiresno vzeli opozorilo bivšega izvršnega sekretarjakonvencije, Yva de Boera, ki je pred enim letom dejal,da je København mogoče odložil sprejem globalnegasporazuma vsaj za eno leto, ni pa odložil učinkovpodnebnih sprememb. Tudi Bolivija, ki je skušalapreprečiti končni konsenz, ni nasprotovala nujnostiukrepanja proti podnebnim spremembam, pač pa sije prizadevala za bolj ambiciozno vsebino Cancúnskihsporazumov. Sicer pa je poziv k večji ambicioznostiglede ciljev zmanjšanja emisij zapisan tudi v sklepihzasedanja in upajmo, da bo do tega pred sklenitvijokončnega sporazuma tudi prišlo.K uspehu konference je odločilno pripomogla tudi pripravljenostEU, da sprejme, sicer pod določenimi pogoji,drugo ciljno obdobje Kyotskega protokola. Hkratipa se je na primeru Rusije in Japonske pokazalo, da bimorali bistveno več naporov vložiti v razumevanje stališčin sodelovanje z drugimi državami. Pogajanja sopostala resnično multipolarna in naučiti se bo treba,kako graditi konsenz z vsemi udeleženimi stranmi.Skoraj vsi govorniki na zaključnem plenarnem zasedanjuso poudarili, da smo dobili uravnotežen naborsklepov, s katerim so vsi približno enako zadovoljniin enako nezadovoljni, kar je pač normalna usodakompromisov. Zgodilo se je to, kar smo prej na pogajanjihpogrešali vsaj dve leti: države so se odreklenekaterim svojim ozkim nacionalnim interesom insprejele sklepe, ki so v interesu vseh skupaj. Mnogi sopoudarjali potrebo po ohranitvi sedanjega konstruktivnegavzdušja, da bi lahko na zasedanju decembraletos v Durbanu naredili nove korake naprej in postopomausmerili svet na pot nizkoemisijske, trajnostneprihodnosti.Poleg pripravljenosti in želje večine držav, da dosežejopozitiven rezultat, je izjemno pomembno vlogoodigralo mehiško predsedstvo konference z vključujočodiplomacijo, ki je na vsakem koraku poskrbelaza transparentnost in legitimnost procesa. Pri tem jebila seveda najbolj opazna predsednica COP16/CMP6Patricia Espinosa, ki je z neverjetno energijo, znanjemin spretnostjo polna dva tedna, skoraj noč in dan,vodila množico sestankov, od plenarnih in neformalnihzasedanj do bilateralni sestankov s pogajalci, ministriin predsedniki držav in vlad, ter sestankov Biroja COP.Svoj doprinos je brez dvoma dal tudi mehiški predsednikFelipe Calderón, ki se je osebno angažiral pri temdelu.Ministrica Patricia Espinosa je bila za svoje uspešnodelo v nabito polni dvorani na zaključnem zasedanjunagrajena z večkratnimi stoječimi ovacijami. Te sobile seveda tudi izraz zadovoljstva z rezultati zasedanja,saj sprejeti sklepi predstavljajo tisti uravnotežensveženj, ki so ga države pred začetkom zasedanjazahtevale oziroma želele.Izvršna sekretarka UNFCCC (Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja) Christiana Figueres in predsednica COPPatricia Espinosa tik pred koncem zasedanja.

47Rezultati zasedanjaNa zasedanju v Cancúnu so bili doseženi glavni, realnopostavljeni, etapni cilji:• vsebina Københavnskega dogovora je zasidranav uradne dokumente konvencije;• cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov razvitihdržav so uradno priznani (s pričakovanjem,da bodo v bližnji prihodnosti postali bolj ambiciozni),prav tako cilji omejitve emisij nekaterihdržav v razvoju (predvsem največjih);• zagotovljena je večja preglednost in odgovornostv zvezi s cilji zmanjšanja emisij, aktivnostmi zazmanjšanje emisij in finančno pomočjo razvitihdržav državam v razvoju (t.i. MRV – meritve,poročanje, verifikacija);• z ustanovitvijo Zelenega podnebne sklada jevzpostavljena osnova za dolgoročno financiranjespoprijemanja s podnebnimi spremembami vdržavah v razvoju;• dosežen je bil napredek pri prizadevanjih zazmanjšanje emisij iz krčenja in degradacije tropskihgozdov v državah v razvoju, prenosu čistihtehnologij v države v razvoju in pomoči državamv razvoju pri prilagajanju podnebnim spremembam;• na področju konvencijskega tira je dosežennapredek na vseh osnovnih gradnikih, ki so:skupna vizija, blaženje, prilagajanje, finance intehnologije;• zagotovljeno je nadaljevanje pogajanj v okvirumultilateralnega procesa;• kažejo se prvi obrisi poti, po kateri bi lahko prišlido končnega cilja, ki je celovit, globalni, pravnozavezujoči sporazum.Glavni formalni sklepi, ki so bili na zasedanju sprejeti,so naslednji:• Nadaljevala se bodo pogajanja po obeh obstoječihtirih – konvencijskem in kyotskem, kar jebila ena osnovnih zahtev držav v razvoju. Ni bilosicer potrjeno, da se bo po letu 2012 začelo drugociljno obdobje Kyotskega protokola, vendarpa sprejeti dokumenti to posredno zagotavljajo.• Potrjeno je bilo, da moramo omejiti naraščanjepovprečne globalne temperature pod 2 o Cglede na predindustrijsko obdobje, z možnostjoznižanja tega praga na 1,5 o C na osnovi novihznanstvenih ugotovitev.• Ustanovljen je bil Zeleni podnebni sklad, ki boupravljal z denarjem, ki ga bodo razvite državenamenile za pomoč državam v razvoju za spoprijemanjes podnebnimi spremembami. V letu2020 naj bi ta vsota dosegla 100 milijard USDletno. (To je eden najpomembnejših dosežkovzasedanja. Omenjeno financiranje bo nadaljevanjet.i. Hitrega financiranja, ki je bilo vzpostavljenos Københavnskim dogovorom, obsega 30milijard USD za triletno obdobje 2010-2010 innjegova realizacija že poteka.)• Ustanovljen je bil Prehodni odbor (TransitionalCommittee), ki bo oblikoval Zeleni podnebnisklad. V njem bo 40 članov, 15 iz razvitih državin 25 iz držav v razvoju.• Ustanovljen je bil Stalni odbor (Standing Committee)pod okriljem COP, ki bo pomagal prifinanciranju držav v razvoju v okviru konvencije.• Ustanovljen je bil Tehnološki mehanizem, ki boskrbel za razvoj in prenos tehnologij v državev razvoju. V okviru tega mehanizma bo delovalTehnološki izvršni odbor (Technology ExecutiveCommitte) za ugotavljanje potreb držav v razvojupo novih, čistejših tehnologijah.• Razvite države bodo razvile nizko-ogljične razvojnestrategije ali programe, države v razvojupa so k izdelavi tovrstnih strategij ali programovpovabljene.• Ustanovljen je bil Cancúnski okvir za prilagajanjepodnebnim spremembam.Navedeni sklepi so dokaz uspešnosti zasedanja in dajejodobre obete za nadaljevanje pogajanj in za dosegoglavnega cilja – celovitega, globalnega sporazumao spoprijemanju s podnebnimi spremembami.

48Poletna meteorološka šolaIztok Sinjur, Gozdarski inštitut SlovenijeVreme že od nekdaj vpliva na človekov vsakdan. Medtemko je v preteklosti vreme bolj ali manj pogojevalopreživetje, danes na človekov obstoj ne vpliva več vtako veliki meri. Kljub napredku, ki ga je človeštvo v19. stoletju doseglo zlasti po industrijski revoluciji, jenaš vsakdan še vedno močno povezan z vremenom.Tako kot so nekoč posamezniki beležili vremenskedogodke v domačih krajih, tudi dandanes v marsikateremkraju lahko naletimo na kronista tovrstnihdogodkov.Z razvojem svetovnega spleta in njegovo vse večjo dostopnostjoje prišlo do mreženja ljudi, ki jih vremenskipojavi navdušujejo. Doma in na tujem je nastalo velikozdruženj vremenskih navdušencev, ki si preko spletaizmenjujejo izkušnje, znanje ter v javnost posredujejovrednosti vremenskih spremenljivk, zabeleženihz najrazličnejšimi merilnimi napravami. Ker tovrstnipodatki mnogokrat predstavljajo pomemben dejavnikpri najrazličnejših odločitvah, je kljub neuradnemuznačaju njihova pravilnost neobhodno potrebna. Da biposamezniki mogli po svojih močeh kar najbolje sleditistandardom opazovanj vremenskih pojavov in meritevvremenskih spremenljivk, je Slovensko meteorološkodruštvo pripravilo Poletno meteorološko šolo.Dvanajstega junija 2010 je v prostorih AgencijeRepublike Slovenije za okolje (ARSO) na Vojkovi uliciv Ljubljani potekalo prvo tovrstno neformalno izobraževanje,namenjeno ljubiteljem spremljanja in opazovanjavremena. Poleg prenosa znanja je predstavljajotudi spoznavanje meteorologov amaterjev in uradnihmeteorologov ARSO. Celodnevnega izobraževanja, nakaterem so predavatelji – zaposleni na ARSO predstavilidelo in strokovne vsebine, se je udeležilo okolištirideset ljubiteljskih meteorologov iz vse Slovenije.Večina slednjih se druži na spletnih forumih in o vremenuporoča javnosti prek svetovnega spleta. GlavniV umerjevalnem laboratoriju (Foto: I. Sinjur).cilj meteorološke šole je bil predstavitev strokovnihpodlag spremljanja vremenskih razmer, da bi se kakovostmeritev in skrb za objektivno poročanje čimboljpribližali profesionalnemu nivoju. Skrbne in točnemeritve niso pomembne zgolj z vidika obveščanja otrenutnih razmerah, temveč tudi podlaga za analizopodnebnih razmer in sprememb.Pred predavanji sta udeležencem spregovorila predsednikSlovenskega meteorološkega društva Jožef Roškarin generalni direktor Agencije Republike Slovenijeza okolje dr. Silvo Žlebir. Poudarila sta pomembnostsrečanja in izrazila željo po nadaljnjem uspešnemsodelovanju, ki se kaže zlasti v pridobivanju podatkovob izrednih vremenskih pojavih ter nenazadnje prilažjem iskanju meteoroloških opazovalcev za uradnemeteorološke postaje.Zahvaljujoč predavateljem je bila vsebina prvemeteorološke šole raznolika, zanimiva in strokovna.Poleg teoretičnih osnov so udeleženci dobili podrobnejšivpogled v delo državne meteorološke službe inV predavalnici (Foto: I. Sinjur).Na opazovalnem prostoru (Foto: I. Sinjur).

49Naslovi predavanj z vsebinami in predavatelji na poletni meteorološki šoliUmerjanje instrumentovDrago Groselj• postopki umerjanj, instrumenti za umerjanje;• ogled laboratorija za umerjanje.Kontrola in priprava podatkovGregor Vertačnik• prenos podatkov z opazovalnih postaj na ARSO;• polnjenje računalniške baze iz dnevnikov in avtomatskihpostaj;• kontrola podatkov.Analiza podatkov za potrebe proučevanja vremenaGregor Vertačnik• metapodatki• homogenizacija• predstavitev projekta Podnebna spremenljivostSlovenije.Napovedovanje vremenaAndrej Hrabar• nastanek vremenske napovedi;• opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi,• Meteoalarm;• uporaba radarskih in satelitskih slik pri kratkoročnivremenski napovedi (poletna neurja).Oprema in izbira prostora meteorološke postajeFilip Štucin• spoznavanje naprav na meteorološki postaji LjubljanaBežigrad in prikaz njihovega delovanja;• kako umestiti meteorološke meritve v prostor?• opazovanje pojavov in oblakov;• sestavljanje dnevnikov s podatki;• izmenjava podatkov, kodiranje podatkov.Meteorološki modeliJure Cedilnik• kaj je meteorološki model;• problemi numeričnega napovedovanja vremena;• ločljivost modelov;• globalni in lokalni modeli• skupinska napoved• Viri napak v napovedih.Meteorološke meritve in opazovanjaGregor Gregorič• namen meteoroloških meritev (meteorološkain hidrološka napoved, proučevanje podnebja,različni uporabniki …);• osnovni klasični meteorološki instrumenti;• avtomatske meteorološke postaje in digitalniinstrumenti.spoznali proces od meteoroloških merilnih naprav,izbire opazovalnega prostora do obdelave podatkov inna koncu vremenske napovedi. Ker se prvega tovrstnegaizobraževanja vsi znanja željni ljubiteljski meteorologiniso uspeli udeležiti in ker je vsebina predavanjzanimiva tudi za širši krog ljudi, so vsa predavanjadostopna na spletnih straneh SMD na naslovu http://www.meteo-drustvo.si.Posvet Hrvaškega meteorološkega društvaIztok Sinjur, Gozdarski inštitut SlovenijeKatarina Šmalcelj, Državni hidrometeorološki zavod, HrvaškaOb 45. obletnici delovanja je Hrvaško meteorološkodruštvo (HMD) pripravilo dvodnevni strokovnoznanstveniposvet z naslovom «Meteorološki izazovidanašnjice». Posvet, ki je v prostorih zagrebškegaTehničnega muzeja potekal 9. in 10. novembra 2010,je poleg predavanj in predstavitev plakatov, vključevaltudi različne delavnice. Vsebinsko pester dogodekiz različnih področij meteorologije so poleg uglednihdomačih in tujih strokovnjakov obiskali številni šolarji,za katere so bile pripravljene raznovrstne delavnice.V dvodnevnem dogodku je 31 predavateljev predstavilo36 predavanj iz različnih področij meteorologije.Predavanja so bila razvrščena v več sklopov:• Prizemni sloj ozračja in turbulenca• Sinoptična meteorologija• Klimatologija• Kakovost zraka• Agrometeorologija• Popularizacija meteorologijeOb predavanjih se je odvijalo sedem meteorološkihdelavnic, katerih se je udeležilo veliko učencev izrazličnih osnovnih šol. Potekale so v velikem ločenemprostoru, kjer so učenci lahko prehajali od ene do

50Predavanja so imela številčno udeležbo (Foto: Hrvaškometeorološko društvo).Meteorološke meritve v okviru projekta GLOBE (Foto: Hrvaškometeorološko društvo).druge. Predstavljene so bile tako osnove nekaterihvremenskih pojavov, kot tudi podrobnosti v zvezi sspremljanjem vremenskih razmer. Nekatere delavniceso poleg poljudnih predstavitev omogočale sodelovanjepri praktičnih prikazih, najpogumnejši pa so selahko pred kamero preizkusili v vlogi napovedovalcavremena.Naslovi delavnic:• Mala klimatološka delavnica• Meteorološke meritve Državnega hidrometeorološkegazavoda in v projektu GLOBE• Merilni sistemi in programska oprema v mrežisamodejnih meteoroloških postaj DHMZ• Postani napovedovalec vremena na televiziji• Od burje do peščenega vrtinca• Medinstitucionalni virtualni laboratorij• Meteorologija v filatelijiprenosa znanj, kot tudi zaradi izpostavljanja pomenastroke, kateri se v času zaostrenih gospodarskihrazmer kljub vsebolj negotovemu podnebju mnogokratizkazuje nezanimanje. Poleg predavanj, neposrednoali posredno povezanih z meteorologijo, je posvetupomembno težo dalo 90 udeležencev iz petih držav –tudi iz Slovenije. Izpostavljenih je bilo veliko vprašanj,podanih veliko odgovorov. Ker je posvet zagotovo omogočilnova poznanstva in posledično ideje ter priložnostiza sodelovanje, Hrvaško meteorološko društvotovrstna srečanja načrtuje tudi v prihodnje. Mnogepohvale in komentarji ter številčna udeležba jim bodozagotovo vzpodbuda pri zahtevni organizaciji.Prvi tovrstni posvet v organizaciji hrvaških kolegovje bil pomemben dogodek. Pomemben tako zaradiPriložnostni žig Hrvaške pošte v času posveta. V rabi napoštnem uradu 10101 Zagreb. Datum izdaje: 9.11.2010(Vir: http://www.posta.hr/main.aspx?id=148&Page=2(30.11.2010)).Na delavnici »Od burje do prašnega vrtinca« (Foto: Hrvaškometeorološko društvo).

51Jesenski cikel predavanj SMDPovzetek razprav o izoblikovanju stališča Slovenskega meteorološkega društvao podnebnih spremembahMatija KlančarV mesecu decembru se je Slovensko meteorološkodruštvo na pobudo predsednika Jožefa Roškarjatedensko sestajalo. Cilj le-teh je bilo oblikovanjeskupnega stališča o podnebnih spremembah. Ker se vjavnosti tema pogosto pojavlja, je pomembno, da meteorologiusklajeno nastopamo, kadar govorimo o njej.Na začetku uvodne razprave smo ustanovili delovnoskupino, ki je bila sestavljena iz naslednjih članov:Gregor Vertačnik, dr. Zalika Črepinšek, dr. Gregor Gregoričin Andrej Ceglar. Njihova naloga je bila ob koncurazprav pripraviti osnutek dokumenta, ki bi predstavljalstališče Slovenskega meteorološkega društvao podnebnih spremembah. Na vsakem srečanju jeuvodnemu predavanju sledila debata o tekoči temi sprisotnimi člani društva.Uvodno predavanje je pripravil Gregor Vertačnik znaslovom Podnebna(e) sprememba(e) – izziv zastroko. Predavanje je razdelil na tri sklope. V prvemje govoril o problemih strokovnega izrazoslovja vslovenskem jeziku, s katerimi se srečujemo vsak danna področju podnebnih sprememb. Navedel je nekajprimerov v angleškem jeziku in opozoril na neustrezneprevode v slovenski jezik in probleme pri prevajanjuin razlagi le-teh. Predstavil je tudi predloge, s katerimibi se omenjenih problemov uspeli rešiti. V drugemdelu je govoril o ekstremnih vremenskih dogodkih inpovezavi takšnih dogodkov s podnebnimi spremembami.V zadnjem delu pa se je dotaknil interpretacijemeritev, trendov in ostalih rezultatov klimatoloških termeteoroloških izračunov za potrebe predstavitve širšijavnosti. Na razpravi po predavanju je beseda tekla oprimernem izrazoslovju za nekatere pojme. V okvirudruštva je bil sprejet termin PODNEBNE SPREMEMBE(in ne podnebna sprememba, ki se je med drugimtudi pojavljal v meteorološki stroki). Na koncu je bil nakratko predstavljen tudi proces homogenizacije podatkov,ki je pomemben pri reprezentativnosti podatkov vraznih prikazih in pri statistični obdelavi podatkov.Naslednje predavanje je pripravila dr. Lučka Kajfež-Bogataj z naslovom: Podnebne spremembe – trenutnorazumevanje stanja. Najprej je na kratko predstavilaprepletenost različnih področij, ki se ukvarjajo spodnebnimi spremembami. Sledil je prikaz rezultatovglobalnega naraščanja temperatur. Na jasen način jeprikazala več strokovnih argumentov, ki kažejo na to,da je v večini za podnebne spremembe kriv človek.Glavni razlogi so povečevanje prebivalstva in rabeenergije, družba je postala bogatejša, izpusti toplogrednihplinov so večji, poleg vsega pa se je povečala tudimobilnost. Predstavljen je bil tudi vpliv toplogrednihplinov v ozračju (vodna para, ogljikov dioksid in drugi).Poudarila je pomen povečanega učinka tople grede,vpliva Sonca ter razvoja in uporabe klimatskih modelov,ki so pomembni za razumevanje človekovegavpliva na podnebje. Pri slednjih je pomemben vplivoceanov in vegetacije pri napovedljivosti , saj sta todva poglavitna faktorja pri skladiščenju deleža ogljikovegadioksida (okrog 65 %). V prihodnosti se lahkozgodi, da se gozdovi in oceani ne bodo več odzivali naUvodno predavanje z naslovom Podnebna(e) sprememba(e) -izziv za stroko je pripravil Gregor Vertačnik (Foto: M. Demšar).Dr. Lučka Kajfež-Bogataje je pripravila pregled trenutnega razumevanjapodnebnega sistema (Foto: M. Demšar).

52takšen način, kot so se do sedaj. Na koncu je svojepredavanje povzela z naslednjimi sklepi:• podnebnim spremembam se ne moremo izogniti• napovedi klimatskih modelov so negotove inimajo prevelik razpon• razumevanje problemov v klimatologiji je napredovalo• (ne)razumevanje problemov pa se pojavlja nakadrovskem in finančnem področju, ki sta povezanas področjem podnebnih sprememb.Dr. Luka Omladič pa nam je problematiko podnebnih spremembosvetlil še iz družboslovnega zornega kota (Foto: M.Demšar).Dr. Nedjeljka Žagar je pripravila zanimivo predavanje o napovedljivostipodnebja v prihodnosti (Foto: M. Demšar).Ker je ena izmed pomembnejših vej pri podnebnihspremembah tudi klimatološko modeliranje, je bila tretjarazprava posvečena tej temi. Predavanje je pripraviladr. Nedjeljka Žagar z naslovom: O napovedljivosti,metuljčkih in povečevalnem steklu. V svojem predavanjuje predstavila pomen klimatskih modelov – kako jez njimi povezana napovedljivost, s kakšnimi problemise srečujemo pri napovedih. Pri napovedovanju klimeza področje Slovenije je pomembno omeniti tudiprobleme podmrežnih procesov, saj klime ne moremonatančno opisati s pomočjo nekaj modelskih točk.Predstavila je proces gnezdenja, ko poganjamo regionalnimodel znotraj globalnega modela. Gnezdenje jepotrebno pri regionalnem modeliranju, saj se posebejpri Sloveniji pokaže velika raznovrstnost posameznihobmočij. Težava, ki se kaže v klimatskem modeliranjupa je tudi verifikacija napovedi, saj jih za razliko odvremenskih napovedi, kjer imamo na voljo reanalize,ne moremo enostavno ovrednotiti. Omenila je tudiproblem pomanjkanja financiranja raziskav s področjaklimatskega modeliranja. Na koncu je predstavila šeevropske projekte na področju klimatskega modeliranja(Prudence, ENSEMBLES) in projekte v Sloveniji.Naslednjič smo bili priča predavanju z drugega zornegakota, kot smo običajno navajeni meteorologi. Predavateljdr. Luka Omladič s Filozofske fakultete nam jepredstavil predavanje z naslovom: Ali so podnebnespremembe moralno vprašanje? Pogled okoljskeetike. Predavanje je razdelil na štiri sklope. Začetek jebil namenjen ponovitvi osnov etike in morale, ki nas jepreko zgodovinskega pregleda in na podlagi nazornihprimerov popeljala nazaj v šolske dni. Predavatelj seje nato omejil na okoljsko etiko in predstavil primerjavomed etiko, ki predstavlja predvsem odnose medljudmi, in okoljsko etiko, ki predstavlja odnos dookolja. Predstavil nam je tudi definicije okoljske etikein pogled na okoljsko etiko z različnih filozofskih zornihkotov. Dotaknili smo se tudi okoljske pravičnosti inproblemov povezanih z njo. V tretjem delu predavanjasmo se na kratko pogovorili o etiki podnebnih sprememb,kjer je predavatelj zastavil vprašanji ali verjamemoznanosti in ali je znanost vrednostno nevtralna.Predavatelj je na tem mestu prikazal povezavo s podnebnimisporazumi. Na koncu se je dotaknil še politikein povezanih poglavij ogljične ekonomije in kapitalizma,mednarodnih odnosov in politične odgovornosti.Peto od srečanj sta vodila dr. Jože Rakovec in dr.Pred novoletnim srečanjem je vtise s konference v Cancunupredstavil mag. Andrej Kranjc (Foto: M. Demšar).

53Klemen Bergant. Namenjeno je bilo povzetku prejšnjihsrečanj in izmenjavi mnenj o različnih podnebnihtemah. Jožef Roškar je predstavil projekt »ScepticalScience« (www.skepticalscience.com), ki je dopolnitevnastajajoči Izjavi SMD o podnebnih spremembah.Na spletni strani lahko najdemo številne prispevke,povezane s podnebnimi spremembami. Do nastankatega članka smo v okviru Slovenskega meteorološkegadruštva prevedli že več kot štirideset člankov in takosi lahko odgovore na trditve »podnebnih skeptikov«ogledate tudi v slovenskem jeziku.Od 29. novembra do 10. decembra lani je v mehiškemCancúnu potekalo skupno zasedanje Konferencepogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebjain Konference pogodbenic Kyotskega protokola(COP16/CMP6), ki se ju je aktivno udeležil tudi naščlan, mag. Andrej Kranjc. O poteku in uspešnosti konferencesmo tako iz prve roke izvedeli na novoletnempredavanju mag. Andreja Kranjca. Podrobnosti o konferencipa je Andrej opisal v prispevku, ki ga najdete vrubriki Pod drobnogledom.Ob koncu je pomembno še enkrat poudariti, da je znaše strani strokovne argumente potrebno zagovarjatiin se z njimi stalno pojavljati v medijih in v javnosti.Prepustiti iniciativo skeptikom in zanikovalcem podnebnihsprememb bi bilo z našega stališča nespametno.Udeležba na srečanjih je bila precejšnja (Foto: M. Demšar).

54PREDNOVOLETNOSREČANJE ČLANOVSMDMiha Demšar, Agencija RS za okolje21. decembra 2010 smo se člani SMD, kot vsako leto,dobili na tradicionalnem prednovoletnem srečanju vveliki sejni sobi, v četrtem nadstropju Agencije RepublikeSlovenije za okolje.Veselja in dobre volje ni zmanjkalo.Srečanje smonadaljevali z zakusko ter prijetnimkramljanjem ob nazdravljanju z dobro kapljico. Časdruženja je hitro mineval in razšli smo se z voščili indobrimi željami za prihajajoče leto 2011.Ob polni mizi dobrot so se razvile živahne debate.Prednovoletno srečanje je lepa priložnost, ob kateri sezberemo skupaj v večjem številu. Tudi tokrat se nas jezbralo več kot štirideset. Kot običajno, smo druženjepričeli s predavanjem. Po uvodnem nagovoru predsednikadruštva, gospoda Jožefa Roškarja, je vtise izpodnebne konference v Cancunu predstavil AndrejKranjc.Nekateri pa so si vzeli čas in naredili še malo reklame za»našo« Vetrnico.Priložnosti za izmenjavo mnenj in novic je bilo dovolj.Domov smo odhajali zadovoljni in z lepimi željami za prihajajočeleto. Nekateri pa tudi z novoletnim darilom društva -Vetrnico.

POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG55Indikatorji turbulence ob jasnem vremenu vvišjih slojih troposfere v modelu ALADIN-SIManca ŠtrajharTurbulenca ob jasnem vremenu (CAT) ima pomembenvpliv na varnost v letalstvu. CAT je namreč pogostovzrok za lažje in hujše poškodbe potnikov med letom,poškodbe na letalih in v ekstremnih primerih tudivzrok za letalske nesreče. Vse našteto pa vpliva tudina finančne izgube letalskih družb. NapovedovanjeCAT-a ima torej predvsem velik pomen za letalstvo.Zaradi dejstva, da imajo območja s CAT običajno vertikalnorazsežnost do nekaj sto metrov, je ta pojav težkonapovedovati. Problem pa je tudi v tem, da CAT-a nemoremo eksplicitno izračunati. Območja z CAT se zatoobičajno določa na podlagi računanja parametrov, kiso povezani s turbulenco. Eden najpogosteje uporabljenihtak šnih CAT indikatorjev je Richardsonovoštevilo.V diplomskem delu sem na podlagi podatkov modelaALADIN-SI s horizontalno ločljivostjo 4.4 km naredilaklimatologijo treh indikatorjev CAT-a za leto 2007,ločeno za zimske in poletne mesece, na širšemobmočju Alp. Negativne vrednosti kvadrata Brunt-Vaisallovefrekvence (N 2 ) so indikator za hidrostatičnonestabilnost. Majhne, vendar pozitivne vrednostiRichardsonovega števila (Ri) pa so indikator za Kelvin-Helmholtzovo nestabilnost. Tretji indikator, ki sem garačunala, je bil Scorerjev parameter. Ker interpretacijaScorerjevega parametra kot CAT indikatorja ni enostavna(potrebno ga je razlagati skupaj z orografijo,stabilnostjo in tokom v ozadju), sem računala lenjegove povprečne vrednosti in nekatere statističnelastnosti. Rezultate statistike Brunt-Vaisallovefrekvence in Richardsonovega števila sem primerjalas 44-letno klimatologijo indikatorjev CAT-a, ki je bilanarejena za področje celotne severne hemisfere napodlagi podatkov z veliko slabšo horizontalno ločljivostjo(Jaeger, Sprenger, 2007, J.Geophys.Res.). KlimatologijaBrunt-Vaisallove frekvence in Richardsonovegaštevila za zimske mesece kaže ujemanje območij, kijih indikatorja označujeta za možna območja s CAT.Minimum pojavljanja CAT-a oba indikatorja kažeta nadobmočjem najvišje orografije. Klimatologija Brunt-Vaisallove frekvence in Richardsonovega števila zapoletne mesece kaže zmanjšanje vrednosti frekvencv primerjavi s frekvencami za zimske mesece, karkažejo tudi rezultati iz članka (Jaeger, Sprenger, 2007,J.Geophys.Res.).Verifikacije podatkov z meritvami in opazovanji nimožno narediti, saj imamo na voljo le poročila pilotovpotniških letal. Pomanjkljivost teh poročil je v tem,da so le z letalskih linij in zaradi tega imajo omejenopodročje, druga pomanjkljivost pa je ta, da so oceneo turbulenci le subjektivne in velikokrat pomanjkljive.Zaradi horizontalno majhne razsežnosti CAT-a je tapojav težko napovedovati z modeli kot je ALADIN-SI,saj je to predvsem model za napovedovanje vremenav spodnji troposferi in ima zaradi tega večje število modelskihnivojev pri tleh. Na višinah, kjer nastaja CAT,pa je vertikalnih modelskih nivojev malo. Za potrebenapovedovanja CAT-a bi bilo potrebno model razvijatitudi v smeri večje vertikalne ločljivosti v višji troposferiin na nivoju tropopavze.Porazdelitve frekvenc (%) pojavljanja N 2

56POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGPrimerjava disperzijskih modelovMatic IvančičV diplomskem delu sem pripravil primerjavo rezultatovtreh disperzijskih modelov. To so nemški modelAUSTAL2000, avstrijski model GRAL in ameriški modelCALPUFF.Disperzija onesnaževal zunanjega zraka je vednosestavljena iz dveh procesov: iz advekcije dima izodvodnika s pomočjo vetra in iz razprševanja prečnona smer vetra. Zato vsak disperzijski model potrebujetridimenzionalno vetrovno polje. Zgoraj navedenimodeli imajo vgrajene lastne vetrovne predprocesorjeza izračun vetrovnih polj. AUSTAL2000 in CALPUFFimata vgrajene diagnostične vetrovne modele, TALdioin CALMET. GRAL pa vsebuje mezo-skalni meteorološkimodel GRAMM. Med modeli obstaja ogromna razlika vpotrebnih vhodnih meteoroloških podatkih. Za zagonmodelov AUSTAL2000 in GRAL zadostuje že podateko vetru in stabilnosti ozračja na eni prizemni postaji,za zagon modela CALPUFF pa je potreben vsaj edenvertikalni profil vetrovnih in temperaturnih podatkov.Poleg tega lahko v model CALPUFF vključimo podatkeo vetru iz več prizemnih postaj.V prvem delu diplomske naloge sem raziskoval delovanjedveh različnih vrst disperzijskih modelov. Na sliki2 je predstavljeno delovanje Lagrangejevega delčnegamodela (‘Lagrangian particle model’) in odziv takšnegamodela na različno stabilnost ozračja. Na sliki 3sem prikazal delovanje Lagrangejevega paketnegamodela (‘Lagrangian puff model’). AUSTAL2000 inGRAL sta Lagrangejeva delčna modela, CALPUFF pa jeLagrangejev paketni model.Primerjavo rezultatov modelov sem izvedel na območjuTermoelektrarne Šoštanj (TEŠ). To območje semizbral, ker v okolici TEŠ deluje okoljski informacijskisistem, sestavljen iz devetih postaj za merjenje kakovostizunanjega zraka. Primerjava rezultatov različnihmodelov v primerjavi z meritvami se nahaja na sliki 1.V izračun z modelom CALPUFF sem vključil spremenljivoemisijo, v ostala dva modela pa povprečno mesečnoemisijo.Na podlagi rezultatov lahko sklepam, da modela AU-STAL2000 in GRAL podcenjujeta koncentracije, modelCALPUFF pa koncentracije precenjuje.Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO 2na območju TEŠ. Zgoraj levo je predstavljenahorizontalna interpolacija meritev, zgoraj desno je rezultat modela AUSTAL2000. Spodajlevo je rezultat modela CALPUFF, spodaj desno pa rezultat modela GRAL.

POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG57Slika 2. Princip delovanja Lagrangejevega delčnega modela. Na levi strani slike je prikazanodziv modela na različne stabilnosti ozračja (nestabilno, nevtralno, stabilno), na desni stranislike pa je prikazana porazdelitev končnih leg delcev po višini glede na stabilnost ozračja.Slika 3. Delovanje Lagrangejevega paketnega modela. Paket se advektira v smeri vetra (izleve proti desni) in se razširja v okolico.

58 POVZETKI DIPLOMSKIH NALOGVetrovni profili v planetarni mejni plasti nadodprtim morjemMiha VeršnjakObravnaval sem nize meritev s treh meteorološkihmerilnih boj v Severnem morju in Atlantskem oceanuter meritve z raziskovalnega stolpa FINO v letu 2004in pripadajoče modelske simulacije vetra na spodnjihmodelskih nivojih do višine 172,2 m za tri različnekonfiguracije modela WRF 3.1. Konfiguracije serazlikujejo glede na vertikalno ločljivost in geografskipoložaj računskih območij.Najprej sem vse modelsko izračunane hitrosti vetraprimerjal s hitrostmi, izmerjenimi na FINO stolpu narazličnih višinah do 100 m. Izmerjeni hitrostni profili inmodelski profili so se dobro ujemali med seboj, ujemanjeje poleg konfiguracije modela odvisno predvsemod smeri vetra.V drugem delu sem meritve z boj in modelske simulacijerazdelil glede na stabilnost v atmosferi nanevtralne, stabilne in nestabilne profile ter izračunalparametre za ekstrapolacijo vetra (torno hitrost,Monin-Obukhovo dolžino, parameter hrapavosti) narazlične načine. Po znanih enačbah za prizemno plastsem ekstrapoliral hitrost vetra na podlagi meritev z bojin jo primerjal s hitrostjo na posameznih modelskihnivojih iz dveh modelskih simulacij z različno vertikalnoločljivostjo. V nevtralnih razmerah je bilo ujemanjene glede na način izračuna torne hitrosti dobro, vnestabilnih in stabilnih pa so se pokazala določenaodstopanja. Ta so bila največja pri primerjavi ekstrapoliranegavetra in rezultatov simulacij konfiguracijez manj računskimi nivoji v stabilnih razmerah. Zopetse je kot natančnejša izkazala konfiguracija z boljšovertikalno ločljivostjo.Torno hitrost (u *) sem računal na tri različne načine:• eksplicitno iz modelskih rezultatov na različnihmodelskih nivojih,• iterativno iz rezultata z enega modelskega nivojain• iterativno iz izmerjene hitrosti vetra na boji.Zadnji način izračuna ni bil možen v stabilnih pogojih.Med vrednostmi, izračunanimi na različne načine, jebilo precej razlik. V nevtralnih razmerah so vsi različninačini izračuna zadovoljivi in med seboj primerljivi,nekoliko razpršene so le eksplicitno določene u *,dobimo pa z vsemi tremi u *zadovoljiv rezultat ekstrapolacije.Vrednosti eksplicitno določenih u *sodosti bolj razpršene v stabilnih in še bolj v nestabilnihrazmerah. Tu dobimo tudi vrednosti od -300 do +500m/s, ki zagotovo niso realne. Na vseh bojah opazimoše, da dobimo v stabilnih pogojih pri nižjih hitrostih naspodnjem modelskem nivoju (oz. na boji) višje eksplicitnodoločene u *od iterativno izračunanih, pri višjihhitrostih pa nižje. Obratno je v nestabilnih pogojih –pri nižjih hitrostih na spodnjem nivoju so eksplicitnodoločene u *nižje od iterativno določenih, pri višjih pavišje. Tudi iterativno izračunane u *so v nenevtralnihrazmerah nekoliko razpršene, kar je posledica različnihMonin-Obukhovih dolžin pri istih hitrostih. V vsehtreh primerih je u *približno enako odvisna od hitrostina spodnjem nivoju, narašča skoraj linearno.Po analizi rezultatov povprečnih vetrovnih profilov,njihovih povprečnih napak in napak RMSE vidimo, daje ekstrapolacija mnogo bolj zanesljiva, če v enačbahuporabljamo iterativno določeno u *in ne eksplicitnou na spodnjem nivoju v m/s24222018CLHImeritve16141210864200 24 48 72 96 120 144 168urePotek hitrosti vetra na boji Channel ship od 3. do 10.1.2004. Prikazane so meritve in rezultati konfiguracij CL in HI.

POVZETKI DIPLOMSKIH NALOG59določene, bistvenih razlik ne opazimo samo v nevtralnihrazmerah. Pri ekstrapolaciji na podlagi u *, določeniiterativno iz modela, se z višino vrednost povprečnenapake dostikrat manjša (u *smo namreč določili izmodelskega podatka in se tako hitrost mora vednobolj približevati modelski vrednosti), pri ostalih pa se zvišino veča.V nevtralnih razmerah je primerjava ekstrapoliranegavetra in modelskih rezultatov zadovoljiva ne glede nauporabljeno u *, a vseeno dobimo manjše napake, čeuporabimo iterativno določeno u *.V nestabilnih razmerah sem Monin-Obukhovo dolžinodoločil s pomočjo Richardsonovega števila in natoizračunal u *. Rezultati, dobljeni iz eksplicitno izračunaneu *, so bili mnogo slabši (tako povprečen profil kotRMSE) od ostalih dveh načinov računanja, kar je posledicavelike razpršenosti in velikega števila nerealnihvrednosti eksplicitno izračunanih u *.V stabilnih pogojih so ne glede na uporabljeno u *rezultatiiz CL konfiguracije (konfiguracija z manj vertikalniminivoji) izjemno slabi. Po podrobnejšem pregledurezultatov sem opazil, da razlog za tako slabo ujemanjein velike vrednosti napak niso konstanta odstopanjaekstrapoliranega vetra od modelskih vrednosti,ampak posamezna ekstremna odstopanja, ki hitropovečajo napako in pokvarijo povprečen profil (npr.vrednosti ekstrapoliranega vetra 500 m/s in več). Čebi take vrednosti, ki jih je bilo na posamezni boji približno50, odstranili iz analiz, bi bile te bistveno boljše.Boljši povprečen profil dobimo z uporabo HI konfiguracije(konfiguracija z večjim številom vertikalnih nivojevv prizemni plasti), napake RMSE med posameznimiprofili ekstrapoliranega vetra in modelskimi rezultatipa so še vedno prevelike, da bi lahko bili zadovoljni(na spodnjem nivoju med 5 in 10 m/s, z višino pa hitronaraščajo do še mnogo večjih vrednosti).Odvisnost torne hitrosti od hitrosti na najnižjem modelskem nivoju v konfiguraciji modela CL v stabilnih razmerah. Rdeča barva:eksplicitno izračunana torna hitrost. Črna barva: torna hitrost, določena na podlagi iterativnega izračuna iz izmerjenega podatkaz boje. Zelena barva: torna hitrost, določena na podlagi iterativnega izračuna iz najnižjega modelskega nivoja.Povprečen vetrovni profil za nestabilne razmere na boji 64046. Levo: konfiguracija CL. Desno: konfiguracija HI. Modra barva:povprečje vseh obravnavanih modelskih profilov. Rdeča barva: povprečje iz meritve ekstrapoliranih profilov na podlagi eksplicitnodoločene torne hitrosti. Zelena barva: povprečje iz meritve ekstrapoliranih profilov na podlagi torne hitrosti, določeneiterativno iz najnižjega modelskega nivoja. Črna barva: povprečje iz meritve ekstrapoliranih profilov na podlagi torne hitrosti,določene iterativno iz izmerjene hitrosti na boji.

60Podnebje Zaplane – meteorološkemeritve in podnebne značilnostiMartin Gustinčič, absolvent na Oddelku za geografijo Filozofske fakultetemartin.gustincic@slometeo.netPovzetekZaplana pri Logatcu je primer območja, kjer ima relief velik vpliv na lokalno vreme. Z opazovanjem vremenana Zaplani sem pričel pred petnajstimi leti, amaterska meteorološka postaja Zaplana pa je bila s pričetkommeritev leta 2002 in avtomatizacijo meritev leta 2005 ena prvih postaj take vrste v Sloveniji. S časom se jemoje opazovanje vremena razširilo na bližnjo okolico Zaplane in na mrazišča, pojav zasebnih meteorološkihpostaj pa je omogočil še podrobnejše primerjave vremenskih razmer na širšem območju Logatca. Dolgoletnemeritve in opazovanja vremena so pokazale na številne vremenske in podnebne posebnosti, po katerih seZaplana od meteoroloških postaj državne meteorološke mreže loči predvsem v zimskem času. Podatki o padavinahne kažejo pomembnih odklonov glede na okolico, pomembne razlike pa se kažejo pri temperaturnihrazmerah in pogostnosti posameznih vremenskih pojavov. S terenskimi meritvami in opazovanjem vremenasem se srečal z zanimivimi, v znanstveni literaturi pogosto slabo raziskanimi vremenskimi pojavi.Ključne besede: Zaplana, mikroklima, žled, pobočna meglaAbstractAn example of area, where topography has a big influence on local weather is the karst plateau Zaplanain western Slovenia. Since 2002 I have had an amateur weather station there, but in addition to automaticweather measurements on the field weather observations are taking place too. Because of karst terrain thereare many frostholles, where I examine snow cover and temperature conditions. Since a Slovenian amateurweather network has evolved I have been able to expand weather observations not only on Zaplana, butalso on the near surrondings. Weather measurements and observations from several years suggest thatsome specific weather phenomena exist on Zaplana, which are only poorly mentioned in scientific literature.In addition of other weather stations Zaplana has its own local weather conditions especially in winter. Onyearly scale, differences in temperature and some weather phenomena are much more important than distributionof precipitation.Keywords: Zaplana, microclimate, glaze ice, upslope fogZaplanaHribovje Zaplana, za katero je značilna zakraselost inreliefna dvojnost, leži na Notranjskem, med Vrhnikoin Logatcem. Po fizičnogeografskih značilnostih jesmiselna delitev na dva dela. Zgornja Zaplana jehribovita, na planotasti Spodnji Zaplani pa je značilendolomitni kras s številnimi kraškimi kotanjami. Najvišjivrh Zaplane je 800 m visoka Ulovka, nad 700 m pasega še Planina nad Vrhniko z znamenitim razglednimstolpom. Zaradi najnižjega stika med višjim dinarskimsvetom in nižjim Ljubljanskim barjem je bila širša okolicaZaplane vedno strateško in prometno pomembnoobmočje. Na to kažejo ostanki rimskega obrambnegalimesa in Rupnikove linije, ter novejša prometna inenergetska infrastruktura, ki poteka skozi Vrhniškavrata.Meteorološke meritveZ opazovanji vremena sem se resneje pričel ukvarjatipo letu 1995. Po letu 2000 sem izvajal občasnemeritve temperature in kmalu se je izkazalo, da verodostojnihmeritev ni mogoče zagotoviti brez meteorološkehišice, ki sem jo pridobil leta 2002. S klasičnimi

61Slika 2. Meteorološka postaja Zaplana (Foto: M. Gustinčič).Figure 2. Meteorological station Zaplana (Photo: M.Gustinčič)Slika 1. Topografska karta Zaplane. Izstopa dolina reke Bele,ki se na Vrhniki izliva v Ljubljanico (Avtor: M. Gustinčič)Figure 1. Topographic map of Zaplana. In the east the Belastream is dominating, a tributary of Ljubljanica river (Author:M. Gustinčič)nadomestiti klasičnih terenskih opazovanj vremena.Pozimi se izvajajo meritve padavin s pomočjo posodein menzure. To delo ob moji odsotnosti opravljajopredvsem prijatelji. Na vremenski postaji je potrebnoveliko ročnih posegov, že nekaj let pa se zapisuje tudievidenca o vseh bistvenih spremembah na meteorološkipostaji in v njeni okolici. V luči vse večjih stroškovza amaterske meritve, količine dela ter dejstva, da bibil poleg glavnega opazovalca na voljo tudi kakšenrezervni opazovalec, je bila januarja 2010 na ARSOpodana prošnja za vzpostavitev uradne meteorološkeopazovalnice na Zaplani.meteorološkimi termometri sem meril temperaturo vtreh klimatoloških terminih. Zaradi moje pogoste odsotnostipa so iz tistega obdobja ohranjene predvsemekstremne temperaturne vrednosti za daljša, včasihcelo mesečna časovna obdobja.Hkrati sem se pričel ukvarjati tudi z mrazišči. Prveterenske meritve sem jeseni 2001 izvajal v bližnjem, zgozdom precej poraslem mrazišču. Ker pa se je kmaluizkazalo, da so po absolutnih minimalnih temperaturahhladnejša plitvejša in s travo porasla mrazišča,sem naslednji dve leti z minimalnim alkoholnimtermometrom meril minimalne temperature v sosednjikraški kotanji Dolinca. Aprila 2004 so se s postavitvijodigitalnega registratorja temperature pričele sistematičnemeritve, ki omogočajo vpogled v samo dinamikospreminjanja temperatur v mrazišču.Meritve na zgornji meteorološki postaji (nadmorskavišina 566 m) so se avtomatizirale kasneje od tistih vmrazišču, saj so zahtevale stalno računalniško povezavo.Do avtomatizacije je prišlo leta 2005 in danessamodejna vremenska postaja meri osnovne meteorološkespremenljivke in izmerke v določenih časovnihintervalih pošilja na spletno stran „Podnebje Zaplane“.Avtomatizacija meritev je sicer pripomogla k novimspoznanjem o podnebju tega območja, ne more paPodnebne značilnostiPoložaj Zaplane glede na omenjena Vrhniška vratadaje podnebju na tem območju, pa tudi podnebju vširši okolici Logatca, poseben pečat. Zaradi opisanegapoložaja leži Spodnja Zaplana v območju dvignjenetemperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem, karima velik vpliv na vremenske razmere in spremljajočepojave, kot so pobočna megla, ivje in žled. Ob prevladivisokega zračnega pritiska se pojavi tipična dnevna vetrovnost.Čez dan piha vzhodni pobočni veter, ponočipa rahel južni veter iz smeri Logaškega polja, ki kažena nastanek temperaturne inverzije.Temperatura zrakaZaradi razgibanega reliefa so za Zaplano značilnepestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo gledena dnevni čas in sinoptično vremensko situacijo. Objasnem in mirnem vremenu ponoči se hladnejši intežji zrak steka v nižje lege. V takšnih razmerah jena Spodnji Zaplani hladneje kot na Zgornji Zaplani.Poleg tega planotasti relief na Spodnji Zaplani omogočanastanek plitve temperaturne inverzije in podnjenim vplivom je tudi meteorološka postaja. Višji deliZaplane so ponoči toplejši, kar se je sklepalo že na

62Slika 3. Običajna dnevna zračna cirkulacija na Spodnji Zaplani; rahel jugozahodni veter (1) ponoči naznanja temperaturnoinverzijo, podnevi piha vzhodni veter (2), ki proti večeru vse bolj slabi in ga nato ponovno zamenja nočni veter južne smeri (3).Figure 3. Daily circulation on Spodnja Zaplana; gentle breeze from south-west (1) during the night announces temperatureinversion, during the day east wind blows (2), which is again replaced by south-west wind in evening hours (3).podlagi podatkov z uradne meteorološke postaje Topolpri Medvodah v sosednjem Polhograjskem hribovju. Zanatančnejšo analizo razmer v najvišjih delih Zaplane jebil na vrhu Ulovke za obdobje od jeseni 2009 do spomladi2010 nameščen digitalni registrator temperature,ki je bil pred padavinami in Sončevim sevanjemzaščiten s termometrskim zaklonom, izdelanem ponačrtih Slovenskega meteorološkega foruma. Dobljeniizmerki potrjujejo dejstvo, da se na Zaplani ob ustaljenemvremenu to najbolj spremeni nad nadmorskovišino 650 m, kjer je pogosto prehod iz vlažnega inhladnega zraka v suho in toplo zračno maso na vrhutemperaturne inverzije.Vremenske, zlasti temperaturne razmere na Zaplaniso zelo odvisne od splošne vremenske situacije.Dolgoletno opazovanje lokalnega vremena jepokazalo, kako velik vpliv ima že majhna spremembasplošnih vetrov na vreme. Velika razlika je že v primeruseverovzhodnih ali severnih splošnih vetrov. Zodklonom vetra od vzhoda na severno smer se naZaplani zmanjšuje vetrovnost, od tega pa so odvisnepredvsem nočne temperature. Ob vzhodnih vetrovihizostane tipična dnevna vetrovnost, podnevi pihapobočni vzhodni veter, ki nato tudi ponoči ne poneha.S tem nadomesti nočni veter in velikokrat povzročipobočno meglo, ki je posledica nizke oblačnosti nadLjubljanskim barjem. Ob severni zračni cirkulaciji sorazmere precej drugačne, saj zvečer dnevnemu vzhodnemuvetru hitro sledi lokalni nočni veter in tako sedo jutra radiacijsko ohladi. V takih primerih se jutranjamegla in nizka oblačnost zadržujeta na Vrhniki, naobmočju Logatca pa je jasno vreme s precej nižjimijutranjimi temperaturami zraka. Ob vzhodnih vetrovihso na Zaplani torej močni vplivi Ljubljanskega barja, obsevernih vetrovih pa je območje Logatca vremenskogledano povsem ločeno od razmer v Ljubljanski kotlini.Slika 4. Potek temperature zraka na meteorološki postajiZaplana (modra) in na Ulovki (rdeča) jeseni 2009.Figure 4. Temperatures on weather station Zaplana and onthe Ulovka hill in Autumn 2009.Slika 5. Radiacijska megla na območju Spodnje Zaplane(Foto: M. Gustinčič).Figure 5. Radiation fog in lower parts of Zaplana (Photo: M.Gustinčič)

63Slika 6. Primer noči z debelejšo radiacijsko meglo, ki zavrenočno ohlajanje v Logatcu (rdeča) in zaradi katere je meteorološkapostaja Spodnja Zaplana (modra) v jutranjih urahnekoliko hladnejša.Figure 6. Deeper radiation fog during the night; in suchcases Zaplana is colder than the town of Logatec at a lowerelevation, although in many cases it is just the opposite.Na območju Logatca so neposredne primerjave temperaturezraka možne med zasebnimi meteorološkimipostajami Zaplana, Petkovec in Logatec (medmrežje 5in 6). Na omenjenih lokacijah je v klasični meteorološkihišici nameščena vremenska postaja enakega tipain proizvajalca. V okolici je še nekaj zasebnih meteorološkihpostaj, ki ležijo na drugačni nadmorski višini,imajo drugačne senzorje in drugačno zaščito predSončevim sevanjem. Jutranje temperature zraka so zizjemo mrazišč najnižje v Logatcu. To velja predvsemza hladno polovico leta, sicer pa so lahko vremenskerazmere takšne, da Zaplana po jutranji temperaturizraka „prehiti“ običajno hladnejše Logaško polje. Tose dogaja v primerih, ko je na Spodnji Zaplani plitva, vLogatcu pa debelejša radiacijska megla (slika 6).Specifične vremenske razmere se na širšem območjuLogatca kažejo tudi ob splošnih južnih vetrovih. Obtem na Primorskem piha „jugo“, v južni Sloveniji pa jevetrovno in relativno toplo vreme. Južni veter običajnoseže do krajev na primorski strani (Postojna) in nekaterihkrajev na drugi strani dinarske gorske pregrade(Planina pri Rakeku, Bloke). V takih situacijah topeljužni veter do območja Logatca velikokrat ne seže inje zato tam bistveno hladneje. Opisana situacija je največkratvzrok za izdatnejše sneženje v nižjem Logatcu,kot v višje ležečih krajih nekaj kilometrov južneje. Območnejšem južnem vetru se njegov vpliv kaže tudi vLogatcu, medtem ko južni veter Zaplano še težje dosežein še vedno piha hladen prizemni vzhodni veteriz zgornjih zračnih plasti nad Ljubljanskim barjem. Vtakih primerih je lahko Zaplana prehodno precej hladnejšaže od bližnjega Logatca (slika 7). Zabeleženi sobili tudi primeri, ko je bila Zaplana prehodno hladnejšacelo od 235 m višje Ulovke, kar pomeni, da sega plasthladnega zraka iz Ljubljanske kotline le do določenevišine in velikokrat le do Spodnje Zaplane.Jutranje temperature na meteorološki postaji Zaplanase razlikujejo s tistimi na okoliških postajah državnemeteorološke službe (sliki 8 in 9). So precej nižje kotSlika 8. Potek povprečne letne temperature zraka na podnebnihmeteoroloških postajah Postojna (533 m) in Topolpri Medvodah (660 m) (Vir: medmrežje 1), ter na zasebnimeteorološki postaji Zaplana (566 m).Figure 8. Yearly temperature averages at climatological stationPostojna (533 m), Topol near Medvode (660 m) and onprivate meteorological station Zaplana (566 m).Slika 7. Velika temperaturna razlika med Zaplano (modra) inLogatcem (rdeča) ob splošnih južnih vetrovih in padavinah4. septembra 2010. Smer vetra je zaradi namena raziskavena grafikonu prikazana z dvema kategorijama; vzhodni vetervključuje smeri od 0° do 155°, zahodni veter pa smeri od156° do 359°.Figure 7. Considerable temperature difference between Zaplanaand Logatec during south winds and precipitation on4th September 2010. Zaplana has more near ground windfrom the east, when Logatec is warmer because of southwind. Blue category represents winds from 0° to 155° andred category winds from 156° to 359°.Slika 9. Število dni glede na temperaturne pragove napodnebnih meteoroloških postajah Postojna in Topol priMedvodah (Vir: medmrežje 1), ter na zasebni meteorološkipostaji Zaplana.Figure 9. Number of days by air temperature tresholds atthe climatological station Postojna, Topol near Medvode andon the private meteorological station Zaplana.

64v okoliških hribovjih (Topol pri Medvodah), pogosto paso nižje tudi od temperatur v krajih na primorski stranidinarske gorske pregrade, še posebno v situacijah,ko šibka burja preprečuje nastanek temperaturne inverzije(Postojna). Dnevne temperature so na Zaplaniob jugozahodnih vetrovih podobne temperaturam vPostojni, nižje pa so ob vzhodnih vetrovih, kar še zlastivelja za zimski čas, ko je pogosto ravno pri Postojnimeja med nizko oblačnostjo in sončnim vremenom.MeglaZaplana je precej megleno območje, saj je v višjihlegah pogosta pobočna megla, na Spodnji Zaplanipa tudi radiacijska megla. Slednja ni vezana naLjubljansko barje, temveč na Logaško polje. Kadarje radiacijska megla na Spodnji Zaplani, je ta nujnotudi na Logaškem polju, na Zaplani pa ne sega višjeod 600 m nadmorske višine. Posebnost je pobočnamegla, ki je značilna za višja, hribovita območja, naZaplani pa se pojavlja ob dveh vremenskih situacijah.V prvem primeru se megla pojavlja ob ciklonalnemtipu vremena in je posledica nizkih oblakov stratusovnad Ljubljansko kotlino (slika 10). V drugem primeruse pobočna megla pojavlja ob anticiklonalnem tipuvremena (sliki 11 in 12) in je posledica dvignjene temperaturneinverzije ter spremljajoče nizke oblačnostinad Ljubljanskim barjem, medtem ko v višjih legah vokolici običajno vlada sončno vreme.Pobočne megle ob ciklonalnem tipu vremena vLogatcu ni, saj je običajno nekoliko dvignjena. Večmegle je na območju Vrhniških vrat, Zaplana pa je zavitav oblak s spodnjo bazo na okoli 520 m nadmorskevišine. Megla je lahko še nekoliko višje, tako da so vmegli predvsem višja območja Zaplane, ki so usmerjenana vzhod. Megla se premika skladno z vzhodnimvetrom in zato prične pri temperaturah pod lediščempredvsem na drevju nastajati ivje, ki je običajno najdaljšena območju Planine nad Vrhniko.Slika 11. Pobočna megla ob anticiklonalnem tipu vremenase preliva čez Spodnjo Zaplano. Fotografirano z nižjegaLogaškega polja (Foto: M. Gustinčič)Figure 11. During the anticyclonic weather colder air withupslope fog „flows“ through lower parts of Zaplana. Thephoto is taken from lower karst field Logaško polje (Photo:M. Gustinčič)Bistvo vseh opisanih vremenskih posebnosti Zaplaneje ravno njena lega v območju omenjene dvignjenetemperaturne inverzije. Ob tem ni najhladneje na dnukotline, temveč pogosto v višini Spodnje Zaplane.Tudi če Zaplane megla ne doseže, so temperaturenizke, saj priteka z vzhodnim vetrom hladen zrak izhladne plasti ozračja tik nad megleno plastjo. Meglasega iz Ljubljanskega barja v smeri proti Logatcu čeztri najnižja sedla. Prvi krak megle sega po podolju zavtocesto Vrhnika-Logatec, drugi po regionalni cestičez prelaz Smrekovec na Logaško polje, tretji pa segaSlika 10. Pobočna megla ob ciklonalnem tipu vremena ovijapredvsem višje ležeča območja nad višino 650 m (Foto: M.Gustinčič)Figure 10. Upslope fog during the cyclonic weather conditionsoften covers the upper parts of Zaplana 650 metersabove sea level (Photo: M. Gustinčič).Slika 12. Pobočna megla ob anticiklonalnem tipu vremena16. novembra 2008 sega skozi Vrhniška vrata. Označena sovečja naselja in zasebne vremenske postaje – kombinacijasatelitske slike MODIS (medmrežje 4) s spletno aplikacijoGoogle Earth.Figure 12. An example of upslope fog during anticyclone weatheron 16th November 2008. Fog is penetrating throughlower saddles from Ljubljana basin to Zaplana. The imageis a combination of satelite picture MODIS (source 4) andGoogle Earth application.

65Slika 13. Primer nenadne ohladitve na meteorološki postaji Zaplana 23.decembra 2007. Toplo zračno maso ob jugozahodnemvetru zamenja hladen in vlažen zrak, nakopičen v Ljubljanski kotlini.Figure 13. A case of rapid cooling on weather station Zaplana on 23th December 2007, which is a result of upslope fog duringthe anticyclone weather. During the shift in wind direction without classic weather front, warm airmass is rapidly replaced bycolder airmass from temperature inversion above Ljubljana basin.čez Spodnjo Zaplano. Ta tip megle se na Zaplani nad700 m višine redko pojavlja, če pa nizka oblačnostnad Ljubljanskim barjem sega višje, potem se pobočnamegla razširi na celotno logaško območje. Tako solahko pozimi vremenske razmere na območju Logatcapopolnoma neprimerljive s kraji v južnem deluNotranjske in na Idrijskem. Manjše kotline in dolinena Idrijskem imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, kipa se zaradi majhnega volumna pogosto precej hitrejerazkroji kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotokmegle iz precej večje Ljubljanske kotline. Pobočnamegla anticiklonalnega tipa, ki je 14. avgusta 2010na Zaplani trajala do 12.30 popoldne, je bila posledicavlažnega in hladnega zraka v Ljubljanski kotlini. Vmanjših dolinah na Idrijskem in na kraških poljih naNotranjskem podolju se je omenjenega dne meglarazkadila bistveno bolj zgodaj.Anticiklonalna pobočna megla je eden od vzrokov, daje logaško podnebje vedno slovelo kot nekaj posebnega.Zaradi te megle so namreč ob določenih zimskihsituacijah precej nižje dnevne temperature in precejzmanjšano sončno obsevanje v primerjavi z drugimideli Notranjske. Tako je bila v drugi polovici decembra2007, ko je prevladovalo dolgotrajno meglenovreme, povprečna temperatura na Zaplani za 1,9 °Cnižja, povprečna maksimalna temperatura pa za 3,4°C nižja kot v Postojni na podobni nadmorski višini(medmrežje 1). Na Zaplani je pogosto zabeležen pojavhitrih in nenadnih ohladitev, ki niso posledica menjavezračne mase ob klasični vremenski fronti, temvečobrata vetra na vzhodno smer v času temperaturneinverzije nad Ljubljanskim barjem.PadavinePadavin je na območju Zaplane več od slovenskegapovprečja, saj je na bližnji meteorološki postaji Rovtev obdobju 1961 – 1990 padlo povprečno 1867 mmpadavin na leto (medmrežje 3). Najbolj namočen jebil mesec november, drugi višek padavin pa je biljunija, kar je značilnost submediteranskega padavinskegarežima. V obdobju z meteorološkimi meritvamina Zaplani je bila jesenska količina padavin manjša,mesec z največjo količino padavin pa je bil pogostoeden od poletnih mesecev. Letna količina padavinje bila na Zaplani bolj podobna tisti v Rovtah, kot vGornjem Logatcu bližje gorski pregradi. Na padavinevpliva bližina dinarske gorske pregrade, na kateri vpovprečju pade največ padavin, se pa zgodi, da objugozahodnem vetru najbolj dežuje ravno v zavetrjugorske pregrade. V slednjih primerih gre za predfrontalnostacionarno konvekcijo, nevihte se dalj časaobnavljajo nad istim območjem. Območje Javornika(1240 m) nad Hotedršico je, podobno kot Krim zaSlika 14. Orografska oblačnost nad Javornikom ob jugozahodnemvetru (Foto: M. Gustinčič)Figure 14. Orographic cloudiness on Javornik mountain(1240 m.s.l.) during south-west wind (Photo: M. Gustinčič).

66Ljubljano, nekakšen napovedovalec vremena za severnidel Notranjske. Zaradi masivne gorske pregrade senamreč ravno na Javorniku ali nad njim pri določenihsmereh vetra pojavljajo oblačne kape. Tako je mogočez Zaplane sklepati na smer vetra v nekoliko večjih višinahin dotekanje bolj vlažnega zraka, na mejo sneženjain burjo na primorski strani gorske pregrade.Čeprav relief v tem delu Notranjske vsaj teoretično neomogoča tako močnih neviht, kot v bolj pregretih ravninahPrekmurja in Furlanske nižine v Italiji, pa je bilozabeleženih tudi nekaj zelo močnih neurij. Tornado 23.avgusta 1986 je do sedaj eno od najhujših zabeleženihneurij v Sloveniji, 2. julija 2007 pa je na SpodnjiZaplani in na Vrhniki ob predfrontalni stacionarni konvekcijiv treh urah padlo med 150 in 170 mm dežja.Snežne razmereZime so na Zaplani precej snežene, značilna je velikakoličina novozapadlega snega, daljša obdobja s snežnoodejo in mrazom pa redno prekinjajo odjuge. Čeodmislimo mrazišča, se snežna odeja najdlje zadržina severnih pobočjih Ulovke, kjer zaradi največjenadmorske višine tudi največkrat sneži. Prvi sneg seobičajno pojavi konec oktobra ali v začetku novembra,zadnji pa aprila. Do leta 1985 so bila majska sneženjarelativno pogost pojav. V tistem času je bilo spomladisnega v nižjem Logatcu praviloma več kot v nekolikovišjih legah v južnem delu Notranjske. Glede na lastnaopazovanja in po podatkih iz okoliških padavinskihmeteoroloških postaj se je to v zadnjih nekaj letihspremenilo (medmrežje 1).Za izračune, v katerem mesecu je na Zaplani najpogostejezabeležena maksimalna višina snežne odeje,je bilo potrebno upoštevati daljše časovno obdobje.Podatki z Zaplane, ki se zbirajo šele nekaj let, niso dovolj,zato so bili za opis snežnih razmer uporabljeni podatkibližnje meteorološke postaje Rovte. Statističnoje največ snega v marcu, ko postajajo padavine vednobolj konvektivnega značaja. Če so temperature blizuledišča, lahko sneži bolj kot sredi zime. Drugi vzrok jeta, da v februarju pogosto pade veliko snega, v marcupa pade novi sneg na staro snežno podlago in takose snežna odeja še odebeli. V nižinah je tak primermanj pogost in sneg redkeje obstane do naslednjegasneženja.Zaplana leži na nadmorski višini med 500 in 800 min snežne razmere se z višino spreminjajo. Razlike vvišini snežne odeje med Logatcem in Spodnjo Zaplanoso včasih precejšnje kljub razmeroma majhni višinskirazliki. Razlike se pripisujejo legi Zaplane pri Vrhniškihvratih in s tem večji izpostavljenosti vlažnim vzhodnimvetrovom, največje razlike v višini novozapadlegasnega pa se pripisujejo že opisani vremenski situacijiob južnih vetrovih, ko je lahko na Zaplani prehodnoza več stopinj hladneje kot v Logatcu. Nasprotno sorazlike v snežni odeji med Spodnjo Zaplano in Ulovko,upoštevajoč 235 m razlike v nadmorski višini, pogostomajhne. Ugotovljene so bile zanimive temperaturnerazlike v primerih, ko se nad Ljubljanskim barjem zadržujeplast hladnejšega zraka, ki z vzhodnim vetromdoteka na Spodnjo Zaplano (slika 13). Plast hladnegazraka ne sega posebej visoko in velikokrat Ulovke nedoseže ali jo po okrepitvi vzhodnega vetra dosežez določenim časovnim zamikom. V takih primerihje lahko kljub padavinam na Spodnji Zaplani celohladneje kot na Ulovki. Opisano dejstvo je vzrok, da naUlovki sredi zime kljub večji nadmorski višini pogostone pade bistveno več snega kot na Spodnji Zaplani. Topojasni številne primere v preteklosti, ko je na SpodnjiZaplani deževalo pri temperaturi malo nad lediščem,hkrati pa je v nasprotju s pričakovanji deževalo tudina višji Ulovki. Plast hladnega zraka nad Ljubljanskimbarjem je pogosta v pozno jesenskem in zimskemčasu in tako pride, v smislu večje količine snega, večjanadmorska višina Ulovke bolj do izraza šele v spomladanskemčasu.Meritve višine snežne odeje so se na Zaplani donedavna izvajale na odprtem travniku, 200 m oddaljenemod meteorološke postaje. Šele večletne meritveso pokazale, da je omenjena lokacija za meritvepreveč prevetrena, saj je že nekoliko okrepljen vzhodniveter odnašal sneg v bližnjo kraško kotanjo. Tega problemani bilo opaziti na območju meteorološke postaje,kamor so se meritve snežne odeje preselile v letu2010. V zimah z redkejšimi odjugami in pogostejšimisnežnimi padavinami so se razlike v višini snega medobema lokacijama le še povečevale in se razvlekle navečji del zime.Znižana snežna mejaSlika 15. Sneg na Zaplani februarja 2010 (Foto: M. Gustinčič)Figure 15. Deep snow cover on Zaplana in February 2010(Photo: Martin Gustinčič).Na Zaplani lahko sneži ob temperaturah nad lediščem,spet drugič pa dežuje ob temperaturah okoliledišča. Včasih niti temperatura 2 °C v Ljubljani nezadostuje za sneženje na 300 m višji Zaplani, včasih

67Slika 16. Princip nastanka znižane meje sneženja (ZMS).Figure 16. Principle of downward penetration of snow“.pa lahko sneži celo v nižjem Logatcu, medtem ko jev Ljubljani 7 °C. Ob slednji situaciji se na območjuNotranjske pojavi „znižana meja sneženja“ (ZMS)(slika16). To bi lahko opredelili kot pojav, ko na nekemobmočju pri temperaturi nad lediščem sneži precejnižje, kot drugod ob podobni količini padavin. IzrazZMS se je v nekaj letih uveljavil med ljubitelji vremenana slovenskih vremenskih forumih. Pojav je sicer znanpredvsem v Zgornjesavski dolini in v Bohinju.Sam mehanizem nastanka pojava je dobro znan. Mejasneženja se spusti tako, da taleče se snežinke s temperaturo0 °C ohlajajo ozračje. Tako lahko dež preidev sneg kljub temu, da nas ni zajel hladen zrak vremenskefronte. Snežinke bi teoretično povsod lahko ohladilezrak do nižin, kljub temu pa meja sneženja običajnoostaja na določeni višini zaradi mešanja ozračja instalnega dotoka toplejšega zraka iz okolice.ZMS v severnem delu Notranjske je po lastnih raziskavahpovezana z že opisano vremensko situacijo, v kateripihajo splošni južni vetrovi. V višinah pihajo jugozahodnivetrovi, zaradi prizemnega ciklona pa se vetrovipri tleh odklanjajo iz južne na jugovzhodno smer. Obtem je na Zaplani, v odvisnosti od lege ciklona, pogostozatišje ali pa piha rahel prizemni vzhodni veter.Izvor ZMS je iz zahodnih smeri, saj se meja sneženjamočno zniža zlasti v zatišju višjega Trnovskega gozda(Idrija, Črni Vrh nad Idrijo), ZMS pa se na Zaplani pojavinekoliko kasneje, ko od snežink ohlajeni zrak počasinapreduje od zahoda proti vzhodu. Zaradi te smeripremikanja hladnejše zračne mase se na Zaplani obZMS pojavi rahel zahodni do severozahodni veter. Obtaki situaciji ima bližina nižjega Ljubljanskega barja,od koder lahko piha na Zaplano prizemni vzhodniveter, omejujoč vpliv na ZMS. Ta veter prinaša zrakiznad Ljubljanskega barja, ki je relativno toplejši odzraka na zahodu, ohlajenega z ZMS. Na to kažejoštevilni primeri, ko je snežilo v Idriji, proti višjemuLogatcu pa vse manj in ko je imela sosednja amaterskameteorološka postaja Petkovec, 2 km zahodneje,ob ZMS pogosto nižjo temperaturo od Zaplane, čepravje običajno ravno narobe. Na Petkovcu je večje zatišjein snežinke neovirano ohlajajo zrak neposredno protitlom, medtem ko na Zaplani ta proces lahko oviravzhodni veter. Če je prizemni vzhodni veter na Zaplanidovolj šibek, ga ob močnih padavinah lahko zamenjazahodni veter in ZMS napreduje proti vzhodu. Ob ZMSsneži ob pozitivni temperaturi, snežiti lahko prične žepri okoli 3 °C, dež s snegom pa se lahko pojavi še privišji temperaturi. Če ni vzhodnega vetra, ki bi oviralZMS, se meja sneženja lahko zelo hitro spusti tudido Vrhnike. Tako je bilo tudi 10. aprila 2003, ko je vLjubljani popoldne deževalo pri 5 °C, medtem ko sose že na Brezovici med dež mešale snežinke in je naVrhniki samo še snežilo. Sneg se je oprijemal tal navišini 400 m in takšne višine meje sneženja iz uradnemeteorološke napovedi ni bilo mogoče predvidevati. Vzadnjih nekaj letih se opisani pojav pojavlja redko in vneizraziti obliki.ŽledVeč centimetrov debel žled se pojavlja v določenem višinskempasu in napogosteje v jugozahodni Sloveniji.Nad 1000 m je pogosto plast toplega zraka, do 500 mvišine pa dež na svoji poti skozi hladno plast zraka običajnozmrzne in pade na tla kot zmrznjen dež. Severnoin vzhodno od žlednega pasu pogosto samo sneži, sajje toplejša plast zraka v višinah manj izrazita in sneg nasvoji poti proti tlom ne preide v dež.Klasični nastanek žleda je takrat, ko v nižjih plastehpiha vzhodni veter, višje pa jugozahodni veter. Ko sesneg v topli plasti ozračja stali v dež, v nižjih hladnejšihplasteh ne more več preiti v sneg, zmrzne lahko samoše v zmrznjen dež. Za žledenje je značilno, da podhlajenekapljice zmrznejo šele ob stiku s podlago in ne žev ozračju. Kapljice zmrznejo v ozračju, če padajo skozidovolj debelo plast hladnega zraka, kar pa ne povzročažledenja. Če je vmesna topla plast pretanka, se snežinkene stalijo in dosežejo tla. Zato lahko že v Ljubljani,predvsem pa v reliefno zaprtih alpskih dolinah, ob takihsituacijah zgolj sneži.

68na drevesna vrsta sposobna prebiti do svetlobe, pritem pa oblikujejo bolj ali manj ukrivljena debla. Drevjustresanje vej ne pomaga in povzroči le še večjo škodo.Pri žledu velja pravilo, da bolj prizadene obljudenaobmočja, ker naredi škodo na objektih.Slika 17. Poenostavljena shema nastanka žleda na zahoduSlovenije.Figure 17. Simplified scheme of weather conditions duringthe glaze ice events in western part of Slovenia.Zaradi specifične geografske lege Zaplane na stikuLjubljanskega barja in višjega dinarskega sveta, sežled pojavlja tudi ob nekoliko drugačni sinoptičnisituaciji. Jugozahodni veter, ki ni prepihal Ljubljanskekotline kjer ostane nakopičen hladen zrak, v nižjihplasteh ozračja oslabi in poneha. Prevladujejo le šibkivetrovi, ob tem pa na Zaplani zapiha vzhodni veter, kiprične dovajati hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline(slika 17). Hladen zrak se ne razširi prav veliko naprejna zahod in pogosto sega le do Logatca. Primerov, koje žledilo zgolj na ožjem območju Zaplane in Logatca,je bilo v preteklosti že kar nekaj.Pogosto izpostavljenost Zaplane žledu gre pripisatinjeni legi v bližini dinarske gorske pregrade, zaradikatere pade ob tipičnih žlednih situacijah relativno večkapljic kot v krajih na vzhodu. Višja in bolj zahodnalega glede na Ljubljansko kotlino pomenita večjo verjetnostza dovolj debelo toplejšo plast v ozračju in manjšoverjetnost, da bi dež zmrznil že v ozračju. Bistvenovlogo igrata prizemni vzhodni veter in lega Zaplanev zavetrni legi južnih vetrov. Lega na celinski stranidinarske gorske pregrade pomeni pozimi nižje dnevnetemperature, pogostejšo oblačnost in večjo verjetnost,da žled dlje časa ostane na drevju, kot v bolj osončenihpokrajinah z burjo v jugozahodni Sloveniji. Prvemužledu lahko čez nekaj časa sledi drugi žled (primer vzimi 1996/1997).Led, nastal ob ledenem dežju, je zaradi odsotnostizračnih mehurčkov in drugih primesi kompaktnejši odobičajnega ledu in je težje lomljiv. Debelina ledeneobloge je odvisna od številnih faktorjev, predvsem paod intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Zvečjo intenziteto dežja in povprečno hitrostjo vetra večdežja zmrzne neposredno v leden oklep (medmrežje2). Iz napisanega sledi, da so na Zaplani najboljogroženi nadzemni energetski vodi, ki so se ob žledujanuarja 1997 tudi porušili.Ena od najhujših naravnih ujm na Zaplani je ravno dlječasa trajajoči žled, ki ob vetrovnem vremenu nastajana obstoječi snežni odeji. Žledenje v primeru kopnihtal povzroči manj nevšečnosti kot v primeru snežneodeje, ki se ob žledu spremeni v ledeno odejo. Žlednaredi v gozdovih veliko škode zlasti na asimetričnorastočem drevju, denimo na bukvah, ki so se kot senč-Slika 18. Žled lokalnega značaja na Spodnji Zaplani 1. januarja2006 (Foto: M. Gustinčič).Figure 18. Localized glaze ice on Zaplana on 1th January2006 (Photo: M. Gustinčič).ZaključkiV članku je predstavljen primer zasebne meteorološkepostaje Zaplana ter raziskovanje lokalnih vremenskihposebnosti in lokalnega podnebja. Rezultati nekajletnihmeritev omogočajo grobo primerjavo povprečnihrazmer na Zaplani z razmerami na uradnih meteorološkihpostajah. Zaplana glede na primerljive meteorološkepostaje v okolici izstopa predvsem po pogostnostimegle pozimi, ki vpliva na temperaturne razmere inposledično na ostale vremenske pojave (ivje, žled).Kraški relief Zaplane s številnimi kraškimi kotanjamiomogoča raziskovanje mrazišč, ki bodo podrobnejepredstavljena v prihodnji številki glasila Vetrnica.ViriDigitalni arhiv meteoroloških podatkov Agencije RS zaokolje. Medmrežje 1: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/Medmrežje 2: ftp://ftp.ncdc.noaa.gov/pub/data/techrpts/tr200201/tr2002-01.pdf (7.9.2010)Medmrežje 3: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/rovte.pdf(7.9.2010)Medmrežje 4: http://rapidfire.sci.gsfc.nasa.gov/subsets/index.php?subset=AERONET_Venise(7.9.2010)set (HadSLP2): 1850-2004. J. Climate., 19, 5816-5842Medmrežje 5: http://www.slometeo.net/petkovec/current.html(12.9.2010)Medmrežje 6: http://www.slometeo.net/logatec/vreme.html (12.9.2010)

69Okolje se spreminjaPodnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okoljeTanja Cegnar, Agencija RS za okoljeNovembra 2010 je izšla publikacija Agencije Republike Slovenije za okolje z naslovom Okolje se spreminja: podnebna spremenljivostSlovenije in njen vpliv na vodno okolje. V njej se 20 strokovnjakov s področja okolja posveča pereči temi podnebnih sprememb,ki je še posebej v zadnjem času zelo aktualna. Strokovno zasnovana publikacija je bogata s fotografijami, dodane pa sotudi kratke misli s ključnimi sporočili o prihodnosti našega planeta.Na Agenciji Republike Slovenije za okolje je veliko dejavnostiposredno ali neposredno vezanih na spremljanje sprememb,preučevanje njihovih posledic in medsebojnih učinkov narazličnih področjih, zato je tudi v publikaciji problematikapodnebnih sprememb predstavljena skozi več vsebinskihsklopov; posebna pozornost pa je namenjena povezavi medvodnim okoljem in podnebjem.Dvig povprečne temperature zraka, vremenski in podnebniekstremi so samo peščica pokazateljev spreminjanjapodnebja, čemur v veliki meri botruje človek z izpuščanjemtoplogrednih plinov. Na dejstvu, da je potreba po prilagajanjuna podnebne spremembe ob takšnih razmerah vse večja,temelji začetna razprava, prav tako pa je to tudi ena ključnihidej knjige, saj je prilagajanje glavna osnova za zagotavljanjevarnejše prihodnosti.Če želimo razumeti vpliv posameznih dejavnikov na podnebjein predvideti, kakšno bo podnebje »jutri«, moramo zelodobro vedeti tudi, kaj se je z njim dogajalo v preteklosti;predstavljen opis spremljanja podnebja skozi čas je takoprecej obsežen; poudarek je na kakovostnem homogenemnizu podnebnih podatkov, ki je ključnega pomena za analizopodnebja v preteklosti, danes in v prihodnosti.Pomemben del publikacije se posveča prikazu, kako se posledicepodnebnih sprememb odražajo v hidrološkem stanjuvoda. Podrobneje so obravnavane ekstremne razmere, kotso suše in poplave, vzroki za nastanek teh pojavov ter trendina podlagi opazovanj in meritev hidrološke merilne mreže.Spremembam v zadnjem obdobju vedno bolj podlegajo tudipretočni režimi, prav tako pa velik problem predstavlja taljenjeledu. Analiza podatkov z vodomerne postaje Agencije RSza okolje kaže upadanje števila dni z ledom na Bohinjskemjezeru, ki se je v zadnjih petindvajsetih letih znatno ogrelo.Ogrožene pa niso le celinske vode. V okviru povezave medvišinami morja in podnebnimi spremembami je podanaocena ogroženosti ter predstavljen sodoben monitoring višinmorja za spremljanje podnebnih sprememb. Poseben del jenamenjen podnebnim storitvam. Poudarek je na podnebnihinformacijah, ki so prilagojene uporabnikom in upoštevajoposebnosti posameznih gospodarskih dejavnosti ter takobistveno prispevajo k varnosti in gospodarnejšemu poslovanju.Sklop kmetijstva predstavlja problem ranljivosti na podnebnespremembe ter prizadevanje za zmanjševanje tveganjasuše v tem gospodarskem sektorju. Zapomnili si bomo tudipoletna neurja v letu 2009, ki so na porečjih Save in Dravepovzročila precejšnjo škodo. Podrobno so opisani interventniukrepi po neurjih in načrtovanje novih objektov vodneinfrastrukture za preprečitev škode ob morebitni ponovitvineurja.Med drugim je vedno bolj aktualno vprašanje za obstojčloveštva tudi, kakšno vodo bomo pili v prihodnosti. Glavnicilj projekta »Climate change and impacts on water supply«je tako ocena vpliva podnebnih sprememb na oskrbo s pitnovodo na območju Alp, srednje in spodnje Donave ter naobmočju Jadranskega morja. Predstavljeni so pričakovanirezultati v okviru slovenskega prispevka.Zadnje poglavje nam s pomočjo projekcij podnebnih spremembdo konca 21. stoletja za Slovenijo in njeno širšo okolicocelovito prikazuje, koliko vemo o podnebju v prihodnosti.»Okolje se spreminja« je ključno in neizogibno dejstvo. Vezničlen med trinajstimi prispevki strokovnjakov pa je tudi sporočilo,da je Zemlja ena sama in da je potrebno ukrepati čimprej, če ne želimo, da se nam čas »prehitro izteče«.

1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 199070Spremenljivost podnebja v SlovenijiMojca Dolinar, Agencija RS za okoljeREPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTORAGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJESpremenljivost podnebjav SlovenijiV začetku leta 2009 smo na Agenciji za okolje začeli z obsežnimprojektom z naslovom Spremenljivost podnebja vSloveniji. Namen projekta je preveriti kvaliteto in veljavnostvseh klimatoloških meritev in ugotoviti ter odpraviti znatnevplive sprememb merilnih mest na časovne nize. Šele na takopreverjenih in homogeniziranih nizih bomo analizirali spremembepodnebja v Sloveniji v zadnjih šestdesetih letih.Preverjanje in homogenizacija podnebnih nizov sta časovnozahtevna procesa in končni rezultati projekta bodo na voljokonec leta 2012. Na podlagi prvih rezultatov pa lahko žepotegnemo nekaj zaključkov o spreminjanju podnebja pri nasv zadnjih desetletjih. Rezultate smo zbrali v brošuri z naslovomSpremenljivost podnebja v Sloveniji, ki je izšla decembra 2010.V njej so zbrani temperaturni in padavinski trendi v krajih, kipredstavljajo posamezne podnebne regije Slovenije. Posebejsmo obravnavali spremenljivost podnebja v Ljubljani in na Kredarici.Za Ljubljano imamo namreč izjemno dolg niz meteorološkihmeritev (160 let), Kredarica pa predstavlja visokogorskerazmere, kjer so podnebne spremembe in posledice pogostodrugačne kot po nižinah.Vode v SlovenijiOcena stanja voda za obdobje 2006-2008 po določilih okvirne direktive o vodahJože Uhan, Agencija RS za okoljeAgencija RS za okolje je deset let po sprejetju direktive o vodah (Direktiva2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000),ko se začenja obdobje prvega načrta upravljanja voda, pripravila publikacijo,ki predstavlja rezultate ocene stanja voda v Sloveniji. Po določilihomenjene direktive so v publikaciji za obdobje 2006-2008 podani rezultateocene kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda ter količinskega inkemijskega stanja podzemnih voda. Podane so tudi ocene stanja voda naobmočjih s posebnimi zahtevami varovanja voda.V publikaciji so izpostavljeni problemi stanja površinskih in podzemnihvoda, ki bodo v prihodnje terjali posebno pozornost. Pri površinskih vodahje izpostavljeno slabo ekološko stanje na 38 % ocenjevanih vodnih teles,zmerno stanje Blejskega jezera, evtrofikacija vodnih zadrževalnikov vzhodneSlovenije in slabo kemijsko stanje morja zaradi tributilkositrovih spojin.Pri podzemnih vodah so kljub splošni oceni dobrega količinskega stanjaomenjeni nekateri lokalni trendi zniževanja gladin podzemnih voda in lokalnoobčasno pomanjkanje pitne vode v sušnih mesecih, izpostavljeno pa jeslabo kemijsko stanje podzemnih voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.Publikacija podaja celovit in zgoščen pregled stanja slovenskih voda, kipredstavlja izhodišče načrtovalnemu procesu na področju upravljanja vodav Sloveniji.

71POMEMBNEJŠI DOGODKIAPRIL5.–8. APRIL 2011, norrkoping, švedskaJoint HIRLAM 2011 and 21th ALADINWorkshophttp://hirlam.org/index.php?option=com_content&view=article&id=93:joint-asm-2011-and-21th-aladinwk&SEPTEMBER6.–9. september 2011, reading, VELIKA BRITANIJAECMWF 2011 Annual Seminar:Data assimilation for atmosphere andoceanhttp://www.ecmwf.int/newsevents/meetings/annual_seminar/2011/index.html14. APRIL 2011, DARMSTADT, NEMČIJAEUMETNET NWP SAF Scaterometter DataAssimilation Workshophttp://www.conferences.eumetsat.int/conferences/MAJ23.–27. Maj 2011, darmstadt, nemčijaEUMETCAL/EUMeTrain Basic SatelliteMeteorology Coursehttp://www.eumetcal.org/the-european-virtual-organisation/courses-and-workshops/article/eumetcal-eumetrainbasic-satellite23.–27. Maj 2011, aviemore, velika britanijaInternational Conference on AlpineMeteorologyhttp://www.alpine-meteorology.org/JUNIJ6.–9. JUNIJ 2011, LECCE, ITALIJAMedCLIVAR Final ConferenceMediterranean Climate From Past to Futurewww.medclivar.euAVGUST28. aVGUST–1. SEPTEMBER 2011, salzburg, avstrija5.–9. September 2011, oslo, norveška2011 EUMETSAT Meteorological SatelliteConferencehttp://www.conferences.eumetsat.int/conferences/12.–16. september 2011, Berlin, nemčija11th EMS Annual Meeting and10th European Conference on Applicationsof Meteorologyhttp://meetings.copernicus.org/ems2011OKTOBER3.–7. OKTOBER 2011, MAJORKA, ŠPANIJA6th European Conf. on Severe Storms,ECSS 2011http://www.essl.org/ECSS/2011/10.–14. OKTOBER 2011, ESTONIJAEWGLAM /SRNWP meetinghttp://hirlam.org/index.php?view=details&id=69%3Aewglamsrnwp-meeting&option=com_eventlist&Itemid=7812.–14. OKTOBER 2011, EDINBURGH, VELIKA BRITANIJAECSN Data Management Workshop 2011http://www.metoffice.gov.uk/conference/ecsn-workshop/Climate Change in High Mountain Regionhttp://www.zamg.ac.at/veranstaltungen/125jahresonnblick/

Poplava septembra 2010 na sotočju Save in Krke (Foto: Janez POLAJNAR).SPONZORJI, KI SO OMOGOČILI IZID VETRNICE:AMES d.o.o.ARSOKlaro d.o.o.Solos d.o.o.Jamova 391000 LjubljanaVojkova ul. 1/b1000 LjubljanaPeruzzijeva ulica 84b1000 LjubljanaDunajska cesta 1141000 Ljubljana