avstroogrske

Uvod60 LET SLOVENSKE DRŽAVNEMETEOROLOŠKE SLUŽBEJožef RoškarVreme vedno je. Tako pravijovremenoslovci. Ljudi pa že od nekdaj zanima, kakšnoje in kakšno bo. Če je v mejah pričakovanega, se muzlahka prilagodijo. Kaj pa, ko postane muhasto,grozeče, nevarno in celo uničujoče? Da bi se lažjeprilagodili, so ga že od nekdaj spremljali. Na podlagiznanih vremenskih dogodkov so poskusili predvidetivreme v prihodnosti. Od tu zajema bogata zakladnicaljudskih vremenskih pregovorov. Na žalost papregovori že dolgo ne zadovoljujejo potreb ljudi, zatoso začeli sistematično spremljati vremenske pojave inmeriti veličine, ki označujejo lastnosti in spremembeozračja.Čeprav so temperaturo zraka ponekod meriliv Evropi že v srednjem veku, štejemo sredo 19.stoletja za začetek sistematičnih vremenskihopazovanj in meritev po svetu. Tako je prof.Cleveland Abbe vzpostavil sistematično opazovalnomrežo v Združenih državah Amerike v prvi polovici19. stoletja, da bi lahko izdajal vremenske napovediza New York. Podobno se je dogajalo tudi v Evropiin tedanji Avstro-Ogrski. Tudi na slovenskemetničnem ozemlju niso zaostajali. Tako je bilaustanovljena prva meteorološka opazovalna postaja vTrstu že leta 1779, naslednja pa istega leta v Gorici.V Ljubljani so obstajala meteorološka opazovanja žeokrog leta 1824, vendar se zapisi niso ohranili. Leta1848 je bil ustanovljen Osrednji zavod zameteorologijo in geomagnetizem na Dunaju, ki jesistematično širil opazovalno mrežo na ozemljutedanje avstro-ogrske monarhije. Tako je leta 1850ponovno začela delovati meteorološka opazovalnicav Ljubljani, 1852 v Celju, 1858 v Novem mestu,1863 v Mariboru, 1864 na Ptuju in v Kranju, 1871 vKamniku in drugje. Število opazovalnih mest se jezelo spreminjalo in le malo je bilo takih zdolgoletnim opazovanjem.drugo svetovno vojno je Zavod za meteorologijo ingeodinamiko Univerze v Ljubljani upravljal 40meteoroloških postaj, ki so enkrat dnevno meriletemperaturo in padavine. Povprečne dnevnetemperature so izračunali iz maksimalnih inminimalnih vrednosti. Poleg teh tako imenovanihtemperaturnih postaj je bilo še 248 padavinskihpostaj, od tega 51 na Primorskem, ki je tedaj spadalapod Italijo. Med 2. svetovno vojno je bilo delovanjemerilne mreže skoraj prekinjeno. Opravljale so se leneprekinjene meritve in opazovanja v Ljubljani,Mariboru, Novem mestu, Celju in še na nekaterihkrajih, drugje pa so bila opazovanja in meritve leobčasne.V obdobju med obema vojnama in do koncadruge svetovne vojne so se z meteorološkimiopazovanji in podatki v glavnem ukvarjali geografi inne moremo govoriti, razen deloma v obdobju avstroogrskemonarhije, o sistematično organiziranimeteorološki službi, saj je imel zavod pri univerzimed obema vojnama neprestane finančne inkadrovske težave. Na srečo se je velik del tedajzbranih podatkov ohranil, tako da jih lahko danesvključimo v analize vremenskega dogajanja inpodnebja v Sloveniji.Med drugo svetovno vojno so naosvobojenih ozemljih začele delovati posameznemeteorološke postaje, ki so s podatki oskrbovalepredvsem zavezniško letalstvo. Prva vojaškameteorološka postaja je bila ustanovljena junija 1944v Dragi na Gorjancih, druga pa jeseni 1944 vČrnomlju. Maja 1945 so bile v Sloveniji aktivne štiriglavne meteorološke postaje, dve sinoptični, vMariboru in Celju, ter dve na letališčih v Črnomlju inLjubljani.Po končani 1. svetovni vojni je velikometeoroloških opazovalnic postalo del Osrednjegazavoda za meteorologijo in geodinamiko terHidrografskega centralnega urada tedanje KraljevineSHS in poznejše Jugoslavije. Takrat je na našemozemlju delovalo približno 86 temperaturnih inpadavinskih opazovalnic. Leta 1925 je bilo že 184opazovalnic, od tega 122 pri Zavodu zameteorologijo in geodinamiko, 62 pa priHidrografskem centralnem uradu. Neposredno predSlika 1.Meteorološki opazovalci leta 1945 na letališkimeteorološki postaji v Črnomlju. Sliko je ob 30.obletnici Hidrometeorološkega zavoda leta 1977 daldr. Avguštin Lah, ki je bil sam meteorološkiopazovalec v Črnomlju.60 let slovenske državne meteorološke službe 1

Po končani vojni se je kmalu pokazalapotreba po ustanovitvi civilne meteorološke službe,ki bi razen vojaških pokrivala tudi vse druge potrebepo meteoroloških podatkih in analizah. Januarja 1947je bila ustanovljena Uprava hidrometeorološke službepri vladi Federativne ljudske republike Jugoslavijekot državna služba, 24. maja 1947 pa je tedanja vladaLjudske republike Slovenije izdala Odredbo oustanovitvi Uprave hidrometeorološke službe(UHMS).Z njeno ustanovitvijo leta 1947 stameteorološka in hidrološka služba postali javnidejavnosti v okviru republiške uprave in od takratnaprej lahko govorimo o državni meteorološki indržavni hidrološki službi v Sloveniji.Z uredbo, objavljeno v Uradnem listu, št.24/57, se je leta 1957 Uprava hidrometeorološkeslužbe preimenovala v Hidrometeorološki zavodLjudske republike Slovenije (HMZ). Prvi direktor jepostal hidrolog Franc Bidovec. Kmalu ga je zamenjalLojze Ostanek, ki je ostal na tem mestu vse doupokojitve leta 1975. Zakon o republiških upravnihorganih, Uradni list SRS, št. 39/74, je začasnoodcepil hidrološko dejavnost in jo vključil vStrokovno službo Zveze vodnih skupnosti. Tako jeod leta 1974 do 1979 meteorologija delovala v okviruMeteorološkega zavoda SRS, nato se je hidrologijavrnila. Leta 1974 je Lojzeta Ostanka kot direktornasledil Miran Borko, njega pa leta 1982 JožefRoškar. Zavod je vodil do maja leta 1987, ko je odšelv Beograd in postal direktor Zveznegahidrometeorološkega zavoda SFR Jugoslavije.Nasledil ga je Janko Pristov, ki je zavod vodil dosvoje upokojitve leta 1994. Za njim je prišel DušanHrček, ki je ostal na vodilnem mestu zavoda donjegove preobrazbe v Agencijo Republike Slovenijeza okolje (ARSO) leta 2001. Državna meteorološkain hidrološka služba sta delovali vHidrometeorološkem zavodu do 1. maja 2001, ko jebila ustanovljena ARSO kot organizacija v sestaviMinistrstva za okolje in prostor. Prva direktoricaagencije je bila dr. Andreja Čerček - Hočevar, ki jo jeleta 2004 zamenjal sedanji generalni direktor dr.Silvo Žlebir.V obdobju po drugi svetovni vojni smo bilipriče silovitega znanstvenega in tehnološkega razvojana vseh področjih človekovega delovanja. Predšestdesetimi leti si je bilo težko zamisliti, kakšen bosvet danes, še posebej težko pa, da bo tehnologijatako zelo napredovala. Vsekakor je tehnologija vsočloveško zgodovino pogojevala način in ravenrazumevanja dogajanj v naravi, tudi v meteorologiji.Ker sem v tem obdobju živel in delal na področjumeteorologije, bom v tem prispevku poskusil opisatirazvoj slovenske meteorološke službe prav s stališčatehnološkega vpliva nanjo. Mogoče se bo nekaterimzdelo, da sem se osredotočil predvsem na razvoj vzvezi z napovedjo vremena. Že vnaprej se zaradi tegaopravičujem klimatologom, pa tudiagrometeorologom, vendar skokovit tehnološkinapredek je največji viden in zaznaven vpliv brezdvoma imel prav na razvoj napovedi vremena.Prva leta po drugi svetovni vojni do začetkauporabe računalnikovOb ustanovitvi Uprave hidrometeoroškeslužbe je bila meteorologija v precej podrejenempoložaju. Hidrologija je svojo pomembnost gradila napotrebi po informacijah o pretokih slovenskih rek, kiso bili ena od osnov za gradnjo hidroelektrarn.Strokovnjake in prostore na Resljevi cesti je dobila šeiz Kraljevine Jugoslavije, saj je na takratni banskiupravi delovala kar močna skupina hidrološkihdelavcev. Meteorologija te sreče ni imela. Skoraj vsese je začelo na novo, brez tradicije in brez delovnihprostorov.Slika 2.Hiša, zgrajena konec leta 1949, dommeteorološkega dela Uprave za hidrometeorološkoslužbo LRS.Največja težava pa niso bili prostori, ampakpomanjkanje meteorologov. Meteorološki del sotakrat vodili mladi geografi. Leta 1948 je bil najprejpostavljen opazovalni prostor na Celjski 1 a zaBežigradom, kjer je še danes. Konec leta 1949 so zudarniškim delom dogradili stavbo na Celjski 1 a, vkateri se je nato naselila meteorološka služba.60 let slovenske državne meteorološke službe 2

140Število klimatološki postaj - klasičnih in avtomatskih1201008060402001945 1949 1953 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005Slika 4.Razvoj mreže klimatoloških postaj od 1945 dodanes400Število padavinski postaj - klasičnih in avtomatskihSlika 3.Meteorološki opazovalni prostor za Bežigradom,postavljen na tem kraju že leta 1948.350300250200150Prvi opazovalci na glavnih meteorološkihpostajah, imenovanih tudi sinoptičnih, so bilidemobilizirani vojaški opazovalci. Novo zaposleniopazovalci, nevešči tega dela, pa so opravili tečaj zameteorološke opazovalce v Zagrebu. V okviruZvezne hidrometeorološke uprave v Beogradu so želeta 1947 ustanovili Srednjo hidrometeorološko šolo.V začetku je bila šola dveletna, vpis je bil po šestemrazredu gimnazije. Nato je postala popolna štiriletnasrednja šola za vzgojo meteoroloških in hidrološkihtehnikov. Tudi iz Slovenije jih je kar nekaj uspešnokončalo šolanje na tej šoli in tako je Upravahidrometeoroške službe dobila prve usposobljenemeteorološke tehnike že konec leta 1949. Še danes jenekaj diplomantov te šole v službi na ARSO.V prvem obdobju po ustanovitvi službe jebilo treba najprej utrditi mersko mrežo. Popriključitvi Primorske leta 1948 je bilo devetsinoptičnih postaj s strokovnimi opazovalci, 14klimatoloških in 136 padavinskih postaj. 10 let ponjeni ustanovitvi je bilo že 13 sinoptičnih, 111klimatoloških in 295 padavinskih postaj. Te številkejasno kažejo razvoj v prvem obdobju delovanjaslužbe. Razvijala se je predvsem mrežameteoroloških postaj in najnujnejše obdelavepodatkov. Seveda so bile te obdelave ročne, računaliso peš ali s preprostimi mehanskimi računskimistroji. Začeli so sistematične osnovne obdelavemeteoroloških opazovanj, pri čemer so že tedajveliko pozornosti namenjali subjektivnemu nadzoruizmerjenih podatkov. Sliki 4 in 5 nazorno prikazujetazelo hitro rastoče število merilnih postaj v prvemobdobju po ustanovitvi Uprave hidrometeorološkeslužbe.1005001945 1949 1953 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005Slika 5.Razvoj mreže padavinski postaj od 1945 do danesV Upravi hidrometeoroške službe se jemeteorološka dejavnost od začetnih prizadevanj,namenjenih postavljanju opazovalne in merskemreže, začela kmalu deliti na posamezne strokovnesmeri. Tako je bila ustanovljena klimatološka služba,katere glavna naloga je bila homogenizacija arhivskihin tekočih podatkov za celovitejše podnebne analize,ki so bile predvsem osnova za Klimatski atlasJugoslavije 1930–1961.Največji problem, s katerim so se srečevali,je bilo pomanjkanje ustrezno izobraženih delavcev,meteorologov. Na ljubljanski univerzi študijmeteorologije pred vojno ni obstajal, zato so glavnobreme organiziranja meteorološke službe v prvemobdobju prevzeli geografi, saj so jim bile podnebneanalize, sicer v geografskem opisnem smislu,domače. Kmalu se je najprej v klimatoloških službahzačela razvijati tudi agrometeorološka dejavnost, kise je zelo hitro organizirala v samostojno službo kotorganizacijska enota v Upravi hidrometeoroškeslužbe. K razvoju agrometeorologije je vsekakorveliko prispevala ustanovitev Agronomske fakultete(Uredba o ustanovitvi Agronomske fakultete naUniverzi v Ljubljani z dne 8. maja 1947) Univerze vLjubljani, ko je bil v učni načrt študija agronomijevključen tudi predmet Meteorologija in klimatologija,ki ga je od leta 1947 do leta 1960 predaval dr. VitalManohin, višji referent na Upravi hidrometeoroškeslužbe in pozneje na Hidrometeorološkem zavodu.Matičarji fakultete, med katerimi je bil kot prodekan60 let slovenske državne meteorološke službe 3

tudi prof. dr. Bogdan Vovk (1967), so se zavedalipomena vremena v kmetijstvu. Prav njegove besede vprispevku, objavljenem ob 20. obletnici takrat žeBiotehniške fakultete, temu pomenu danes obspoprijemanju s podnebnimi spremembami dajejo šeposebno težo: »Rastlina s svojimi biološkimilastnostmi ter njeno okolje sestavljata celoto, odkatere sta odvisni količina in kakovost rastlinskegapridelka. Čim bolj je rastlini okolje pogodu, tem večjije njen pridelek. Obdelovanje tal in oskrba rastlinepravzaprav ni nič drugega kot popravljanje okolja.Kolikor bolj prilagodimo okolje prirodi rastline,toliko več pridelamo. Rečemo pa lahko tudi obratno;čim bolj rastlini ustreza narava okolja, temveč bo'pridelala'. Od tod velja pravilo, da je v kmetijstvutreba izbirati vselej tisto kulturo, ki ji najboljustrezajo prirodne razmere okolja v nekem prostoru.«V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja jezačela delovati tudi prognostična služba, ki je kmalupostala v javnosti najvidnejše področje delovanjameteorološke službe. Prav na tem področju je biločutiti največje pomanjkanje meteorologov. Zanadaljnji razvoj meteorologije in predvsem prognozevremena je bilo odločilno, da je bila leta 1950 priPrirodoslovno-matematični fakulteti Univerze vLjubljani na Matematično-fizikalnem oddelkuustanovljena in na seznamu predavanj prvičpredstavljena študijska smer Meteorologija scelotnim učnim načrtom. Ta je vseboval tuditemeljne matematične, fizikalne in geofizikalnepredmete. S tem se je na ljubljanski univerzi začelsodoben študij meteorologije, ki je z leti dal večdiplomiranih meteorologov (oziroma nekaj letdiplomiranih inženirjev meteorologije) in omogočilrazvoj in uspeh te stroke v Sloveniji. Prvi je leta 1953diplomiral Janko Pristov, pozneje dolgoletni vodilnidelavec, raziskovalec in direktorHidrometeorološkega zavoda.Že v začetnem obdobju prognostične službeso spoznali, da za razumevanje vremenskih procesovnad Slovenijo potrebujejo tudi kakšno visokogorskomerilno postajo, saj lahko samo na ta način dobijopodatke iz malo višjih slojev ozračja. Razmere nekajkm visoko v ozračju določajo vrsto vremena, zato jenjihovo poznavanje nepogrešljivo za sestavljanjekakovostnih vremenskih napovedi. Takrat še ni biloradiosondažnih meritev in satelitov ter radarjev, zatoso bile visokogorske meteorološke postaje praktičnoedini vir podatkov o razmerah v višjih plastehozračja. Na podlagi njihovih podatkov so meteorologisklepali, kakšne so razmere v prostem ozračju. Da bičim bolj zmanjšali vpliv tal, so jih postavljali nanajvišje gorske vrhove. Podatki z visokogorskihpostaj so brez dvoma pomembno prispevali kizboljšanju kakovosti meteoroloških analiz innapovedi.Na Kredarici je bila prva koča postavljenaleta 1896 in naslednje leto so na Kredarici prvičstekla meteorološka opazovanja in meritve. Tedanjadržavna služba, pristojna za meteorologijo, s sedežemna Dunaju je prispevala za meteorološke instrumente,opazoval pa je Anton Pekovec, oskrbnik koče.Meteorološke meritve so potekale zgolj poleti, torejko je bila koča odprta. Zadnji znani podatki izzačetnega obdobja meritev so iz leta 1912, žal pa seizvirni podatki niso ohranili (Trontelj, 1994).Slika 6.Stara planinska koča na Kredarici, kjer so poleti leta1954 začeli meteorološka opazovanja.Tako je leta 1954 Uprava hidrometeoroškeslužbe že imela zgled in je začela sistematičnemeritve na Kredarici. V meteorološkem arhivu naARSO, v Uradu za meteorologijo, so podatkishranjeni v digitalni obliki od septembra 1954. Vzačetnem obdobju delovanja postaje je električnoenergijo, potrebno za telegrafsko povezavo in predajopodatkov v center v Ljubljani, proizvajal generator,ki je bil vojna trofeja in zelo iztrošen. Telegrafskazveza med Kredarico in telegrafskim centrom Upravehidrometeoroške službe v Ljubljani je temeljila naoddajniku, ki je deloval na tok iz akumulatorjev inveč kot 30 metrov dolge antene, ki je bila vpeta naplaninsko kočo in steber v višini približno 10 metrov.Meteorološka poročila v obliki posebej šifriranihsporočil, imenovali so jih depeše, so pošiljali obdogovorjenih urah z Morsejevo abecedo.Čeprav so bili način in metode dela vmeteorološki službi na vseh področjih odvisni odtehnologije in razpoložljivih tehničnih sredstev, jebila prav prognoza vremena najbolj odvisna odtehničnih sredstev. Za spremljanje in analizo vremenaje namreč treba v najkrajšem mogočem času dobitipodatke z merskih postaj. Za analizo in pripravonapovedi vremena za dan ali dva vnaprej pa je trebaimeti podatke ne samo z merskih postaj v Sloveniji,60 let slovenske državne meteorološke službe 4

temveč praktično iz vse Evrope. Do šestdesetih let20. stoletja je bil prenos podatkov iz meteorološkihopazovanj pri tleh in v višinah mogoč samo spomočjo radiotelegrafije z uporabo telegrafa,prikazanega na Sliki 7 in Morsejeve abecede,prikazane na Sliki 8.vidimo črnilnik z rdečim in modrim črnilom zznačilnim držalom z dvema peresoma ter vnesenokarto, na katero so potem vrisali polje pritiska,temperature, na kartah, ki pa so kazale analizo pritleh, tudi lego front, območja padavin, megle indrugih značilnih pojavov. Poleg tega so analiziralitudi višinske karte. Običajno so dnevno risali poljegeopotencialne višine 850 Hpa, 700 Hpa in 500 Hpa.Kako se bo vreme razvijalo, so sklepali na podlagizaporednih položajev front, trenutnega in predhodnih.S preprostim prenosom vrednosti podatkov sosklepali, kakšna bo lega fronte naslednji dan. Na tejpodlagi so izdelali vremensko napoved za naslednjidan. Za napoved najvišje in najnižje temperaturezraka pa je bila osnova predvsem izmerjena vrednostna dan izdaje vremenske napovedi.Slika 7.Morsejev telegraf, kakršnega so do uvedbeteleprinterjev v prvi polovici šestdesetih letprejšnjega stoletja uporabljali za prenos podatkoviz glavnih meteoroloških postaj do Zbirnega centra vLjubljani.Slika 9.Informacije, ki so jih vnašalci vnesli na nižinskevremenske karte za vsako postajo s podatki.Slika 8.Morsejeva abeceda, ki so jo uporabljali v petdesetihletih; sporočila so izmenjavali z različno dolgimizvočnimi signali z radijskimi valovi; pika jepomenila kratek, črtica pa dolg znak; še danes seuporablja na morju, tudi s svetlobnimi znaki, pa tudipri reševanju v različnih okoliščinah.Podatke so noč in dan sprejemaliradiotelegrafisti. V eni izmeni sta se zaradinapornosti dela izmenjavala dva, tako je bilopotrebnih okrog deset, da so pokrili vse dneve v letu.Podatke s posameznih postaj, ki so jihradiotelegrafisti zapisovali na papir, so nato vnašalcipo dogovorjeni mednarodni shemi vrisali nageografske karte. Karte so analizirali po takoimenovani sinoptični metodi. Na sliki 9 sopredstavljeni podatki, ki so jih vnesli za vsakopostajo na nižinsko karto. Na sliki 10 pa lahkoSlika 10. Značilen črnilnik z modrim in rdečim črnilom,držalo z dvema peresoma ter vnesena in analizirananižinska kartaRazen vremenske napovedi za razne časnikein radio so pripravljali tudi posebne analize innapovedi za letališko službo. Na ljubljansko letališče,ki je bilo tedaj še v Mostah, so v zgodnjih jutranjihurah ob vsakem vremenu s kolesom dostavilivremensko karto, ki je običajno obsegala območje,malo večje od Jugoslavije.60 let slovenske državne meteorološke službe 5

Ne smemo pozabiti omeniti vzajemnegadelovanja posameznih služb v Upravihidrometeoroške službe. Strokovni delavci, ki soanalizirali in napovedovali vreme, so bili nemalokratrazočarani, ker so bile njihove prognoze slabe. Daneste težave zlahka razumemo. Kljub temu niso obupaliin so uvedli kar nekaj metodoloških in tudi tehničnihopravil, ki bi lahko izboljšala kakovost napovedi.Mednje lahko vsekakor štejemo razvoj vremena, kiso ga že v začetku petdesetih let začeli spremljati inzapisovati na vseh glavnih meteorološki postajah. Vta namen so izvajali urna opazovanja in izpolnjevaliposeben obrazec, imenovan »razvoj vremena«,katerega avtor je bil dr. Marjan Čadež, tedaj načelnikaerološkega oddelka na Zvezni upravihidrometeorološke službe v Beogradu in poznejeznan profesor na meteorološki katedri Prirodoslovnomatematičnefakultete v Beogradu. Tako zbranepodatke so pozneje s pridom uporabljali prisubjektivni analizi vremenskih stanj in razvojavremena, kar je bila osnova za boljšo napovedvremena.Naslednja velika težava, s katero so se srečalipri napovedovanju vremena, je bila pomanjkanjepodatkov iz višjih slojev ozračja. Zato so že kmaluuvedli tako imenovane poskusne balonske meritve.To je bilo spuščanje posebnega balona, napolnjenegaz vodikom, ki pa ga ni bilo moč dobiti. S pomočjoruskih generatorjev so iz mešanice aluminija,kavstične sode in vode sami izdelovali vodik. Danessi takega postopka seveda ne moremo večpredstavljati in ga varnostni organi tudi ne bi dovolili.Vzpenjajoči se balon so spremljali s teodolitom.Dobljene podatke so obdelali z »Molanovimkrogom« in tako dobili podatke o smeri in hitrostivetra v višjih plasteh ter sestavili balonsko depešo.Meritve so bile mogoče le ob jasnem vremenu in dobaze oblakov. Merili so ob 3. in 15. uri po UTC. Kerje bilo v Ljubljani mnogo meglenih dni, sorazmišljali, da bi meritve prenesli na Šmarno goro.Misel so opustili, ko je začela delati višinskameteorološka postaja na Kredarici.V začetku šestdesetih let so se začelaspreminjati komunikacijska sredstva. Radijskesprejemnike in oddajnike, ki so sprejemali alioddajali podatke v obliki Morsejeve abecede, sozamenjali petkanalni teleprinterji. Delovali sopriključeni na telefonske žice ali tudi na posebej za toprirejene radijske sprejemnike in oddajnike.Teleprinterji so sprejete podatke stiskali na papir,istočasno pa so jih lahko zapisali na luknjan papirnatitrak. Podatke, zapisane na papirnem traku, so lahkonato ponovno stiskali in uporabili. Ker je bil trakpetkanalni, kar je pomenilo, da je bilo treba vseznake, številke in črke zapisati s kombinacijo petihluknjic, ga že štejemo za najpreprostejši nosilecdigitalne informacije. Sistem kodiranja s petimiluknjicami na papirnem traku so imenovali alfabetštevilka 5, prikazan na sliki 11.Slika 11. Koda alfabet številka 5, kot se je uporabljala priluknjanju papirnega traku na teleprinterjuZa izmenjavo podatkov so teleprinterji ostaliv uporabi, dokler jih niso konec osemdesetih letprejšnjega stoletja zamenjali računalniki. Sčasoma seniti po uporabnosti niti po zunanjem videzu nisoveliko spremenili, zato slika 12, ki je bila narejenakonec sedemdesetih let, kaže njihovo pravo podobo.Slika 12. Teleprinterska soba v Zbirnem centru, kjer sosprejemali in oddajali črkovno-številčne podatke.Za izmenjavo podatkov iz Jugoslavije intujine so uvedli teleprintersko povezavo z Zbirnimcentrom Zvezne hidrometeorološke uprave, ki je bilatakrat v mednarodnem smislu državna meteorološkaslužba tedanje države. V sistemu meteorološkegabedenja, ki ga je že kmalu po ustanovitvi leta 1950uvedla Svetovna meteorološka organizacija (SMO),je vsaka država uvedla svoj komunikacijski center zaizmenjavo podatkov, ki se je povezoval zregionalnimi komunikacijskimi vozlišči. ZaJugoslavijo sta bili taki vozlišči Sofija v Bolgariji inDunaj v Avstriji. Tako je lahko formalno potekalaizmenjava podatkov v Sloveniji samo s pomočjoZbirnega centra v Zvezni upravi hidrometeorološkeslužbe. Prek njega so predajali podatke iz Slovenije vmednarodno izmenjavo. Enako so tudi sprejemali delpodatkov iz mednarodne izmenjave, katere ponudba60 let slovenske državne meteorološke službe 6

pa za Slovenijo ni bila najugodnejša, saj je manjkalvelik del zahodne Evrope, ki je za analizo inprognozo vremena v Sloveniji zelo pomemben. Zatoso podatke od tam sprejemali tudi zradioteleprinterjem. Takrat je Svetovna meteorološkaorganizacija, katere ustanovna članica je bila tudiJugoslavija, spodbujala velike države, da so njihovicentri oddajali podatke po radioteleprinterjih, saj jebil to kar zanesljiv, vsekakor pa najcenejši sistem zarazpošiljanje podatkov. Uvedba teleprinterjev jezmanjšala potrebo po delavcih v Zbirnem centru, sajso opustili sprejem s pomočjo Morsejeve abecede, kipa je vse do sedemdesetih let ostal rezervni sistem, česo odpovedale teleprinterske zveze. Ti delavci so bilirazporejeni v druge organizacijske enote, predvsem vklimatologijo, kjer so okrepili osnovno obdelavo innadziranje podatkov. Pri napovedovanju vremena se stem tehnološko ni nič spremenilo. Ostali sta le ševnašanje in analiziranje kart, le da so vnašalci vnašalipodatke iz stiskanih poročil, ki so jih narediliteleprinterji.V drugi polovici šestdesetih let so se vslužbah velikih držav za analizo vremena že pojaviliračunalniki. Pojavili so se tudi prvi matematičnofizikalnimodeli ozračja, ki so z računalniki simuliralivreme za dan ali dva vnaprej. Prvi tovrstni izdelki sobili še precej nezanesljivi, vendar so jih službe kmaluzačele uporabljati pri napovedovanju vremena. To ješe posebej omogočila uvedba radiofaksimilnihnaprav, s katerimi so veliki centri pošiljali analiziranekarte, pa tudi napovedi. V Evropi so bili pri tem medprvimi Nemci, Angleži in Francozi, zunaj nje paZdružene države Amerike. Te države so kmaluvpeljale redne distribucijske radiofaksimilne oddaje.V Hidrometeorološkem zavodu so prve take napravekupili konec šestdesetih let, in sicer sovjetske aparate,imenovane Ladoga. Za risanje kart so ti aparatipotrebovali poseben fotokemičen papir, ki ga je malopozneje začela za celotno takratno Jugoslavijoizdelovati Iskra v Kranju.Sprejem kart s pomočjo radiofaksimila ni zmanjšalkoličine dela v Zbirnem centru. Ročno vnašanje kartje ostalo do konca druge polovice osemdesetih let, koso ga zamenjali računalniško vodeni ploterji. Tudiročna analiza kart je ostala, saj je ročna analizapomenila temeljito seznanjanje z vremenskimstanjem, torej dobro diagnozo, na podlagi katere jebilo potem kljub prognostičnim kartam, ki so jihdelali vse boljši računalniški modeli ozračja, lažjeizdelati dobro napoved vremena.Slika 13. Sprejemni radiofaksimilni sistem Ladoga (spodaj) insprejete karte (zgoraj)V tem obdobju je treba omeniti tudi odprtjeletališča na Brniku leta 1964. Za sinoptično službo vHidrometeorološkem zavodu, kakor so imenovaliorganizacijsko enoto za pripravo vremenskihnapovedi, je to praktično pomenilo razpolovitevrazpoložljivih človeških virov, saj je bilo treba naletališču ustanoviti poseben oddelek za meteorološkopodporo letalstvu. Od petih meteorologov, ki so odleta 1959 delali v sinoptičnem oddelku, sta dva odšlana Brnik, tako da so do leta 1969, ko so prišli zuniverze prvi od naslednje generacije, ostali le trije.Delovni prostori na Celjski 1 a, kjer je bilameteorološka služba, so kmalu postali pretesni. Kljub60 let slovenske državne meteorološke službe 7

dodatni stavbi, ki so jo zgradili v začetku šestdesetihlet na dvorišču in kamor se je preselila mreža postaj zobdelavo podatkov, je bilo v začetku sedemdesetihlet nujno treba poskrbeti za nove delovne prostore, čeje služba hotela zadostiti vse večjim zahtevam pometeoroloških podatkih in analizah. V prvi polovicisedemdesetih let je takratnemu vodstvu uspeloprepričati takratne državne organe, da so skupaj stakratno Zvezo vodnih skupnosti na Vojkovi 1 bzgradili novo poslovno stavbo. Ob trideseti obletnicihidrometeorološke službe leta 1966 se jemeteorologija vselila v nove prostore. Polovicoprostorov je takrat pripadala Hidrometeoroškemuzavodu, polovica pa Zvezi vodnih skupnosti. Ko sose leta 1979 vrnili hidrologi, so zanje zgradili še enokrilo, kamor so se preselili z Resljeve ceste.Slika 14. Zgradba Hidrometeorološkega zavoda in Zvezevodnih skupnosti po prihodu hidrologov z dvoriščnestraniObdobje računalnikovZnano je, da so računalnike tudi vmeteoroloških službah začeli uporabljati že vpetdesetih letih. Pri tem so vsekakor prednjačileZdružene države Amerike. Kmalu so jim sledile tudiFrancija, takratna Zahodna Nemčija in VelikaBritanija. Sprva so računalnike uporabljali izključnoza obdelavo podatkov in osnoven kritičen ter logičennadzor. Za začetek obdobja modeliranja ozračja zračunalniki štejemo leto 1961, ko se je EdwardLorenz na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu vZDA domislil, da bi lahko enačbe, ki opisujejoozračje, rešil na takrat najzmogljivejšem računalnikuIBM, pravkar postavljenem na inštitutu. Idejo jeuresničil in dobil prve izračune oziroma zračunalnikom simulirane tokove v ozračju, ki soimeli res videz dogajanja v ozračju. Pri tem je odkrilše tako imenovani metuljev učinek in postavil temeljeteorije kaosa v fiziki. Po začetnem nezaupanju indvomu, ki so ju kazale takrat največje avtoritete vmeteorologiji, se je ideja modeliranja ozračja zračunalniki zelo hitro prijela. Napisali so prveresnejše fizikalno-matematične modele, ki so zrastočo računalniško močjo kmalu postali osnovnoorodje pri napovedovanju vremena. Tako smo tudi vSloveniji, kakor sem že omenil, proti koncušestdesetih let že sprejemali prve prognostične karteiz nemške meteorološke službe v obliki faksimilnihkart, narejenih z modelom. Nemška služba je takrat vsvojih faksimilnih oddajah pošiljala prognostičnekarte na podlagi svojega modela, pa tudiprognostične karte britanske in ameriške službe.V Jugoslaviji je takrat Zveznihidrometeorološki zavod prvi računalnik dobil že vdrugi polovici šestdesetih let, in sicer model IBM360, ki so ga takrat v številnih državah uporabljali vstatističnih službah. Časovno je to bilo vsekakordovolj zgodaj, če vemo, da je IBM objavil model 360leta 1964 in da so prve dobavili leta 1965. TudiStatistični zavod Slovenije je pred koncemšestdesetih let že imel tak računalnik, vendarHidrometeorološki zavod takrat ni sodeloval z njim.Za nas je bil računalnik v Zveznemhidrometeorološkem zavodu takrat pomembenpredvsem zaradi tega, ker so postavili prve standardeobdelave klimatoloških podatkov, ki so se v bolj alimanj vsebinsko precej nespremenjeni obliki ohranilido danes. Zato lahko govorimo tudi o precejhomogenih nizih podatkov v obdobju po drugisvetovni vojni. Ko so dobili računalnik, smo vsednevnike opazovanj s klimatološkimi podatki iz takoimenovane zvezne mreže poslali v Beograd, kjer sopodatke, zbrane od leta 1945 naprej, prenesli naluknjane kartice. Podatke iz zvezne mreže soobjavljali v letopisih. Z računalnikom se je pripravaletopisa časovno precej skrajšala. Leta 1969 so celtovornjak teh kartic pripeljali v Slovenijo. Kartice soprepisali na magnetne trakove. Podatke iz takozapisanih magnetnih trakov smo čez nekaj letobdelali s programi, ki sem jih za obdelavoklimatoloških podatkov sam napisal in so še danes varhivu meteoroloških podatkov Urada zameteorologijo ARSO. Tako lahko rečemo, da se jeračunalniška doba v slovenski meteorološki službizačela s prenosom klimatoloških podatkov naluknjane kartice proti koncu šestdesetih let prejšnjegastoletja v Beogradu.V Hidrometeoroškem zavodu sem prviprogram za obdelavo in nadzor klimatološkihpodatkov napisal leta 1972. Takrat je v državniupravi že obstajal tako imenovani Republiškiračunski center, ki je imel v Iskri v Stegnah vLjubljani nameščen računalnik CDC (Control DataCorporation), model 2300. Hidrometeorološki zavodje kot republiški upravni organ imel pravico douporabe računalnika.60 let slovenske državne meteorološke službe 8

Slika 15. Kode na luknjani kartici, ki je imela 80 stolpcev in12 vrsticPri takratnih računalnikih je bil polegmagnetnega traku edini vhodni medij luknjanakartica. Na sliki 15 vidimo obliko luknjane kartice skodami za posamezne znake številk, abecede inposebnih znakov. Klimatološki podatki za en dan sobili na dveh karticah, ki smo jih imenovali klima 1 inklima 2. V začetku sedemdesetih let so tako podatkiza en mesec potrebovali okrog 7000 kartic. Karticesmo zlagali v škatle po dva tisoč in pri tem pazili, dase niso med seboj pomešale. Že leta 1972 smo nadobili dva luknjača IBM, ki ju vidimo na sliki 16 inzačeli po nekajmesečnem obdobju, ko so to deloopravljali v Statističnem zavodu, podatke na karticevnašati sami. Takrat smo tudi prenehali pošiljati vBeograd dnevne podatke, ampak smo jim pokončanem letu poslali za tiskanje letopisov letneizvedene vrednosti na magnetnem traku.Slika 16. Luknjači, ki smo jih uporabljali za luknjanje kartic,kot vhodni pripomoček v računalnik.Takratni računalniki seveda niso poznaliinteraktivnega dela in tudi niso imeli diskovnihzmogljivosti, da bi lahko hranili uporabniškeprograme. Zato je bilo treba vsakokrat sestaviti poseltako, da je bil na začetku program, prav tako naluknjanih karticah, nato pa podatki. Mesečno smoobdelali klimatološke podatke v nekaj stopnjah: prvaje bila branje podatkov s kartic, zapis na magnetnitrak in logični nadzor. Že takrat sem s pomočjosodelavcev v klimatologiji in kontroli podatkovsestavil več kot 40 pogojev, ki so jih morali izpolnitipodatki. Ti pogoji so bili seveda le v obliki programanapisana pravila, ki so jih sicer uporabljali prisubjektivnem nadzoru. Taka pravila so bila naprimer: terminska vrednost temperature na 2 m nemore biti višja od temperature, izmerjene s pomočjomaksimalnega termometra, ali stanje tal ne morekazati na zmrzal, če je temperatura, izmerjena 5 cmnad tlemi, višja od 3 o C. Dobro se spominjam, danekateri sodelavci nikakor niso mogli sprejeti, dalahko z računalnikom ugotovimo take napake. Ker jeračunalnik dal svoje izdelke samo v tiskani obliki, sosodelavci v kontroli dobili izpis sumljivih podatkov.S pomočjo izvornih dnevnikov in drugih virov sopripravili popravke, ki smo jih nato na drugi stopnjiobdelave vnesli v prvotno prebrane podatke inzamenjali napačne.Po dveh letih, leta 1974, je klimatološkaobdelava že postala rutinska in napisal sem programeše za obdelavo in nadziranje padavinskih podatkov.V tem letu se je Republiški računski center iz Stegenpreselil na Jamovo ulico na Viču zraven poslopja zamatematiko in fiziko. Dobili so tudi nov, za takratnerazmere zelo sposoben računalnik CDC (ControlData Corporation) Cyber 72. To je bil računalnik, kiso ga takrat uporabljali predvsem na ameriških, patudi drugih univerzah za raziskovalno delo. Na taračunalnik sem prenesel tudi naše obdelaveklimatoloških in padavinskih podatkov in so tamostale do konca osemdesetih let. Sčasoma smoseveda napisali še več programov in takrat smonaredili tudi prve resnejše klimatološke statistike.Lotili smo se tudi različnih drugih obdelav, kot soobdelave urnih podatkov vetra, pa sončnegaobsevanja itd.Širjenje obdelav z računalnikom je naHidrometeorološkem zavodu že leta 1975 omejevalnačin dela na Republiškem računskem centru. Natrgu so se pojavili tako imenovani miniračunalniki, kiso že imeli operacijske sisteme, ki so omogočali večopravil istočasno, in interaktivni način dela. Tako senam je leta 1976 ponudila priložnost, da skupaj še znekaterimi drugimi kupci v državni upravi kupimoračunalnik Digital PDP 11/34. Vsa pogajanja so seuspešno končala in leta 1977 smo preuredili kletneprostore na Celjski 1 a v računalniško sobo innamestili prvi lasten računalnik naHidrometeorološkem zavodu za meteorološko službo.Na sliki 17 vidimo takratni računalnik, na kateregasmo bili zelo ponosni.60 let slovenske državne meteorološke službe 9

Slika 17. Računalnik Digital PDP 11/34 na HMZ leta 1977Z današnjega vidika so zanimive njegovetehnične značilnosti. Računalnik je imel obnamestitvi procesno enoto s 16-bitnim naborominstrukcij (16-bit instruction set), 256000 bajtovcentralnega spomina, tri RK 05 diskovne pogone,enega izmenljivega z zmogljivostjo 2,5 megabajta indva fiksna s po 5,0 megabajtov ter enoto magnetnegatraku. Uporabljal je operacijski sistem RSX 11, žepravi sistem za poganjanje več programov hkrati inveč uporabnikov (multi-task, multi-user). Nanj smopriključili šest zaslonskih terminalov VT 52, tri zazajem podatkov in tri za delo programerjev inuporabnikov. Da bi lahko ocenili prizadevanje inpomisleke za nakup in proti njemu, bom navedel šeceno, ki jo je HMZ plačal kljub 25-odstotnemuskupinskemu popustu. Znašala je takratnih 142.000ameriških dolarjev, kar bi danes pomenilo vsaj zatrikrat večjo številko v evrih. Tako je popolnomarazumljivo vprašanje takratnega direktorja MiranaBorka, ki mi ga je postavil, ko sva šla na zadnjipogovor o denarju na takratni Komite za finance: »Pares misliš, da bo računalnik izboljšal delo naše službein da bo naše gospodarstvo od tega imelo kakšnokorist?« Škoda, da danes ne more videti, kakodaljnosežna in dobra je bila takratna odločitev.Slika 18. Videoterminal VT 52, povezan s centralno enoto z20 mA zanko in prenosnim protokolom RS232/V24Po namestitvi in uspešnem zagonuračunalnika sva s kolegom Bojanom Logarjempraktično dva meseca noč in dan preživela v kleti.Napisala sva interaktivne programe za zajempodatkov in prenesla osnovne programe obdelav zaklimatološke in padavinske podatke. Le dva mesecapo namestitvi so vnašalke opustile delo pri luknjačihin nadaljevale isto delo na videoterminalih. Ker ještevilo obdelav začelo naraščati, smo kmalu uvedli šetretje delovno mesto za zajem podatkov. Kmalu smododali še digitalnik, napravo, s katero smodigitalizirali analogne trakove, kot so ombrografi intermografi. Ker je gospodarstvo potrebovalo podatkeo moči kratkotrajnih nalivov, na primer zaprojektiranje kanalizacije v mestih, smo sesistematično lotili digitaliziranja ombrografov.Projekt so pozneje prevzeli še drugod po Jugoslaviji.Vpeljali smo tudi modemsko telefonsko povezavo zračunalnikom na Republiškem računskem centru,tako da smo naše posle na tamkajšnjem računalnikupoganjali kar od doma. Tam smo takrat obdržali šearhiv podatkov na magnetnih trakovih.Led je bil prebit in računalnik je postajal vsepomembnejši pri delu službe. Tako smo kmalu začelidodajati nove enote, diske z večjimi zmogljivostmi,več centralnega spomina in predvsem več zaslonskihterminalov, da smo tako omogočili delo za več ljudi.Naj navedem samo nekaj pomembnejših prelomnic.Prva naslednja je bila vsekakor zamenjavaračunalnika PDP 11/34 z mnogo sposobnejšim že 32-bitnim Vaxom proti koncu osemdesetih. Obdelaveklimatoloških in drugih podatkov so bile takrat žedobro razvite, le operativna prognoza vremena šenekako ni imela neposrednih koristi od računalnikov.Tudi to se je kmalu spremenilo.Leta 1979 je začel poskusno delovatiEvropski center za srednjeročno prognozo (ECMWF– European Center for Medium Weather Forecast) vReadingu v Veliki Britaniji. Ustanovna članica tegacentra je bila tudi Jugoslavija, vendar Zveznihidrometeorološki zavod v začetku osemdesetih let niimel tehničnih možnosti za sprejem izdelkov centra.Ker je imel HMZ tradicionalno zelo dobre odnose zavstrijsko meteorološko službo (ZAMG –Zentralanstalt fuer Meteorologie und Geodinamik),smo se z njimi dogovorili in leta 1982 vzpostaviliračunalniško komunikacijo, po kateri so nam pošiljalinapovedi iz ECMWF. Seveda takrat nismo imeligrafičnih terminalov in v začetku tudi ne ploterjev, dabi ta polja lahko spodobno narisali. Zato smo sipomagali s tako imenovanimi kartami zebra. Na sliki19 je ena takih kart. Prognoza vremena je v Slovenijitorej v tistem času uporabljala računalnik kotkomunikacijsko sredstvo.60 let slovenske državne meteorološke službe 10

padavinskih sistemov je potekalo ročno, in to samo vpoletnih mesecih v okviru raketne obrambe predtočo.Slika 19. Karta zebra, polje 500 Hpa, narisano s printerjem napapir z natisnjenimi obrisi celine in držav.Ko analiziramo dogajanja naHidrometeoroškem zavodu v zadnjih tridesetih letih20. stoletja, vsekakor ne moremo preskočiti obrambepred točo. V Sloveniji se je začela že leta 1971 narelativno majhnem območju severovzhodne Slovenijes centrom na Žikarcah pri Mariboru. Ne bom sespuščal v njeno upravičenost, teorijo in podobno,ampak bom s tehničnega vidika poskušal osvetliti,kaj je pomenila za napredek slovenske meteorološkeslužbe. Pred njeno vzpostavitvijo ni nihče razmišljalo daljinskem zaznavanju procesov v ozračju inuporabi radarja za spremljanje oblačnih sistemov nadSlovenijo. Prav zaradi obrambe pred točo se jeuvajanje radarskih meritev in uporabe pri napovedivremena in opozarjanju pred nevarnimi vremenskimipojavi precej pospešilo. Radarska merjenja so danespri napovedi vremena nepogrešljiv vir informacij ooblačnih sistemih, tudi padavin in intenzivnostineviht.Slika 20. Radarski center Žikarce pri Mariboru vsedemdesetih letih prejšnjega stoletjaZgodovina radarskega zaznavanja padavin vSloveniji se je začela leta 1971, ko je bil v Žikarcahpri Mariboru vzpostavljen prvi meteorološki radarskicenter s predelanim ameriškim vojaškim radarjem zuporabnim dosegom 40 kilometrov. MerjenjeSlika 21. Radarski center Lisca nad Sevnico leta 1983 sTončkovim domomLeta 1981 je Hidrometeoroški zavod kupilsodoben meteorološki radar ameriške proizvodnjeEEC (Enterprise Electronic Corporation) z valovnodolžino 5 cm in kotom sevanja v prostor 1 o . Radarsmo sprva postavili leta 1982 na Žikarcah, vendarsmo ga že naslednje leto zaradi razširitve obrambe naosrednjo Slovenijo preselili na Lisco nad Sevnico.Ker nismo imeli dovolj sredstev, smo silahko privoščili le analogen radar. V letih 1984 in1985 je skupina Hidrometeoroškega zavoda, ki semjo takrat vodil, v sodelovanju z Iskro Delto radar naLisci digitalizirala in razvila celovito programskoopremo za vodenje obrambe pred točo. Zadigitalizacijo in samodejno vodenje radarja smosprva na Lisci postavili dva računalnika PDP 11/34 inju povezali z radarjem. Ideja je bila preprosta:prenesti na računalnik delo, ki so ga pred tem priobrambi pred točo opravljali ročno. Naredili smotorej računalniški model obrambe pred točo, ki je bilv tehničnem smislu kopija znanih postopkov priobrambi pred točo, kot so določitev položaja invelikosti oblaka in glede na to potrebno količinoraket ter izračun najugodnejših strelnih mest glede nalokacijo oblaka, lokacij strelnih mest in hipotetičnihtrajektorij raket. Na sliki 22 vidimo poleg radarskeslike na levi strani izpis, ki ga je operater na zvezah vradarsko-računalniškem centru na Lisci dobil nazaslonu računalnika. Izpis je vseboval številkestrelnih mest, ki jih je bilo treba aktivirati, številoraket in kako naj rakete usmerijo. Za takratne čase jebila ta oprema kar lep dosežek. Na žalost ob akcijahobrambe podatki radarskih merjenj niso bili narazpolago v realnem času. To se je zgodilo šele leta1997, ko je bila obramba pred točo zaradinedokazane uspešnosti in izredno slabe kakovostiraket ukinjena. Radarski center je začel spremljatipadavinske sisteme za splošne namene.60 let slovenske državne meteorološke službe 11

tudi prve, rekli bi lahko, prave samodejnemeteorološke postaje. Leta 1983 smo na podlagiZakona o varstvu zraka morali spremljationesnaženje zraka v najbolj prizadetih območjih.Med taka območja je vsekakor spadalo celotnoZasavje ter mesti Ljubljana in Celje. V sodelovanju zInstitutom Jožefa Stefana smo za tako imenovaniprogram ANAS izdelali meteorološke postaje METAin določili prvi protokol za izmenjavo teh podatkov,ki se uporablja še danes. Sprva so bile postajepostavljene samo zaradi spremljanja onesnaženjazraka, že v drugi polovici osemdesetih let pa smo jihzačeli postavljati tudi na meteoroloških glavnihpostajah. Postaje so pošiljale podatke vHidrometeorološki zavod vsake pol ure, in sicer naklic njegovega koncentratorja. Nekatere postaje sobile povezane z najetimi, večinoma pa kar s klicnimitelefonskimi linijami. Podatke avtomatskih postaj sozačeli uporabljati tudi v prognozi vremena. Slika 23prikazuje rast števila avtomatskih meteorološkihpostaj do današnjih dni. Prav te dni načrtujemoobširen program za naslednjih nekaj let, ko bodoavtomatski merilni sistemi v Sloveniji nadomestilisedanjo klasično merilno opremo na več kot 100postajah.Slika 22. zgoraj: barvni zaslon z radarsko sliko;spodaj: zaslon z izpisi za obrambo pred točoProgramska oprema in celotni samodejnovodeni sistem obrambe pred točo je prinesel tudi prvibarvni zaslon v Hidrometeorološki zavod, takrat smoga imenovali monitor Barco. Res ga ne moremoprimerjati z današnjo barvno grafiko, ki jo ima vsakoseben računalnik, ampak prvič smo se pri delusrečali z barvno računalniško grafiko.605040302010Š tevilo avtomatskih meteorološki postaj01986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006Slika 23. Rast števila avtomatskih meteoroloških postajSredi osemdesetih let smo začeli postavljatiKakor sem že omenil, smo v obdobju dokonca osemdesetih let takratni PDP 11/34 zamenjali stako imenovanim MicroVaxom, ki je bil že pravi 32-bitni računalnik s takrat zelo priljubljenimoperacijskim sistemom VMS. Povečalo se je tudištevilo zaslonskih terminalov, tako da je interaktivninačin dela pri obdelavi podatkov postal običajennačin dela in precej povečal učinkovitostračunalniških obdelav v primerjavi s paketnoobdelavo. Da bi omogočili interaktivno delo tudidelavcem v novi stavbi, je bilo treba zaslonsketerminale povezati z računalnikom, ki je bil še vednov kleti stare stavbe na Celjski 1 a. V začetkuosemdesetih smo prvič kabelsko povezali terminale vnovi stavbi. Ker so zaslonski terminali delovali s 40mA zanko, so bile takratne povezave narejene kar znavadnimi telefonskimi žicami. Potrebna je bila šeena telefonska napeljava s štirimi žicami za vsakopovezavo. Uporabili smo kar obstoječo telefonskocentralo. Po namestitvi MicroVaxa nismo večpotrebovali storitev Republiškega računskega centra,saj smo lahko vse potrebne obdelave izvedli doma.Tako smo v računski center prenesli tudi arhivpodatkov iz Republiškega računskega centra.Naslednja pomembna prelomnica je bila leta1988. Tedaj jim je v Zbirnem centru Zveznegahidrometeorološkega zavoda uspelo namestiti takratsodoben računalniški sistem za meteorološkeračunalniške komunikacije, zasnovan na paruračunalnikov Digital MicroVax, in programsko60 let slovenske državne meteorološke službe 12

opremo, ki je omogočala prave računalniškekomunikacije, delujoče na podlagi takrat zelorazširjenega protokola X 25. Oprema je omogočilaračunalniško povezavo Jugoslavije z Evropskimcentrom za srednjeročno napoved vremena, ki jetakrat že postal vodilni tovrstni center v svetovnemmerilu. Na opremo so se lahko priključili vsihidrometeorološki zavodi takratnih republik in prvičsmo lahko v Sloveniji sprejemali več izdelkov izECMWF. Še pomembnejše pa je bilo, da smo seprvič srečali z meteorološkimi polji, zapisanimi vformatu GRIB, in izmerjenimi podatki, kodiranimiprav tako v binarnem formatu BUFR. ECMWF je zavizualizacijo meteoroloških polj razvil posebenračunalniški program, imenovan Magic. Povzpostavitvi povezave X 25 z Zveznimhidrometeorološkim zavodom, ko smo v začetku leta1989 začeli rutinsko sprejemati polja ECMWF vbinarni obliki, smo na MicroVaxu namestili programMagics. Ker so bili grafični barvni zaslonskiterminali takrat še zelo dragi in si jih nismo mogliprivoščiti, smo karte risali z barvnim ploterjem.Takrat smo začeli rutinsko s ploterjem vnašatipodatke na karte in smo opustili ročno vnašanje. Stem se je delo v Zbirnem centru polagomaspremenilo, in sicer je vnašanje kart nadomestilnadzor nad računalniškimi procesi. Na sliki 24 lahkovidimo ročno analizirane karte, na katerih so podatkivneseni s ploterjem .pomembno, da so postali osebni računalniki cenovnozelo blizu zaslonskim terminalom in da so jih lahkonadomestili. To je seveda pomenilo, da si imel namizi poleg terminala za delo z Vaxom še avtonomniračunalnik, s katerim se je seveda dalo reševati vseveč in več problemov, vključujoč tekstovneprocesorje in preglednice podatkov. Pri delu spodatki, predvsem klimatološkimi in takimi, prikaterih so za celovitejše analize potrebne dolgečasovne serije podatkov, so osebni računalnikipomenili velik napredek, pa tudi veliko nevarnost.Posamezniki so si namreč iz centralnih podatkovnihzbirk na svoje osebne računalnike prenesli podatke,ki so se sčasoma lahko tudi spremenili in tako jenastalo več kopij istih podatkov, ki pa niso bili vednoenaki. No, problem smo pozneje odpravili scentralnimi relacijskimi podatkovnimi zbirkami.Slika 25. Prve grafike na osebnih računalnikihSlika 24. Ročno analizirana nižinska karta, vnesena sploterjem.Nekako istočasno, proti koncu osemdesetihlet, so se začeli pojavljati prvi osebni računalnikiIBM z Intelovimi procesorji, najprej z operacijskimsistemom DOS, ki so ga kmalu v začetkudevetdesetih zamenjala prva bolj razširjena oknaWindows 3.11. Danes vemo, da so takratni osebniračunalniki povzročili pravo tehnološko revolucijo.Računska moč se je iz odtujenih računskih centrovpreselila na mize uporabnikov. Za nas je bilo posebnoKo so se pojavili osebni računalniki, smozačeli uporabljati prve pakete z računalniško grafiko,ki je seveda takrat bila precej preprosta, če joprimerjamo s današnjimi možnostmi. Uporabljalismo program »Surfer«, s katerim smo pripravili prvegrafične slike podatkov v dveh dimenzijah. Na sliki25 je predstavljeno površje Slovenije, narisano s temprogramom. Osebni računalniki so tudi povsemspremenili delovno okolje pri napovedi vremena. Vsobi, v kateri so delali prognostiki, so papirnadomestili zasloni osebnih računalnikov. S tem sodežurni prognostiki dobili mnogo več informacij inpodatkov, ki so jih uporabljali pri svojem delu.Delovno okolje je že takrat postalo zelo podobnodanašnjemu, le da je takratne zaslone s katodno cevjonadomestil ploski zaslon LCD. Na sliki 26 je delovnookolje v sobi dežurnega prognostika.60 let slovenske državne meteorološke službe 13

spektru, spektru vodne pare in vidnem podnevi.Satelitske in radarske slike so bistveno izboljšalekakovost vremenskih napovedi in omogočileopozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi.Slika 26. Delovno okolje prognostika v začetku devetdesetihletV tem času so v ECMWF programskoopremo Magic, ki je delovala na sistemih Vax,priredili tako, da so jo lahko uporabljali na osebnihračunalnikih. Dobila je ime MicroMagic in šele takorak je bil resničen napredek, saj je lahkoprognostik pregledal mnogo več meteoroloških polj,kakor je bilo mogoče na papirju. Osebni računalnikiso omogočili tudi preglednice tekočih dešifriranihpodatkov kar na zaslonih, kar je vse skupaj precejolajšalo delo pri prognozi vremena. Na sliki 27vidimo napoved ECMWF, vizualizirano zMicroMagicsom na levi in preglednico podatkov nadesni.Leto 1990 je prineslo računalniško povezavomed Lisco in Hidrometeorološkim zavodom vLjubljani. Potekala je po najeti telefonski liniji. S temje bilo omogočeno razpošiljanje radarskih izmerkovuporabnikom zunaj radarskega centra. Preoblikovanaprogramska oprema je začela dajati prve številčneradarske podatke za uporabnike: tloris in dva narisamaksimalnih odbojnosti v ločljivosti 2 × 2 kilometrain z osmimi ravnmi kvantizacije. Za uporabnike jebila v naslednjih dveh letih razvita programskaoprema za osebne računalnike PC-AT/DOS. Omenilismo že, da so leta 1997 prekinili obrambo pred točo.To je pomenilo, da smo lahko začeli uporabljati radarza spremljanje oblačnih sistemov v celoti in ne samotakrat, kadar ni bila aktivna obramba pred točo.Nekako istočasno kot postavitev najetetelefonske linije z Lisco za prenos radarskih slik smodobili tudi prvi profesionalni satelitski sprejemnikznanega švicarskega proizvajalca podobne opremeTechnavia. Z Eumetsatom, Evropsko organizacijo zaizkoriščanje meteoroloških satelitov, smo sklenilipogodbo za sprejemanje primarnih podatkov. Takosmo vsake pol ure prejemali slike v infrardečemSlika 27. zgoraj: z MicroMagicom narejena slika napovediECMWF in spodaj: preglednica s podatkiV začetku devetdesetih let se je zgodilasamosvojitev Slovenije. V prvih dneh napada JLA jeostala meteorološka služba popolnoma brezpodatkov, saj so bile zveze z Beogradom in Zveznimhidrometeorološkim zavodom prekinjene. Že štiri dnipo začetku napada sem na naš MicroVax namestilprogramsko opremo za izmenjavo podatkov (MSS –Message Switching System), katere razvoj sem vodil,dokler sem bil v ZHMZ. Izkoristili smo še vednoobstoječo računalniško povezavo med avstrijskometeorološko službo in nami in smo praktično prejkot v desetih dneh po začetku napada vzpostaviliizmenjavo podatkov, sprejem podatkov izmednarodne mreže in sprejem izdelkov ECMWF. Stem se je slovenska meteorološka službaosamosvojila in na tem področju začela delovati kotsamostojna služba. V prvem obdobju smoposredovali podatke tudi za hrvaško meteorološkoslužbo, še do konca leta 2007 smo posredovali60 let slovenske državne meteorološke službe 14

podatke za Bosno in Hercegovino.Prva leta v samostojni Sloveniji so prineslaše prostorsko razširitev, k obstoječi stavbi so leta1992 dodali prizidek. Na ta način so rešili že pravpereče vprašanje potrebnega okolja za računskicenter, za katerega so po potrebnih standardih uredilikletne prostore prizidka. Meteorologija je dobila večjidel tretjega nadstropja, kamor se je v celoti preselilaprognoza vremena. Slika 28 prikazuje ta prizidek.ZahvalaZahvaljujem se Miranu Trontlju in BrankuGregorčiču za fotografije, ki sta mi jih velikodušnoodstopila za objavo v tem prispevku.Literatura:Miran Borko:Ob 30-letnici meteorološkedejavnosti v okviru javne upraveSRSTanja Cegnar:Beginnings of instrumentalmeteorological observations inSlovenia, ARSO, letak, 2004Marjan Divjak: Zgodovina radarskega zaznavanja inmerjenja padavin v Sloveniji, Polstoletja Slovenskega meteorološkegadruštva, 2004Andrej Hočevar in Lučka Kajfež Bogataj:Razvoj agrometeorologije kotsamostojne vede na biotehniškifakulteti, Pol stoletja Slovenskegameteorološkega društva, 2004Slika 28. Nov prizidek, kamor se je preselila prognoza.Puščica kaže nove sobe za prognozo vremena.Kljub hitro razvijajočim se osebnimračunalnikom z njimi v začetku devetdesetih let še nibilo mogoče uporabljati zahtevnejših grafičnihprogramov. Zaradi tega so se na trgu pojavileposebne delovne postaje, imenovane grafične postaje,z manj ukazi, prilagojenimi uporabi v grafičnihprogramih. Hidrometeorološki zavod je leta 1993dobil prvo tako postajo, in sicer HP 712, ki jo jepoganjal operativni sistem HP Unix. Ta postaja jepomembna predvsem zato, ker smo se takrat vmeteorološki službi prvič srečali z Unixom.Andrej Hočevar:Napoved vremena v Sloveniji v letihod 1955 do 1960, Pol stoletjaSlovenskega meteorološkegadruštva, 2004Boris Zupančič: Razvoj meteorološke mreže naSlovenskem, Pol stoletjaSlovenskega meteorološkegadruštva, 2004Na koncu naj omenim še letnico 1995, ki jepomembna zaradi dveh razlogov: vHidrometeorološkem zavodu smo vzpostavili prvointernetno povezavo z Arnesom in postavili prvospletno stran ter se na Intel računalniku HP prvičsrečali z Linuxom. Si danes še kdo lahko predstavljaživljenje brez Linuxa? Na ta način smo tudi slovenskimeteorologi vstopili v informacijsko dobo in priuvajanju te vrste tehnologije v marsičem orali ledinone samo v slovenskem, ampak celo v evropskemmerilu. O tem bo v svojem prispevku nekaj večnapisal Jurij Jerman.60 let slovenske državne meteorološke službe 15