21. CELJE – GOSTINSKA PONUDBABernarda BarišičŠtajerci slovimo kot dobri jedci in pivci, zato nam dobre gostinske ponudbe v Celju nikoli nimanjkalo.Prvotno so bile gostilne združene še s kakšno drugo obrtjo, pekovsko in mesarsko, vendar žesredi 19. stoletja to ni bilo več nujno. Nekatere gostilne so ostale točilnice in okrepčevalnice,druge pa so se razvile v hotele z bogato ponudbo.Sredi 18. stoletja je bilo v Celju devet gostiln. V njih je bilo včasih pretirano veselo, zato so leta1811 izdali več odredb, s katerimi so regulirali življenje v gostilnah in omejili nočno življenjemesta. Gostilne so zapirali ob polnoči, plesalo in kegljati pa se je smelo šele popoldne po četrtiuri. Ob določenih praznikih npr. adventu in velikem postu, pa so bile prepovedane vse igre,godba in ples. Po odredbi iz leta 1762 so morali biti gosti spodobno oblečeni in brez mask celoza pusta. V časih ko je bil promet po deželi še dokaj slabo urejen, so gostilničarji poskrbeli tudiza prevoz svojih potnikov. Pred marsikatero gostilno je vedno stal voz z konjsko vprego, ki jeprevažal goste.Kljub omejitvam v 18. stol je število gostiln v Celju stalno naraščalo, družabno življenje v Celju paje cvetelo. Izgradnja železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja je imelo tudi v tempogledu za Celjane dolgoročne posledice. Mesto ob Savinji se je razvilo v trgovsko in industrijskosredišče.V slovenskem prostoru <strong>Celje</strong> na tem področju skoraj ni imelo konkurence, saj je bilo leta 1902 vmestu 6713 prebivalcev, imeli pa so 35 gostiln. Predvsem se je povečalo število hotelov, ki so šeizboljšali svojo ponudbo.Gostinska ponudba v Celju je še danes izredno pestra.Predvsem pa je treba poudariti gostilne in hotele, ki so obstajale že v 19. stoletju in še danessodijo med boljše gostinske ponudnike.Hotel Evropa nekočpopotnike in turiste. Danes se v pritličjuhotela nahaja restavracija, ki nas v objemusodobnega interierja, v spremljavi prijetneglasbe ter ob navdihujočih mojstrovinahkuharskih virtuozov vedno znova razvajalas pestrostjo zbranih okusov.Leta 1877 odprti Hotel Mesto Dunaj oz.današnji Hotel Evropa je z svojo dobrolokacijo blizu želežniške postaje, urejenimisobami in dobro kuhinjo že takrat privlačil
V Gledališki ulici stoji sedaj Restavracija Turška mačka, ki nosi ime po stari celjski gostilni.Prvotna stavba je nastala ob koncu 18. stoletju. Znana je bila po dobri kuhinji, predvsem poprimorskih jedeh in ribah. Dolgo časa je bil to hotel, danes pa istoimenska restavracija,kiponovno cveti z dobro ponudbo morskih jedi.Hotel Evropa danesStara furmanska in splavarska gostilna je sedanja Gostilna Belaj-Koštomajna Polulah (1829imenovana Pri Grenadirju, kasneje Pri Korošcu). Tu so se zbirali znani celjski meščani. Na vrtupod kostanju so radi posedali ob kozarcu dobrega vina in ob domačem narezku tudi nedeljskigostji. Pri Belaj je bilo vedno veselo, saj so Belajeva dekleta igrala na harmoniko in klavir. Šeposebno so bili veseli splavarjev, ki so se tukaj posušili in odpočili. Seveda je potem celo nočteklo vino. Zraven so običajno jedli kislo zelje z rebrci in kruh, ki so ga prinesli s seboj. Gostilnani nikoli nehala delovati in še vedno slovi po dobri domači kuhinji. Posebnost so domači mesniizdelki, domače koline v zimskem času in domače kremne rezine.Pri Grenadirju je bila brv čez Savinjo, čez katero si prišel v Zagrad. Tu še sedaj uspešno delujeGostilna Francl, iz leta 1895. Ker je gospodar dajal tudi na kredo, je marsikateri delavec izbližnjega Pečovnika noč prespal kar na skednju. Posebno veselo je bilo ob veselicah, ko jeigrala godba.Danes slovijo po domačnosti in okusni hrani, z inovativno kuhinjo, ki pomeni oblikovanjeponudbe po letnih časih in jedeh, ki jih omogoča narava s svojimi darovi. Odlično pripravijomariniran jezik, žabje krake, gratinirane polže, pa raznorazne štruklje in žlikrofe, zagrajskopostrv ter cela vrsta drugih mesnih jedi, med katerimi še posebej priporočajo žrebičkov zrezek.Globalizacija je tudi mestu <strong>Celje</strong> prinesla nekaj Kitajskih restavracij in par Mehiških, medtem koje italijanska kuhinja skoraj nepogrešljiva na meniju vsake manjše gostilne.Vsekakor ne smemo pozabiti omeniti ponudbe hitro pripravljene hrane in sicer hitro rastočiKebab in vsesplošno znan McˇDonalds, za malo drugačne okuse in želje pa je na celjski tržnicina novo odprta vrata veganska hitra prehrana.Turist oz. popotnik, priporočam ti, da ne pojdeš kar na slepo v vsako celjsko gostilno. Vedetimoraš, kaj boš jedel, kako boš jedel in kje boš jedel.Toda vedno se ta filozofija ne izteče. Včasih je lakota prehitra. In potem pač zaviješ s ceste.
- Page 1:
IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5:
1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7:
zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13:
3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15:
namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16:
3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24:
PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26:
Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28:
vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30:
Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32:
7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34:
7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36:
8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38:
8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40:
9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42:
9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84: Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86: Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88: 3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90: Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92: ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93: Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 97 and 98: as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108: 25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110: 25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112: le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114: se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116: ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118: Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120: 2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122: 28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123: oblek. Ampak dragi moji, verjemite