SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

06.08.2015 Views

18. MESTNI PARKRolanda Fugger GermadnikCeljski mestni park – kratek zgodovinski prerezObdobje od prve zasaditve do konca druge svetovne vojneCeljski mestni park je kulturno zgodovinski relikt 19. stoletja. Njegov začetek sega v leto 1856;takrat je Ivan Orešnik na Savinjskem travniku ob vznožju Miklavškega hriba zasadil dvojnidrevored iz divjih kostanjev. Ko je bilo leta 1871 ustanovljeno Olepševalno društvo v Celju in jeprevzelo v oskrbo tudi park, ga je z odkupi razširilo od Brega do Lisc, vključno z Reitterjevimhribom (Štajerskim hribom) in Seidlovim studencem* (danes Meškovim studencem). Nagozdnatem pobočju hriba so uredili poti in razgledne točke, ravninski del, nekdanji travnik paprepredli s sprehajalnimi potmi, uredili pisane cvetlične grede ter zasadili drevnine in grmovnice.Namestili so klopi in postavili paviljon (1891) ter kamnito marmorno mizo, vremensko hišico(1891) in druge, takrat priljubljene pritikline parkovnih ureditev. Nujen sestavni del parka je bilvodni bazen z vodnim rastlinjem, zlatimi ribicami in vodometom (1909). Na novo zgrajena brv jemestno jedro povezovala z zeleno oazo.Park je združeval na eni strani strogo kultivirano površino, po merilih takratne vrtnarske estetikein na drugi strani neokrnjeno naravo, kamor so vodile le ozke stezice. Mešanica divjine inkultivirane krajine je v celoti odgovarjala pojmovanju in doživljanju narave s strani takratnemeščanske družbe.Takratnim Celjanom je bil park prvenstveno prostor družabnega življenja in zabave; tu so seodvijali promenadni koncerti, tombole, proslave, igre, itd. Več lokalov, v parku in neposrednibližini, je nudilo različna okrepčila: Gozdna restavracija s kegljiščem na zahodni strani parka, obvzhodnem vhodu v park gostilna Pri mostu, na Anskem vrhu okrepčevalnica Olepševalnegadruštva. Za najmlajše je bilo urejeno otroško igrišče.Razmišljanje o parku kot prostoru za športne dejavnosti se je uveljavilo konec 19. oz. v začetku20. stoletja. V ta namen so umestili tesno pod hrib travno teniško igrišče, ki so ga po potrebipozimi spremenili v drsališče. Lokacija in obseg nista bila v škodo parkovnim površinam. Leta1935 so na skrajnem robu parka zgradili celo smučarsko skakalnico, ki pa je po drugi vojnizamrla.Neposredno na park sta se vezali tudi leva in desna brežina reke Savinje. Bili sta porasli vse dostruge, grmovje in drevje se je menjavalo s travnatimi površinami, kar je omogočalo neposredendostop do vode. Tu je bil idealen prostor za piknike, pa tudi za delo kot so spiranje in sušenjeperila in čiščenje srebrnine. Že v sedemdesetih letih so na desnem bregu uredili kopališči,ločeno za dame in gospode. Po pripovedovanju je tik ob bregu na vodi ležala lesena sprehajalnapot. Manjše žensko kopališč, ob izlivu Sušnice v Savinjo, je bilo tudi na levem pasu Savinje.Skratka, park in nabrežje sta se ujela v organsko celoto, ki je v poletnih mesecih za tujce indomačine predstavljala srčiko družabnega življenja.Mesto je v času Avstro – Ogrske in Kraljevine Jugoslavije, leta 1921 na mesto Olepševalnegadruštva stopi Olepševalno-tujsko prometno društvo, namenjalo za ureditev parka izdatnafinančna sredstva. Park je imel lastnega vrtnarja, drevesnico in rastlinjak. Meščanom je ostal vspominu predvsem vrtnar Martin Jelovšek (1879-1959), ki je park prevzel po 1. svetovni vojni.

Največji razcvet je park doživel prav za časa njegovega upravljanja, postal je znan širomJugoslavije in tudi v tujini.Obdobje po letu 1945Družbene spremembe, ki so po končani drugi svetovni vojni pometle s starim meščanskimsvetom in načinom življenja, so posredno vplivale tudi na usodo mestnega parka. Svoje sodoprinesle poplave, že od nekdaj huda nadloga za mesto, ki je zato v šestdesetih letih reguliraloSavinjo in nekdanje idilične brežine vklenilo v betonska korita. Na mestu nekdanjega travnategateniškega igrišča je zrastla športna hala z velikim športnim igriščem, ki niti po arhitekturi niti podimenzijah ni bila prilagojena obsegu parka (1966-1973). Za potrebe sodobnega športnika so deltrat preuredili v parkirišče. Polovica starega kostanjevega drevoreda se je morala umaknitiasfaltirani cesti. Peščene poti v parku so tlakovali, oprema se je prilagodila sodobnim trendom.Od starega parka so se ohranili le drobci nekdanje opreme in drevnine. Na živahno življenje obSavinji je spominjala le še leta 1961 postavljena bronasta plastika Splavarja.Postmoderna doba na obzorjuToda v zadnjem času se zdi, da želja po »betonski modernizaciji« bivalnih površin počasi leusiha. Ponovno je v porastu zavest, da mesto rabi »pljuča« in meščani prostor v naravi zaneformalna druženja. Mesto z nakupi širi kvadraturo mestnega gozda. Brežine ob Savinji se kljubbetonski preobleki postopoma zaraščajo, že nekaj let je nad parkom urejena Srčna pot,načrtujejo se nove zasaditve parka, ki bodo nadomestile dozorelo rastje. Oživelo je sprehajališčena levem bregu Savinje, zrasli so novi lokali. Kaže, da park in nabrežji sicer počasi, toda ponovnopostajajo srčika mestnega življenja v poletnih dneh.* Seidlov studenec, poimenovan po Johannu Gabrielu Seidlu, ki je bil profesor na celjskigimnaziji od leta 1829 do leta 1840; tega leta je bil premeščen na mesto kustosa v Münzen undAntikenkabinettu na Dunaju; v romantičnih pesnitvah je opeval lepoto Celja.Literatura:Branko Goropevšek, Stoletje v Celju, Celje 2001.Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Celje 1909.Nada Jelovšek, Mestni park Celje – spomini (tipkopis), hrani Pokrajinski muzej CeljeAlenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park. Narava v mestu in mesto v naravi, Celje 2000.Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice II, Celje 1974.

Največji razcvet je park doživel prav za časa njegovega upravljanja, postal je znan širomJugoslavije in tudi v tujini.Obdobje po letu 1945Družbene spremembe, ki so po končani drugi svetovni vojni pometle s starim meščanskimsvetom in načinom življenja, so posredno vplivale tudi na usodo mestnega parka. Svoje sodoprinesle poplave, že od nekdaj huda nadloga za mesto, ki je zato v šestdesetih letih reguliraloSavinjo in nekdanje idilične brežine vklenilo v betonska korita. Na mestu nekdanjega travnategateniškega igrišča je zrastla športna hala z velikim športnim igriščem, ki niti po arhitekturi niti podimenzijah ni bila prilagojena obsegu parka (1966-1973). Za potrebe sodobnega športnika so deltrat preuredili v parkirišče. Polovica starega kostanjevega drevoreda se je morala umaknitiasfaltirani cesti. Peščene poti v parku so tlakovali, oprema se je prilagodila sodobnim trendom.Od starega parka so se ohranili le drobci nekdanje opreme in drevnine. Na živahno življenje obSavinji je spominjala le še leta 1961 postavljena bronasta plastika Splavarja.Postmoderna doba na obzorjuToda v zadnjem času se zdi, da želja po »betonski modernizaciji« bivalnih površin počasi leusiha. Ponovno je v porastu zavest, da mesto rabi »pljuča« in meščani prostor v naravi zaneformalna druženja. Mesto z nakupi širi kvadraturo mestnega gozda. Brežine ob Savinji se kljubbetonski preobleki postopoma zaraščajo, že nekaj let je nad parkom urejena Srčna pot,načrtujejo se nove zasaditve parka, ki bodo nadomestile dozorelo rastje. Oživelo je sprehajališčena levem bregu Savinje, zrasli so novi lokali. Kaže, da park in nabrežji sicer počasi, toda ponovnopostajajo srčika mestnega življenja v poletnih dneh.* Seidlov studenec, poimenovan po Johannu Gabrielu Seidlu, ki je bil profesor na celjskigimnaziji od leta 1829 do leta 1840; tega leta je bil premeščen na mesto kustosa v Münzen undAntikenkabinettu na Dunaju; v romantičnih pesnitvah je opeval lepoto Celja.Literatura:Branko Goropevšek, Stoletje v Celju, <strong>Celje</strong> 2001.Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, <strong>Celje</strong> 1909.Nada Jelovšek, Mestni park <strong>Celje</strong> – spomini (tipkopis), hrani Pokrajinski muzej <strong>Celje</strong>Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park. Narava v mestu in mesto v naravi, <strong>Celje</strong> 2000.Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice II, <strong>Celje</strong> 1974.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!