17. SPLAVARJENJE PO SAVINJIIrena BANOVŠEKSAVINJA je glavna reka Savinjskih Alp,teče v severovzhodni Sloveniji in je dolga 96 km.Izvira pod slapom Rinka v nadmorski višini 1380 m. Porečje poteka po zg. in spodnji Savinjskidolini,vstopa v celjsko kotlino in teče skozi mesto <strong>Celje</strong>. Je šesta najdaljša reka v Sloveniji in sepri Zidanem mostu izliva v SAVO. Velikokrat poplavlja, največje poplave so bile v letih 1954,1990in 1995.S svojimi pritoki je zaradi ugodnega padca in dokaj stalnih zadostnih pretokov vode zeloprimerna za plav in SPLAVARJENJE lesa . Prevozna je skoraj vse leto razen v zimskem času,najbolj pa od pomladi do junija. Poleti Savinja skoraj usahne, z jesenskim deževjem pa je spetdovolj vode za plovnost. Savinja je bila plovna v dolžini 68 km in sicer od Grvoljeve žage naLjubnem, na Polulah v Celju pa je bilo prvo postajališče.Prvi dokument o savinjskem splavarstvu je listina, izdana v Gradcu daljnega leta 1478, kotedanji cesar Friderik III. dovoli splavariti v času, ko zaradi tega ne trpijo škodo travniki in drugazemljišča ob obrežju.SPLAVARSTVO oz. flosarstvo je bila pomembna gospodarska panoga, ki ga je vzpodbudilatrgovina z lesom, z začetkom II. svetovne vojne pa je zamrlo.Poleg Savinje se je pri nas splavariloše po Savi in Dravi. Povojni poskusi oživitve se niso obnesli, tako da beležimo zadnjo vožnjo ssplavom v letu 1942.Ob koncu 19. stoletja je plulo mimo Celja približno 2000 splavov letno. V spomin na splavarjenjenam je ostal Splavarjev most, pred njim pa kip splavarja.S pomočjo splavov so poleg lesa lahko prevažali tudi druge materiale kot npr. glino in žganoapno. Mitnina od splavov se je začela pobirati v Mozirju leta 1524 in od vsakega splava je bilotreba plačevati mitnino v vrednosti dveh dreves in tudi ribje kosilo.SPLAVI so lesena plovila, sestavljena iz desk, tesanega in okroglega lesa. Narejeni so bili v oblikipravokotnika ali trapeza in se premikajo edinole z vodnim tokom,medtem ko se je z vesli samokrmarilo. Glede na sestavo so bili zvezani flosi ali rezani flosi.Splave se med vožnjo združevali,kakor se je pač širila vodna pot. Iz zgornje Savinjske doline je odplul splav »samec«, na kateremje bilo tudi do 20 kubikov lesa,upravljala sta ga dva splavarja. V Celju so dva samca povezali, vRugvici pri Zagrebu pa so 12 do 24 splavov povezali v tako imenovan »mitroviški« splav, skaterim je upravljalo do pet najboljših splavarjev.Splave so začeli vezati najprej konec koledarske zime, zadnje splave pa so vezali v pozni jeseni,preden so šle na pot zadnje »rajže«, tudi še v novembru. Splavarski gospodar je oskrbel rajžo shrano, z vrvmi,sekirami,svedri,žico, žeblji, vsak splavar pa je moral imeti svoje klešče in kol,osebno prtljago pa so imeli v nahrbtniku.SPLAVAR oz. flosar je moral biti predvsem telesno dovolj močan, zdrav in prizadeven, moral jedobro »poznati vodo« t.j. prodišča, čeri(žlahe), jezove,mostove,mline, vrtince.Prva stopnje flosarjev so bili »celjski zadnjeki« in ko so bili dovolj izkušeni, so postali »celjskiprednjeki« in to je pomenilo, da jim je splavarski gospodar zaupal vožnjo do Celja in vpeljevanjezadnjeka pri veslanju. Naslednje napredovanje je bil naziv »rogliški prednjek«, če se je izkazal zvožnjo po Savi do Zagreba. Rogliški prednjek pa je lahko prišel na mitroviški splav in najboljši odnjih so lahko postali »krmaniži« in to je bila zadnja stopnja, do katere je lahko prišel flosar.Splavarji so na cilju splav razdrli, prodali les in se odpravili domov z vlakom.Splavarji so se znali tudi poveseliti, kake ljudske pesmi ubrano zapeti in se priporočitiflosarskemu patronu Sv. Miklavžu,v čigar imenu so tudi »krstili novinca« in to s palico po
iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta pravi krst je bil v gostilni. Dobil je eno srajco in kravato, ki jo jekupil boter, ki je bil ponavadi kar gostilničar.Tradicijo flosarstva oz. bogata izročila svojih prednikov ohranjajo v Ljubnem ob Savinji, kjervsako leto prvo soboto in nedeljo v avgustu poteka FLOSARSKI BAL. Prvi bal so organizirali leta1961 na pobudo takratnega predsednika Turističnega društva Ljubno ob Savinji g. JožetaMermela.Osrednji dogodek je prihod flosarjev s splavom po reki Savinji in flosarski krst.Letošnji flosarski bal bo 51-i po vrsti in ste vsi, ki pravkar berete tele vrstice, prisrčno vabljeni, dabomo skupaj zapeli tisto znano pesem z naslovom :FLOSARSKAHiti le trte viti,sneg se že zlo tali,voda s planine nam jadrno dol surši,bomo zvezali, urno peljali,bratec le hit!
Change language