17. SPLAVARJENJE PO SAVINJIGoran RadićUVODReke je kot prometne poti človek uporabljal že v pradavnini. Na našem ožjem območju je bilaznačilna uporaba reke Savinje za prevoz lesa in drugega blaga. Zraven lesa in lesnih izdelkov sose po Savinji najpogosteje prevažali žgano apno in lončarski izdelki.ZGODOVINA SPLAVARJENJA NA SAVINJISplavarjenje in plavljenje lesa sta bila več kot 500 let glavna načina transporta lesa iz slovenskihgozdov v porečjih Save, Drave in Savinje v nižje ležeče kraje Posavine, Podravine in Podonavja.Savska vodna pot je bila znana že v starem veku. Ko so Argonavti ugrabili Medejo in ukradli zlatoruno, so odpluli čez Črno morje v ustje Donave ter nadaljevali pot do Save in Ljubljanice. Od tamso ladjo po suhem odpeljali do Jadranskega morja in se vrnili v Grčijo.Prvi dokument o Savinjskem splavarstvu je listina iz l. 1478, v kateri cesar Friderik III. Svojemuglavarju v Celju naroča, naj dovoli splavariti po Savinji samo v času, ki je za to v navadi, ne pasicer, ko »trpijo zaradi tega škodo travniki in druga tamkajšnja zemljišča.«Prve davke – desetine naj bi kmetje plačevali v mozirskem uradu leta 1524. Tega leta so v Mozirjutudi že pobirali mitnino za splave.Proti sredi 18. Stoletja omenjajo razpoložljivi viri plovbo savinjskih splavov že na hrvaškem. Sširjenjem ozemlja Avstro-Ogrske do Črnega morja se splavarstvo dodatno razmahne. Tržišča, kijih savinjski splavarji oskrbujejo v tem času, segajo vse do kraja Črne Vode v Romuniji (pri Črnemmorju).Ob koncu 19. Stoletja je plulo mimo Celja približno 2000 splavov letno. Z začetkom 2. sv. Vojnepa je splavarstvo zamrlo in se ni nikoli več pojavilo v pomembnejši obliki.SPLAVSplav je plovilo iz medsebojno povezanih kosov lesa, bodisi tesanega, žaganega alineobdelanega. Savinjski splavarji so poznali splave iz žaganega in tesanega lesa. Slednji so biliprecej večji in težji ter zahtevnejši za plovbo. Splavi iz žaganega lesa so bili sicer lažji, vendar sose pri plovbi pogosteje poškodovali.Priprave na splavarjenje so se začele takoj po sečnji, ko je bilo les potrebno primerno posušiti,da je bil zadosti ploven. Splavarji so posušen povezali v splave na »vezeh« (pristanih), kjer so naobrežju čakali na pomlad, ko je voda dovolj narasla, da je omogočala plovbo.»Žagan flos« je bil dolg 12,5m in širok 4 metre spredaj ter 4,5m zadaj. Vseboval je 10-12m 2žaganega lesa. Tesan savinjski splav, tesanec ali »bauholc«, kot so ga imenovali, je bil dolg16m, spredaj širok več kot 4m in zadaj do 5m. Vseboval je okoli 10m 3 tesanega lesa, po vrhu sopa navadno naložili še 6-8m 2 desk. Vožnja tesancev je bila za gospodarje bolj donosna kotvožnja žagnega splava.ZATON SPLAVARJENJA IN OHRANJANJE TRADICIJEZ izbruhom 2. sv. vojne na naših tleh, spomladi 1941, so splavarji prenehali z aktivnostjo zaradinapetih političnih razmer v Evropi. Nekaj splavov je bilo zvezanih in zbitih, a na rajžo niso šli.Maja in junija so okupatorske oblasti posameznim gospodarjem dovolile odpeljati omejenoštevilo splavov na Hrvaško.
Kasneje je bilo za ves čas vojne splavarjenje prekinjeno. Lesna trgovina je zamrla, sečnjeskorajda ni bilo. Partizanska vojska je v gozdovih Zgornje Savinjske doline Nemcem uspešnopreprečevala sečnjo za potrebe vojaške industrije.Po vojni je prišlo do velikih sprememb v družbenogospodarskih razmerah. Zasebna lesnatrgovina ni več obstajala. Gozdno gospodarstvo Nazarje je prevzelo gospodarjenje z zasebnimi indružbenimi gozdovi. V Zgornji Savinjski dolini so zrasli tako veliki lesnopredelovalni obrati, da somorali les za pokritje njihovih potreb celo uvažati iz drugih območij. Težki kamioni znakladalnimi žerjavi so prevzeli transport lesa iz gozda do predelovalnega obrata in naprej douporabnikov. Nekdanji splavarji so se zaposlili v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji.ZAKLJUČEKSplavarstvo je s prihodom novih tehnologij in organizacije izgubilo pomen, ki ga je imelo do preddrugo svetovno vojno. Cenovno ugoden prevoz lesa na velike razdalje ni bil več iskan insplavarstvo je izgubilo svojo poglavitno prednost.Danes v spomin na to tradicijo vsako leto na Ljubnem prirejajo Flosarski bal. Ta tradicionalnaetnografska prireditev poteka prvo soboto in nedeljo v avgustu, spremljajoče prireditve obpraznovanju občinskega praznika in športne prireditve pa potekajo ves teden. Tako se v tednudni zvrstijo različna športna tekmovanja, kot so odbojka, smučarski skoki, kegljanje, tenis, malinogomet, ribolov in druga, pestra izbira pa je tudi prireditev etnografskih vsebin. Zaključekprireditve je nedeljsko etnografsko popoldne s prikazom starih običajev, navad in šeg s povorkoskozi trg ali t. i. etnografsko vasjo v Vrbju. Osrednji dogodek je prihod flosarjev s flosom po rekiSavinji in flosarski krst.Viri:Juvan, I.: Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi (Maribor, Društvo gozdarskihinženirjev in tehnikov, 1986)Baš A.: Savinjski splavarji (Cankarjeva založba, 1974)http://ostrbovlje.si/veu/?Splavarjenjehttp://www.zavod-savinja.com/
- Page 1:
IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5:
1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7:
zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13:
3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15:
namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16:
3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24:
PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84: Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86: Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88: 3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90: Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92: ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94: Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96: V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98: as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108: 25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110: 25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112: le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114: se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116: ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118: Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120: 2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122: 28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123: oblek. Ampak dragi moji, verjemite