SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

17. SPLAVARJENJE PO SAVINJIGoran RadićUVODReke je kot prometne poti človek uporabljal že v pradavnini. Na našem ožjem območju je bilaznačilna uporaba reke Savinje za prevoz lesa in drugega blaga. Zraven lesa in lesnih izdelkov sose po Savinji najpogosteje prevažali žgano apno in lončarski izdelki.ZGODOVINA SPLAVARJENJA NA SAVINJISplavarjenje in plavljenje lesa sta bila več kot 500 let glavna načina transporta lesa iz slovenskihgozdov v porečjih Save, Drave in Savinje v nižje ležeče kraje Posavine, Podravine in Podonavja.Savska vodna pot je bila znana že v starem veku. Ko so Argonavti ugrabili Medejo in ukradli zlatoruno, so odpluli čez Črno morje v ustje Donave ter nadaljevali pot do Save in Ljubljanice. Od tamso ladjo po suhem odpeljali do Jadranskega morja in se vrnili v Grčijo.Prvi dokument o Savinjskem splavarstvu je listina iz l. 1478, v kateri cesar Friderik III. Svojemuglavarju v Celju naroča, naj dovoli splavariti po Savinji samo v času, ki je za to v navadi, ne pasicer, ko »trpijo zaradi tega škodo travniki in druga tamkajšnja zemljišča.«Prve davke – desetine naj bi kmetje plačevali v mozirskem uradu leta 1524. Tega leta so v Mozirjutudi že pobirali mitnino za splave.Proti sredi 18. Stoletja omenjajo razpoložljivi viri plovbo savinjskih splavov že na hrvaškem. Sširjenjem ozemlja Avstro-Ogrske do Črnega morja se splavarstvo dodatno razmahne. Tržišča, kijih savinjski splavarji oskrbujejo v tem času, segajo vse do kraja Črne Vode v Romuniji (pri Črnemmorju).Ob koncu 19. Stoletja je plulo mimo Celja približno 2000 splavov letno. Z začetkom 2. sv. Vojnepa je splavarstvo zamrlo in se ni nikoli več pojavilo v pomembnejši obliki.SPLAVSplav je plovilo iz medsebojno povezanih kosov lesa, bodisi tesanega, žaganega alineobdelanega. Savinjski splavarji so poznali splave iz žaganega in tesanega lesa. Slednji so biliprecej večji in težji ter zahtevnejši za plovbo. Splavi iz žaganega lesa so bili sicer lažji, vendar sose pri plovbi pogosteje poškodovali.Priprave na splavarjenje so se začele takoj po sečnji, ko je bilo les potrebno primerno posušiti,da je bil zadosti ploven. Splavarji so posušen povezali v splave na »vezeh« (pristanih), kjer so naobrežju čakali na pomlad, ko je voda dovolj narasla, da je omogočala plovbo.»Žagan flos« je bil dolg 12,5m in širok 4 metre spredaj ter 4,5m zadaj. Vseboval je 10-12m 2žaganega lesa. Tesan savinjski splav, tesanec ali »bauholc«, kot so ga imenovali, je bil dolg16m, spredaj širok več kot 4m in zadaj do 5m. Vseboval je okoli 10m 3 tesanega lesa, po vrhu sopa navadno naložili še 6-8m 2 desk. Vožnja tesancev je bila za gospodarje bolj donosna kotvožnja žagnega splava.ZATON SPLAVARJENJA IN OHRANJANJE TRADICIJEZ izbruhom 2. sv. vojne na naših tleh, spomladi 1941, so splavarji prenehali z aktivnostjo zaradinapetih političnih razmer v Evropi. Nekaj splavov je bilo zvezanih in zbitih, a na rajžo niso šli.Maja in junija so okupatorske oblasti posameznim gospodarjem dovolile odpeljati omejenoštevilo splavov na Hrvaško.