zapisano. Poroko s Sigismundom Luksemburškim ji je določil oče. Prav tako pa je mnogo zanimanjain znanja za politiko podedovala po njemu. Pri kateri je bila zelo uspešna v življenju, oče pa ji je bil vpomoč in oporo. Postala je samostojna politična osebnost z lastno aktivnostjo, pametjo in močjo. Nise podredila Sigismundu, ki je to od nje pričakoval, ampak je delovala z diplomatsko spretnostjo pozastavljenih ciljih.Barbara je bila zelo lepa, visoka in vitka. Prav tako pa tudi inteligentna, zainteresirana zagospodarska in finančna vprašanja ter dobra v politiki. Obvladala je tudi več jezikov ( nemški,madžarski, češki, francoski, latinski) in bila zelo izobražena.Poročila se je pri 13. letih, leta 1405 s Sigismundom Luksemburškim, ki je bil ogrski in češki kralj intako bila okronana za ogrsko kraljico. Poroka med njima je predstavljala sklepno dejanje dogajanja,ki se je sprožilo v letu 1396 s porazom združene križarske vojske pri Nikopolju. In tako se je političnozavezništvo okrepilo z njuno poroko. S Sigismundovo pomočjo so si Celjski pridobili obširne posestiv Slavoniji in Hrvaški. Barbara in Sigismund sta veljala za najlepši vladarski par v Evropi. Barbara je<strong>Celje</strong> zapustila že ob poroki in se vanj ni več vračala. Njeno življensko pot je nadaljevala skozihrvaške, češke in ogrske dežele. S Sigismundom sta imela samo enega otroka-hči Elizabeto, verjetnozaradi razlik v letih. Kajti, ko sta se poročila je bila Barbara stara komaj 13 let, Sigismund pa 38 let.Ob poroki je Barbara prejela od moža pogodbo »jutrnino« , oz. vdovsko posest ( ogromno ozemlja,gradove po celi Ogrski, rudarska mesta na Slovaškem ). Ta naj bi po smrti kralja omogočala ogrskimkraljicam dostojno življenje. Ampak v listini je pisalo da pripada Barbari to premoženje le, če tudi ponjegovi smrti ostane vdova in se ponovno ne poroči. Pogodba je prejemke omejevala na 28.000guldnov, presežek pa je bilo treba oddati v kraljevo blagajno. V upravljanje pa tudi kremniškazbornica in kovnica in prejemki iz urbure od zlata, srebra, svinca, železa. Kajti Barbara se jeukvarjala tudi z alkimijo. Dobila je finančno izjemno donosne posesti, s katerimi je postala verjetnonajbogatejša ženska na Ogrskem.Med Barbaro in Sigismundom v njunem zakonu ni bilo prevelikih težav, saj sta bila dosti razdvojena.Sigismund se je zadrževal veliko po svojih ozemljih, kajti samo tako je videl kaj se v resnici tamdogaja in bil s stvarmi na tekočem in pri osvanjanju le- teh. Ampak , ko se je aprila leta 1419 pošestih letih vrnil na Ogrsko, je Barbari vzel vse premoženje, razpustil njen dvor in jo z majhnimspremstvom skupaj s hčerko izgnal v Varad. Zgodovinski pisci si to razlagajo tako, da je to storilzaradi govoric o Barbarini nezvestobi, ki pa ji je nikoli niso zares dokazali. Pobotala sta se decembraistega leta, vendar Barbarini prošnji Sigismund ni želel ugoditi. Kljub temu, da je bila pred njim nakolenih in ga prosila odpuščanja. Šele, ko ga je hči Elizabeta prosila je popustil in sta se lahko vrnilidomov. Od takrat se Barbara in Sigismund nista več razšla. Še vedno pa so bili taki, ki so grdo pisalio njej. In takšen je bil Enej Silvij Piccolomini, ki je bil humanist nato pa tudi papež.Ta jo je označevalza brezverko in prešuštnico. Vendar še vedno ni dokazano, da je bilo to resnično, kajti Enej je bilvedno velik nasprotnik družine Celjskih.Barbara ni spremljala Sigismunda na cesarsko kronanje v Rim leta 1433, tega žal noben vir ne znarazložiti. Tako je bila tudi edina srednjeveška rimsko-nemška kraljica, ki ni bila okronana zacesarico. Prav tako ji niso dovolili, da bi se udeležila pogreba svojega moža. Različni viri takonavajajo, da jo je dal pripreti mož, še pred njegovo smrtjo, spet drugi viri pa, da jo ja dal kasnejepripreti njen zet Albreht. Kajti tako Sigismund in Albreht, sta v njej videla veliko nasprotnico, ki imadovolj moči, da lahko onemogoči Albrehta V. kot naslednika na češkem in ogrskem kraljevemprestolu.Barbara je zadnja leta živela na Melniku, pod zaščito Jurija Podebradskega, ki ga je leta 1445sprejela kot izvršitelja vseh njenih pravic. Tako je Jurij po njeni smrti dobil Melnik in vsa njena mesta,ki jih je dobila za doto ob kronanju za češko kraljico. Umrla je leta 1451 v Melniku za kugo, ki je tamrazsajala. Njeno truplo so prepeljali v Prago. Pokopali so jo z velikimi častmi v kraljevskem grobu vkapeli sv. Andreja in Silvestra.Zame Barbara predstavlja osebo, ki je bila za tisti čas, zelo samozavestna in odločnaženska. Ki si je dovolj upala in bila dovolj inteligentna, izobražena, razgledana, da je lahko bila kosvsem preprekam in sovražnikom. Kajti ti so ji želeli škodovati, saj ji niso privoščili njenega položaja,
ogastva in uspeha. Za kar pa se je seveda morala tudi sama potruditi, da je lahko bila to kar je bila,in za kar je v takratnem svetu veljala. Na koncu bi rada dodala še to, da smo lahko Celjani ponosnina Barbaro Celjsko.
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15: namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58:
svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60:
Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62:
stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64:
14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66:
14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68:
15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70:
15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72:
16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74:
- lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76:
nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78:
Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80:
iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82:
Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84:
Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86:
Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88:
3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90:
Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92:
ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94:
Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96:
V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98:
as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108:
25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110:
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112:
le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114:
se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116:
ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118:
Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120:
2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122:
28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123:
oblek. Ampak dragi moji, verjemite