SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

06.08.2015 Views

- Paviljon ob železniški in avtobusni postaji Celje ter zgolj skice za ureditev- Vzhodne in severne fasado Slovenskega ljudskega gledališča CeljePojdimo skozi središče mesta proti severovzhodu in na križišču Stanetove in Cankarjeve ulicese nahaja njegovo najpomembnejše delo za Celje. To so bili načrti za Ljudsko posojilnico vCelju, ki so bili sicer diplomsko delo Plečnikovega učenca Vinka Lenarčiča, a je prepoznavenPlečnikov slog in njegovi posegi v sam načrt (vogalni valjast del, gledališka dvorana). Načrteza poslovno-stanovanjski objekt z gledališko dvorano je leta 1927 naročil duhovnik AntonCestnik direktor Ljudske posojilnice, gradnjo je izvajalo podjetje Celjana Konrada Golograncain je bilo dokončano v letu 1929 oz. dvorana leta1930.Zgradba je sestavljena iz dveh pravokotnih zgradb, v štirih nadstropjih, povezanih vnepravem kotu z valjastim balkonskim delom z balustradami, ki se končajo na vrhu zgradbe zrazpelom in križanim (prvotno je bil načrtovan antični lokostrelec-zaradi nasprotovanja cerkvinenaklonjenemu režimu generala Petra Živkoviča pa ga je Plečnik spremenil v križ). V pritličjuje bila prvotno posojilnica in nekaj trgovin, ter gledališče. Zgornji del zgradbe je bil kasnejedvignjen in do sedemdesetih let namenjen stanovanjem (sedaj pisarne). Na vzhodnemzunanjem delu zgradbe je v prvem nadstropju oblikovan balkon z balustradami, podprt zštirimi antičnimi glavami – delo kiparja Boža Pengova.Križ z vrha zgradbe so med vojno Nemci odstranili, kopijo križa pa so ponovno namestili leta1994 ob prenovi zgradbe (original se nahaja v stolni cerkvi Sv . Danijela in je deloljubljanskega rezbarja Albina Slivarja). Notranja tri stopnišča so bila precej preurejena, ostaleso le ograje in stebri, dodano je dvigalo. Zunanjost zgradbe je ostala dokaj neokrnjena,notranjost je bila večkrat neposrečeno obnovljena, dvorana pa je ohranila prvotni vtis in je vnjej mestni kino.Stavba je pozidana v klasičnem rimskem baroku v duhu nasprotovanja nemškemu izgledumesta.Še ena pomembna zgradbica v Celju narejena po načrtih Jožeta Plečnika je bila paviljon medželezniško in staro avtobusno postajo v katerem so se nahajali poslovni prostori avtobusnepostaje in javna stranišča. Paviljon so v preteklem desetletju odstranili, zaradi širitveobvoznice tako, da ga na žalost ne moremo videti.Po Plečnikovih skicah je bila po vojni oblikovana vzhodna in severna fasada celjskegagledališča, katerega staro stavbo so Nemci med vojno porušili, leta 1948 pa ga je mestnaobčina ponovno pozidala. Povišali so okna s kamnitimi okvirji in pri servisnem odru dozidaliklasični mestni portal z dvema stebroma in balkonom.S tem smo dragi gostje zaokrožili vedenje o stavbah, ki so nastala v Celju po načrtih našegaumetnika, arhitekta Jožeta Plečnika. Predlagam, da preidemo s trdnih na bolj tekoče zadeve…Tema o Plečniku je zanimiva a ugotavljam včasih malo pusta z vsemi podatki, ki jih moramovedeti, če si želimo, predstavljati življenje v mestu v preteklih obdobjih. Opažam, da sepodatki o celjskih Plečnikovih mojstrovinah nanašajo bolj ali manj le na Ljudsko posojilnico,vse ostalo sem našla na internetu.Uporabljena literatura:Arhitekt Jože Plečnik vodnik po spomenikih –izdal Zavod za varstvo kulturne dediščinePlečnikova Slovenija, Vodnik po Arhitekturi –izdal Dessa, avtor Andrej Hrausky…Internetna stran o Plečniku

14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOVSCAIAPreden bi opisala Plečnikovi deli v Celju, bi želela predstaviti tudi umetnikovo življenjsko pot.Rodil se je 23. 1. 1872 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se vpiše na gimnazijo, ki pa jo zapustiin nastopi prakso v očetovi mizarski delavnici (1885 – 1888). Nato se vseeno odloči, da nadaljuješolanje na Obrtni šoli v Gradcu, kjer je do leta 1892. Iz Gradca se preseli na Dunaj, kjer se zaposlikot oblikovalec pohištva. Leta 1894 se na prigovarjanje družine in prijateljev predstavi arhitektuOttu Wagnerju, ki v njem vidi potencial in ga zaposli v svojem ateljeju. Delo v ateljeju muomogoči, da se leta 1895 vpiše na Akademijo lepih umetnosti na Dunaju, kjer je Wagner profesor.Akademijo 1898 tudi z uspehom zaključi. Že leta 1897 dobi tudi prvo javno naročilo, ko ssoavtorjem Othmarjem Shimkovitzem zmagata na natečaju za Gutembergov spomenik. Do leta1911 ostane na Dunaju, kjer deluje kot samostojni arhitekt, nato pa se preseli v Prago, kamor gapovabijo za profesorja na umetno obrtni šoli. Poučuje vse do leta 1920, ko ga imenujejo zaglavnega arhitekta pri obnovi Praškega gradu. Istega leta pa sprejme tudi mesto profesorja nanovo ustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V letih od 1921 do 1934 živi med Prago inLjubljano. Po letu 1934 zaradi kritik, ki ga prizadenejo, odstopi kot arhitekt praškega gradu, terdeluje samo še v Sloveniji. Leta 1938 postane redni član Slovenske akademije znanosti inumetnosti, 1939 pa častni meščan mesta Ljubljane. Po drugi svetovni vojni dobiva manj večjihnaročil, zato se posveča predvsem izdelavi spomenikov in spominskih plošč. Njegov zadnji večjiprojekt je ureditev Križank v Ljubljani, ki ga zaključi 1956. Šestega januarja 1957 umre.Plečnikovo ustvarjanje delimo na tri glavna obdobja, ki jih imenujemo po mestih kjer je ustvarjal– Dunajsko, Praško in Ljubljansko.V Celju Plečnik kot avtor nastopi pri dveh zgradbah: Ljudska posojilnica – stavba posojilnice zgledališčem in pa kot soavtor pri gradnji Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Kot prvo biopisala njegovo, sicer časovno kasnejše delo, na Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjerPlečnik nastopa kot sodelavec pri izgradnji gledališča. Gledališče so pričeli preurejati že Nemcimed drugo svetovno vojno. Podrli so staro stavbo nato pa so zgradili samo temelje nove zgradbe.Šele leta 1948 so se dela na izgradnji gledališča nadaljevala. Projektant je bil inž. Franjo Korent,ki pa je v bistvu samo priredil nemške načrte, s tem da je povečaj število sedežev in preneselglavni vhod na Gledališki trg. Za oblikovanje fasade je inž Korent prosil za pomoč prof. Plečnika.Ta je sodelovanje zaradi preobremenjenosti odklonil vendar je Korentu poslal skico fasade, kimu jo je pri zasnovi le te dovolil uporabiti. Plečnikov vpliv je sedaj opaziti na zadnji in stranskifasadi. Vhod v zaoderje, ki gleda na eno glavnih mestnih ulic, je uredil kot klasični mestni portalz balkonom in dvema podpornima stebroma. Na zadnji fasadi pa je premajhna okna optičnopoviševal z okvirji iz umetnega kamna.Druga zgradba v Celju, kjer pa Plečnik nastopa kot avtor je zgradba posojilnice z gledališčem naVodnikovi ulici. Naročilo je Plečnik dobil leta 1927, stavba pa je bila dokončana 1930.Posojilniški del je v sklopu svoje diplomske naloge projektiral njegov diplomant Vinko Lenarčičin Plečnik projekta ni bistveno spreminjal. V Celju, ki je bilo pred drugo svetovno vojno središčeštajerskih Nemcev je Plečnik postavil zgradbo drugačno kot večina v mestnem jedru in z njo namestno podobo vnesel novo kakovost. Nepravilno obliko zemljišča bodočega objekta je navogalu rešil z polkrožnim zaključkom, v gledališču pa zalomil balkon. Največkrat uporabljenesecesijske elemente je v Celju zamenjal s klasičnim rimskim barokom. Notranjost same zgradbeje bila večkrat predelana (1935, sedemdeseta in 1996) tako, da sta v notranjosti dobro ohranjena

- Paviljon ob železniški in avtobusni postaji <strong>Celje</strong> ter zgolj skice za ureditev- Vzhodne in severne fasado Slovenskega ljudskega gledališča <strong>Celje</strong>Pojdimo skozi središče mesta proti severovzhodu in na križišču Stanetove in Cankarjeve ulicese nahaja njegovo najpomembnejše delo za <strong>Celje</strong>. To so bili načrti za Ljudsko posojilnico vCelju, ki so bili sicer diplomsko delo Plečnikovega učenca Vinka Lenarčiča, a je prepoznavenPlečnikov slog in njegovi posegi v sam načrt (vogalni valjast del, gledališka dvorana). Načrteza poslovno-stanovanjski objekt z gledališko dvorano je leta 1927 naročil duhovnik AntonCestnik direktor Ljudske posojilnice, gradnjo je izvajalo podjetje Celjana Konrada Golograncain je bilo dokončano v letu 1929 oz. dvorana leta1930.Zgradba je sestavljena iz dveh pravokotnih zgradb, v štirih nadstropjih, povezanih vnepravem kotu z valjastim balkonskim delom z balustradami, ki se končajo na vrhu zgradbe zrazpelom in križanim (prvotno je bil načrtovan antični lokostrelec-zaradi nasprotovanja cerkvinenaklonjenemu režimu generala Petra Živkoviča pa ga je Plečnik spremenil v križ). V pritličjuje bila prvotno posojilnica in nekaj trgovin, ter gledališče. Zgornji del zgradbe je bil kasnejedvignjen in do sedemdesetih let namenjen stanovanjem (sedaj pisarne). Na vzhodnemzunanjem delu zgradbe je v prvem nadstropju oblikovan balkon z balustradami, podprt zštirimi antičnimi glavami – delo kiparja Boža Pengova.Križ z vrha zgradbe so med vojno Nemci odstranili, kopijo križa pa so ponovno namestili leta1994 ob prenovi zgradbe (original se nahaja v stolni cerkvi Sv . Danijela in je deloljubljanskega rezbarja Albina Slivarja). Notranja tri stopnišča so bila precej preurejena, ostaleso le ograje in stebri, dodano je dvigalo. Zunanjost zgradbe je ostala dokaj neokrnjena,notranjost je bila večkrat neposrečeno obnovljena, dvorana pa je ohranila prvotni vtis in je vnjej mestni kino.Stavba je pozidana v klasičnem rimskem baroku v duhu nasprotovanja nemškemu izgledumesta.Še ena pomembna zgradbica v Celju narejena po načrtih Jožeta Plečnika je bila paviljon medželezniško in staro avtobusno postajo v katerem so se nahajali poslovni prostori avtobusnepostaje in javna stranišča. Paviljon so v preteklem desetletju odstranili, zaradi širitveobvoznice tako, da ga na žalost ne moremo videti.Po Plečnikovih skicah je bila po vojni oblikovana vzhodna in severna fasada celjskegagledališča, katerega staro stavbo so Nemci med vojno porušili, leta 1948 pa ga je mestnaobčina ponovno pozidala. Povišali so okna s kamnitimi okvirji in pri servisnem odru dozidaliklasični mestni portal z dvema stebroma in balkonom.S tem smo dragi gostje zaokrožili vedenje o stavbah, ki so nastala v Celju po načrtih našegaumetnika, arhitekta Jožeta Plečnika. Predlagam, da preidemo s trdnih na bolj tekoče zadeve…Tema o Plečniku je zanimiva a ugotavljam včasih malo pusta z vsemi podatki, ki jih moramovedeti, če si želimo, predstavljati življenje v mestu v preteklih obdobjih. Opažam, da sepodatki o celjskih Plečnikovih mojstrovinah nanašajo bolj ali manj le na Ljudsko posojilnico,vse ostalo sem našla na internetu.Uporabljena literatura:Arhitekt Jože Plečnik vodnik po spomenikih –izdal <strong>Zavod</strong> za varstvo kulturne dediščinePlečnikova Slovenija, Vodnik po Arhitekturi –izdal Dessa, avtor Andrej Hrausky…Internetna stran o Plečniku

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!