13. DNEVI KOMEDIJEDaniela Likar1. DNEVI KOMEDIJE1.1. Opis festivala Dnevi komedijePrvi festival Dnevi komedije je v SLG <strong>Celje</strong> potekal od 14. februarja do 6. marca 1992. Idejni očefestivala je zdaj že upokojeni dramski igralec SLG <strong>Celje</strong>, Marjan Bačko. Nekoč je namreč ob kavinavrgel idejo, da bi bilo dobro v <strong>Celje</strong> pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. In tako seje rodil festival Dnevi komedije, ki je v dvajsetih letih iz festivala lokalnega značaja prerasel vpomemben slovenski gledališki dogodek, ki vsako leto v <strong>Celje</strong> pripelje vrhunske gledališkeustvarjalce gledališč iz celotne Slovenije. Festival Dnevi komedije je največji tovrstni dogodek vceljski regiji. Dnevi komedije potekajo ob koncih tedna od februarja do marca.Program festivala Dnevi komedije sestavi selektor festivala; s 1. januarjem 2008 je selektorskomesto prevzela dramaturginja SLG <strong>Celje</strong> Tatjana Doma.Nagrade tekmovalnega sporeda, ki jih podeli strokovna žirija so:- žlahtna predstava,- žlahtni režiser,- žlahtna komedijantka,- žlahtni komedijant.Nagrado tekmovalni predstavi podeli tudi občinstvo (žlahtna komedija po izboru občinstva), kivsak večer izbira tudi komedijantko ali komedijanta večera.Tekmovalni program poteka ob petkih in sobotah v februarju in marcu. Ob nedeljah pa lahkogledalci spremljajo spremljevalni program (koncerti, gostovanja tujih gledališč).Festival finančno podpirajo številna podjetja iz Celja in okolice.Mestna občina <strong>Celje</strong> kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče <strong>Celje</strong> kot organizatorrazpisujeta javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo. Natečaj je bienalnega značaja,nagrado pa podeljuje žirija, ki jo imenuje SLG <strong>Celje</strong>.V letošnjem letu je SLG <strong>Celje</strong> obeležilo jubilejni 20. festival Dnevi komedije, kar pomeni, da sokonci tedna, v februarju in marcu, v Celju prežeti s smehom.Dnevi komedije so namenjeni druženju in srečevanju vseh generacij, saj ciljna publika ni posebejdoločena.2. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE2.1. Zgodovina ovina Slovenskega ljudskega gledališča <strong>Celje</strong>Zgodovinsko gledano zametki prvotno sicer nemškega gledališča segajo že v leto 1791, ko sovečino predstav na celjskem uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine, predstave pa soslužile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širšizgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo <strong>Celje</strong>–Ljubljana. LinhartovaŽupanova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena 16. septembra1849. V spomin na ta dogodek so ob 100-letnici prve uprizoritve Županove Micke leta 1949 na
stolp postavili spominsko ploščo, ki krasi gledališko stavbo še danes.Slovensko ljudsko gledališče <strong>Celje</strong> je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je MLO<strong>Celje</strong> izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Slovensko ljudsko gledališče<strong>Celje</strong> je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-šaleški regiji.Leto 2010 je bilo za SLG <strong>Celje</strong> izredno pomembno, saj je praznovalo 60. obletnicosvojega obstoja. Odločili so se, da obletnico počastijo s ponovno uprizoritvijoLinhartove Županove Micke.Ustvarjalci so se tokrat odločili za sodobnejši jezik, kot ga pozna izviren tekst,dogajanje pa so postavili v današnji čas. Komedijo, ki predstavlja temelj slovenskedramatike, so želeli celjski gledališčniki približati občinstvu in pokazati, da Linhartovhumor ostaja živ vse do danes.2.2. Zgodovina celjskega gledališkega poslopjaPreteklost celjskega gledališkega poslopja je tesno povezana s kamnitim obzidjem okolimestnega jedra, ki ga je dal sezidati Friderik (1434–1454) v 15. stoletju. Obzidje je imelo šestokroglih stolpov, eden od njih je še danes del našega gledališča.Do dobe cesarice Marije Terezije (1740–1780) je ta stolp služil kot mučilnica, v kateri je rabeljobsojencem trl kosti.Gledališče se je v te prostore preselilo med leti 1822 in 1836. 6. oktobra 1876 je mesto kupiloto poslopje, ki je bilo pred tem v zasebni lasti. Gledališko poslopje je bilo zastarelo, zato somestni veljaki leta 1884 sklenili poslopje porušiti in zgraditi novo stavbo. Leta 1885 je bilonovo poslopje dograjeno. Poslopje je bilo zgrajeno v modernem renesančnem slogu, ki je bil vmodi konec 19. stoletja, in je bilo prizidano na stari mestni stolp. Prostore v stolpu sopreuredili v shrambe in garderobe. Poslopje je takrat veljalo za enega najlepših v spodnjemdelu Štajerske. To je bilo nemško gledališče, slovenski umetniki pa so se naselili vanj šele obkoncu prve svetovne vojne.V letu 1940/41 je občina predvidela 70.000 din za vzdrževanje in popravila poslopja ter zainstalacijske napeljave. Med okupacijo so Nemci začeli prenavljati gledališče od znotraj inzunaj, tako da je bilo ob osvoboditvi 60 odstotkov grobo opravljenih zidarskih del, poslopjepa v nerabnem stanju. V splošni obnovi po vojni, je bilo gledališče kmalu na vrsti. Že v letih1945 in 1946 so se začeli dogovarjati o obnovi, vendar so na začetku obnovo omejili naodstranjevanje ruševin in druga manjša dela. Potekala je po nemških načrtih, vendar jeMinistrstvo za gradnjo LRS ustavilo obnovitvena dela z razlogom, da so ugotovili tri napake:premajhno število sedežev, slabo akustiko in nezadovoljivo oder. Kasneje so se odločili zanadaljevanje obnove, da bi se gledališče čim prej usposobilo za svoj namen. Leta 1948 jeMestni odbor namenil za nadaljevanje obnove kredit v višini 2.500.000 din, toda zaradistiske pri materialu, potrebe po strokovni delovni sili in predvsem zaradi pomanjkanjanačrtov, je ostal kredit neizkoriščen. To se je zavleklo vse do sezone 1950/51. 27. oktobra1950 je dopis Komisije za revizijo glavnih projektov Ministrstva za gradnjo LRS odločil, da sepotrdijo obstoječi načrti in da se gradnja lahko nadaljuje. Dopolnili so načrte in začeli zdelom. Preuredili so prostore, spremenili namembnost srednjeveškega stolpa, mu odvzeliomet, tako da je stolp dobil nazaj svojo pravo podobo, opremili oder in leta 1953 odigrali prvopredstavo na obnovljenem odru. Še danes je večina gledališča ostala v stanju iz leta 1953 (zizjemo obnovljene strehe, sanitarij za zaposlene in kletnih prostorov za tehniko).