SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

zapisano. Poroko s Sigismundom Luksemburškim ji je določil oče. Prav tako pa je mnogo zanimanjain znanja za politiko podedovala po njemu. Pri kateri je bila zelo uspešna v življenju, oče pa ji je bil vpomoč in oporo. Postala je samostojna politična osebnost z lastno aktivnostjo, pametjo in močjo. Nise podredila Sigismundu, ki je to od nje pričakoval, ampak je delovala z diplomatsko spretnostjo pozastavljenih ciljih.Barbara je bila zelo lepa, visoka in vitka. Prav tako pa tudi inteligentna, zainteresirana zagospodarska in finančna vprašanja ter dobra v politiki. Obvladala je tudi več jezikov ( nemški,madžarski, češki, francoski, latinski) in bila zelo izobražena.Poročila se je pri 13. letih, leta 1405 s Sigismundom Luksemburškim, ki je bil ogrski in češki kralj intako bila okronana za ogrsko kraljico. Poroka med njima je predstavljala sklepno dejanje dogajanja,ki se je sprožilo v letu 1396 s porazom združene križarske vojske pri Nikopolju. In tako se je političnozavezništvo okrepilo z njuno poroko. S Sigismundovo pomočjo so si Celjski pridobili obširne posestiv Slavoniji in Hrvaški. Barbara in Sigismund sta veljala za najlepši vladarski par v Evropi. Barbara jeCelje zapustila že ob poroki in se vanj ni več vračala. Njeno življensko pot je nadaljevala skozihrvaške, češke in ogrske dežele. S Sigismundom sta imela samo enega otroka-hči Elizabeto, verjetnozaradi razlik v letih. Kajti, ko sta se poročila je bila Barbara stara komaj 13 let, Sigismund pa 38 let.Ob poroki je Barbara prejela od moža pogodbo »jutrnino« , oz. vdovsko posest ( ogromno ozemlja,gradove po celi Ogrski, rudarska mesta na Slovaškem ). Ta naj bi po smrti kralja omogočala ogrskimkraljicam dostojno življenje. Ampak v listini je pisalo da pripada Barbari to premoženje le, če tudi ponjegovi smrti ostane vdova in se ponovno ne poroči. Pogodba je prejemke omejevala na 28.000guldnov, presežek pa je bilo treba oddati v kraljevo blagajno. V upravljanje pa tudi kremniškazbornica in kovnica in prejemki iz urbure od zlata, srebra, svinca, železa. Kajti Barbara se jeukvarjala tudi z alkimijo. Dobila je finančno izjemno donosne posesti, s katerimi je postala verjetnonajbogatejša ženska na Ogrskem.Med Barbaro in Sigismundom v njunem zakonu ni bilo prevelikih težav, saj sta bila dosti razdvojena.Sigismund se je zadrževal veliko po svojih ozemljih, kajti samo tako je videl kaj se v resnici tamdogaja in bil s stvarmi na tekočem in pri osvanjanju le- teh. Ampak , ko se je aprila leta 1419 pošestih letih vrnil na Ogrsko, je Barbari vzel vse premoženje, razpustil njen dvor in jo z majhnimspremstvom skupaj s hčerko izgnal v Varad. Zgodovinski pisci si to razlagajo tako, da je to storilzaradi govoric o Barbarini nezvestobi, ki pa ji je nikoli niso zares dokazali. Pobotala sta se decembraistega leta, vendar Barbarini prošnji Sigismund ni želel ugoditi. Kljub temu, da je bila pred njim nakolenih in ga prosila odpuščanja. Šele, ko ga je hči Elizabeta prosila je popustil in sta se lahko vrnilidomov. Od takrat se Barbara in Sigismund nista več razšla. Še vedno pa so bili taki, ki so grdo pisalio njej. In takšen je bil Enej Silvij Piccolomini, ki je bil humanist nato pa tudi papež.Ta jo je označevalza brezverko in prešuštnico. Vendar še vedno ni dokazano, da je bilo to resnično, kajti Enej je bilvedno velik nasprotnik družine Celjskih.Barbara ni spremljala Sigismunda na cesarsko kronanje v Rim leta 1433, tega žal noben vir ne znarazložiti. Tako je bila tudi edina srednjeveška rimsko-nemška kraljica, ki ni bila okronana zacesarico. Prav tako ji niso dovolili, da bi se udeležila pogreba svojega moža. Različni viri takonavajajo, da jo je dal pripreti mož, še pred njegovo smrtjo, spet drugi viri pa, da jo ja dal kasnejepripreti njen zet Albreht. Kajti tako Sigismund in Albreht, sta v njej videla veliko nasprotnico, ki imadovolj moči, da lahko onemogoči Albrehta V. kot naslednika na češkem in ogrskem kraljevemprestolu.Barbara je zadnja leta živela na Melniku, pod zaščito Jurija Podebradskega, ki ga je leta 1445sprejela kot izvršitelja vseh njenih pravic. Tako je Jurij po njeni smrti dobil Melnik in vsa njena mesta,ki jih je dobila za doto ob kronanju za češko kraljico. Umrla je leta 1451 v Melniku za kugo, ki je tamrazsajala. Njeno truplo so prepeljali v Prago. Pokopali so jo z velikimi častmi v kraljevskem grobu vkapeli sv. Andreja in Silvestra.Zame Barbara predstavlja osebo, ki je bila za tisti čas, zelo samozavestna in odločnaženska. Ki si je dovolj upala in bila dovolj inteligentna, izobražena, razgledana, da je lahko bila kosvsem preprekam in sovražnikom. Kajti ti so ji želeli škodovati, saj ji niso privoščili njenega položaja,