SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

vsekakor Vlado Bojovič. V letih 1974-82 je z jugoslovansko reprezentanco sodeloval na dvehsvetovnih prvenstvih (1978-82) in olimpijadi v Montrealu (1976) in bil v tem času 9x kapetanekipe. Za reprezentanco Jugoslavije je dosegel 124 golov na 108 tekmah.V 80 letih je bil celjski rokomet v manjši krizi, vse dokler ni leta 1990 novi pokrovitelj klubapostala Pivovarna Laško. Pivovarna Laško da celjskemu klubu nov zagon, tako po finančni platiin organiziranosti, kot strokovnemu delu v klubu. Cilji novega vodstva kluba niso bili samoizgraditi močan slovenski rokometni klub ampak klub, ki bi bil v bližnji prihodnosti konkurenčentudi ostalim evropskim klubom.RK Celje Pivovarna Laško je v 90 letih po osamosvojitvi Slovenije praktično nepremagljiv vslovenskem prostoru. Prvi domači naslov so izgubili šele v sezoni 2001/02, ko ga je premagalljubljanski klub Prule.Evropska pot proti vrhu je bila nekoliko zahtevnejša. V prvi polovici se je celjski klub predvsemprizadeval uvrstiti se v Evropsko ligo prvakov ali pa je izpadel že po prvih krogih. Prvi sadovi delav celjskem klubu se začno kazati v drugi polovici 90 let, ko so celjski rokometaši 4 zapored igraliv polfinalu najelitnejšega tekmovanja Lige prvakov.Če je bilo pri Celjanih v letu 2001/02 čutiti manjše razočaranje zaradi izgube naslova, pa jesezona 2003/04 z zlatimi črkami zapisani v zgodovino ne samo celjskega športa ampakslovenskega športa nasploh. Potem, ko so na prvi tekmi v gosteh pri Ademar Leonu v 1/8 finalazaostali kar za 13 golov, se je v povratni tekmi v Celju zgodil pravi mali čudež. V otvoritveni tekminovozgrajene športne dvorane Zlatorog so Celjani v fenomenalnem vzdušju popolnoma nadigralinasprotnika in se s 13 zadetki prednosti uvrstili v četrtfinale. V nadaljevanju tekmovanja soCeljani premagali še nemški Lemgo, španski Ciudad Real in v finalu še Flensburg Handewit ter sev Celje vrnili s pokalom evropskih klubskih prvakov. Sledil je nepozaben sprejem 20 000 glavemnožice navijačev, v katerem so v potokih tekle solze sreče in pivo.Slovenijo je zajela vsesplošna evforija, izjemen uspeh celjskih rokometašev pa je odmeval tudiizven meja Slovenije. Ne samo, da so celjski rokometaši tisto leto osvojili obe domači lovoriki inevropski superpokal, temveč je bilo Celje tudi eno od prizorišč evropskega rokometnegaprvenstva v Sloveniji, kjer je Slovenija postala evropski podprvak.Da imamo Celjani res radi svoj klub, se lahko prepriča vsak obiskovalec, ki obišče mesto obSavinji. Predvsem smo ponosni na svojo “celjsko lepotico” dvorano Zlatorog. Dvorana z več kot5000 sedežev, ki je bila zgrajena decembra 2003, velja za eno najsodobneje opremljenih dvoranv Evropi. Dvorana pa ni namenjena zgolj športnim navdušencem, ampak se v njej odvijajo tudirazlične družabne in kulturne prireditve (predstave, glasbeni koncerti ipd.).Vseh največjih uspehov RK Celje Pivovarne Laško pa zagotovo ne bi bilo brez zvestih navijačev-FLORIJANOV. Florijani spodbujajo celjske rokometaše praktično na vseh tekmah. So pravinavijači, ki stojijo rokometašem ob strani tudi takrat, ko jim ne gre najbolje, hkrati pa jih nezaustavijo niti 1000 km dolge poti, ko naši rokometaši igrajo na ostalih evropskih igriščih. Kljubtemu, da v dvorani Zlatorog ustvarijo “peklensko” vzdušje, pa so Florijani vzor pravega športneganavijanja brez nepotrebnih incidentov in izgredov.ZAKLJUČEKŽe kar nekaj let pri nas vlada mnenje, da so najboljši promotorji naše države prav naši uspešnišportniki. Kar je res. Z svojimi uspehi nas razvajajo, nas navdajajo s ponosom, hkrati papredstavljajo našo državo z svojimi uspehi v najboljši možni luči. Naše Celje ni zgolj knežjemesto z bogato kulturno dediščino. Je tudi mesto športa tako rokometa kot tudi atletike. Jemesto, ki je dalo velik pečat slovenskemu športu in samo mesto postavilo na evropski rokometnizemljevid. Rokomet je tudi edini slovenski ekipni šport, ki ima evropskega prvaka tako v ženskikot v moški konkurenci. Vse dokler bomo Celjani imeli radi naš rokomet, bo v “celjski lepotici”