Pogled v prihodnostŠport in športni klubi so definitvno ambasadorji domačega kraja in odlični predstavniki, ko greza prepoznavnost izven lokalnih meja. Tako je tudi z Rokometnim klubom <strong>Celje</strong> Pivovarna Laško.Šporni dogodki oz. tekme, še poebej mednarodne so ključnega pomena, saj pritegnejo velikoštevilo obiskovalcev, ki pa jih je potrebno animirati in ustrezno obdelati, ko pridejo v naš kraj. VCelju imamo lepo, novo dvorano zlatorog (na tem mestu naj povem, da je škoda, ker je uporabnasamo za športne prireditve ne pa tudi za kulturne dogodke), vendar pa lahko ljubiteljem športa,ki prihajajo v mesto ob Savinji ponudili mnogo več. Še posebej to velja za organizirane skupinenavijačev, ki bi jih lahko ob ustrezno spremenjenem urniku, torej da pridejo dovolj časa predtekmo, popeljali skozi mesto in na Stari grad.Za zaključek naj povem, da sem prepričan o tem, da je Rokometni klub <strong>Celje</strong> Pivovarna Laško invse kar je povezano z njim, lahko in v prihodnosti tudi bo turistična destinacija in veduta mestaCelja.Vir: http://www.rk-celje.si/
11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKODušan GrilUVODV zadnjem obdobju se med slovenskimi športnimi navdušenci in navijači posameznih mestpogosto pojavljajo trditve, da so najboljši v posameznem ekipnem športu z žogo. Tako naj bi bilMaribor mesto, kjer se igra najboljši nogomet, ljubljanski klub Union Olimpija naj bi bila vlečnikonj slovenske košarke (Dolenjci se s tem kajpak ne strinjajo), medtem, ko naj bi <strong>Celje</strong> veljalo zarokometno mesto.V seminarski nalogi bom skušal na kratko predstaviti kakšno vlogo in pomen ima celjski rokometne samo za mesto <strong>Celje</strong> ampak za širši slovenski in evropski prostor. Če samo pogledamo v večkot polstoletno zgodovino celjskega kluba in uspehe celjskih rokometašev v slovenskem inevropskem merilu, lahko z gotovostjo trdimo, da je <strong>Celje</strong> res mesto z bogato rokometno tradicijo.ZGODOVINSKI PREGLED CELJSKEGA ROKOMETAVsaka zgodba ima svoj začetek in tudi za razvojem celjskega rokometa je bilo tako. Prvi začetkiso bili skromni a vendarle povezani z navdušenjem posameznih celjskih mestnih poslancev.Eden takšnih je bil tudi Adolf Westen, lastnik Westenove tovarne emajlirane posode (današnjiEmo), ki je l. 1941 okrog sebe zbral slovenske in nemške navdušence velikega rokometa.Rokometna igra je takrat potekala na prostem, igrali sta dve moštvi s po 11 igralci, prav tako pa jebilo večje tako igrišče (30x45 m) kot gol (3x2 m). Ekipa je igrala do 1944 v Čretu, prav tako pa jeceljska ekipa že takrat odigrala nekaj prijateljskih tekem v Avstriji.Razvoj celjskega rokometa po vojni je povezan z rivalstvom dveh celjskih športnih društevOlimpa in Celja, ki sta imela vsak svoj rokometni klub. Leta 1947 pa pride do združitve obehdruštev v centralno športno društvo Kladivar, ki je organiziralo tudi enotni rokometni klub z istimimenom.Da je bil že po vojni celjski klub eden najmočnejših na Slovenskem pove podatek, da so do leta1954 s ostalimi slovenskimi klubi izgubili le 3x in enkrat remizirali.V 50 letih navdušenje za veliki rokomet počasi upade, mlajše generacije v Celju pa se vse boljukvarjajo z igranjem malega rokometa.Če je celjski rokomet imel primat v slovenskem prostoru, pa se je težje bilo prebiti v močnojugoslovansko zvezno ligo, ki je bila v 70. in 80. ena najmočnejših lig v Evropi. Prvič so seuvrstitve v prvo zvezno ligo celjski rokometaši veselili v sezoni 1966/67. Čeprav v naslednjih letihniso bili redno član 1. Jugoslovanske lige, pa so celjski rokometaši dosegli lepe uspehe tudi vjugoslovanskem prostoru. <strong>Celje</strong> je trikrat igralo v finalu jugoslovanskega pokala(leta 1976, 1978in 1980). Veliko navdušenje za celjski rokomet je bilo že takrat čutiti med Celjani. Tako je, tudizaradi uspehov celjskega rokometa, bil zgrajen moderen večnamenski športni kompleks DvoranaGolovec, v kateri se še danes poleg športnih prireditev odvijajo različne družabne in kulturneprireditve ter seveda tudi vsakoletni največji mednarodni gospodarski sejem pri nas MOS.Vsak športni klub se rad pohvali s svojimi legendami. Tudi s celjskim klubom ni nič drugače.Eden od prvih igralcev, ki je pustil globok pečat v celjskem in tudi jugoslovanskem rokometu, je
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7: zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15: namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84: Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86: Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88: 3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90: Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92: ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94: Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96: V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98: as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108:
25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110:
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112:
le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114:
se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116:
ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118:
Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120:
2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122:
28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123:
oblek. Ampak dragi moji, verjemite