SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

svoje vtise, doživetja, spoznanja in izkušnje s poti, pa tudi izmišljene zgodbe. Med potovanjem,l. 1921, je izšel tudi njen knjižni prvenec, Moj mali kitajec. V 30. letih minulega stoletja je bila vnemško govorečih deželah med najbolj branimi avtoricami, njena potopisna trilogija Samotnopotovanje, Urok južnega morja in Doživeti svet so bili hitro prevedeni v angleščino, francoščinoin finščino. Napisala je več kot dvajset romanov, novel, zgodb, potopisov ... Za delo Svetlikanje vmraku naj bi jo švedska pisateljica Selma Lagerlöf predlagala za Nobelovo nagrado.Slovenci smo prvi prevod Karlninega dela dobili 40 let po izvirniku, leta 1969 je ugledaloslovensko luč Samotno potovanje. V minulih desetih letih so bila prevedena tudi nekatera druganjena dela, s čimer se Almin svet počasi odpira tudi slovenskim bralcem. A mnogo njenih del šečaka prevod v slovenščino.3 Alma M. Karlin kot poliglotkaBila je nemška Slovenka in zato je njen materni jezik bil nemščina. Nadarjenost za jezike jekazala že od ranih let in še kot najstnica opravila državna izpita iz francoščine in angleščine.Spomladi leta 1914 je na londonski šoli Society of Arts z odliko opravila izpite iz osmih tujihjezikov: iz angleščine, danščine, francoščine, italijanščine, norveščine ruščine, španščine inšvedščine. Znala je tudi japonsko, med potovanjem po Indiji se je učila sanskrt, sama pa je tikpred smrtjo menila, da je razvozlala skrivnostni jezik Majev.Alma se je na svetovno potovanje odpravila s slovarjem desetih jezikov, ki ga je pred temsestavila sama. Zanimivo je, da je v njem bilo najmanj besed prav slovenskih.4 Alma M. Karlin kot ljubiteljska raziskovalka in zbirateljicaNa potovanju se je Karlinova srečevala z različnimi ljudstvi in njihovimi kulturami. Zelo so jozanimali njihovi tradicionalni običaji, seznanila se je z legendami, mistiko, čarovništvom,vudujem, zdravilstvom ... Vsak narod je v njej pustil svojevrsten pečat. Kupovala je razglednice,ki prikazujejo tuje kraje in njihove običaje. Kjer razglednic ni bilo, jih je enostavno narisala. Polegljudi in običajev jo je zelo zanimala tudi botanika in med potjo je risala čudovite slike rastlin, kijih je spoznala na različnih koncih sveta.S potovanj je prinesla mnogo raznovrstnih in dragocenih predmetov, ki so na voljo v celjskihmuzejih ali pa so zasebna last družine Ojsteršek. Almi zelo pomemben spomin, malik iz Peruja,ki jo je večji del poti spremljal na svetovnem potovanju, je med 2. sv. v. izginil.ZAKLJUČEK: Alma M. Karlin kot CeljankaAlma s Slovenci ni imela skupnega veliko več kot to, da je bila Celjanka. Doma so vedno govorilinemško in v nemščini je napisala vsa svoja dela, tudi mnoge novinarske prispevke za celjski listDeutsche Zeitung.Mladost je preživela na Ljubljanski cesti 6, kjer danes najdemo spominsko ploščo, a zadnja letasvojega življenja je s prijateljico Theo Schreiber Gamelin preživela na Pečovniku v okolici mesta.Tedaj je namreč zaradi svoje posebnosti bila v mestu nezaželena, a pravo vrednost dela inmiselnosti Alme Maximiliane Karlin Slovenci šele spoznavamo.Danes so Celjani veseli, da je ta majhna, a pogumno ženska, ki se je v začetku 20. stoletja samaodpravila v popolnoma nov svet, neustrašno raziskovala kulture, jezike in domov prineslamarsikatero dragocenost, živela v njihovem mestu. Na njeno bogato zapuščino, ki jo lahkopretežno vidimo v celjskih muzejih, so Celjani lahko danes zelo ponosni.Literatura:Jezernik, Jerneja. 2009. Alma M. Karlin, državljanka sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.Počivavšek, Marija, ur. 2009. Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje.Trnovec, Barbara. 2011. Kolumbova hči. Celje: Pokrajinski muzej Celje.