Fidži, vsa možna otočja v južnem Pacifiku, Indonezijo, Singapur, Burmo, Indijo in prekoarabskega polotoka in Afrike domov. V <strong>Celje</strong> je prispela obubožana in izmučena ob koncu leta1927. Na poti je doživela vse, od poskusov posilstev, do bega pred ljudožerci, malarijo, delovalakot prevajalka na nemški ambasadi v Tokiu, kot sodna prevajalka na Panamskem prekopu…Obiskane kraje je Alma podrobno preučila, vse od njihove zgodovine in splošnega ter duhovnegaizročila do drugih posebnosti dežel. Vse te kraje, rastlinstvo in živalstvo je tudi natančnoskicirala ali naslikala v številnih beležkah in pri tem urejala še herbarij. Zanimala se je za šolanjein družbeni položaj žensk, predvsem pa je preučevala starodavna verska izročila, magijo,šamanizem, zdravilna zelišča, simbole in mitologijo ter o tem pošiljala prispevke številnimčasopisom in revijam po svetu.Po vrnitvi v <strong>Celje</strong> je Alma veliko objavljala in predavala, tudi na različnih univerzah po Evropi ingostovala na raznoraznih radijskih postajah. Na enem takem gostovanju jo je slišala slikarkaThea Schreiber Gammelin, s katero sta postalo tesni prijateljici in si nekaj let redno dopisovali.Na koncu je Thea postala njena tajnica in se za stalno preselila v <strong>Celje</strong>.Leta 1937 je pri Almi in Thei našel zatočišče nemški novinar Hans Joachim Bonsack, ki ga je Hitlerpreganjal zaradi domnevne vpletenosti v enega od atentatov nanj. Almi ga je uspelo spraviti naČeško, vendar pa so zaradi tega v Nemčiji prepovedali njena dela. Zaradi pritiska sta se iz Alminerojstne hiše preselili v Zagrad. Ob zasedbi Jugoslavije jo je nato leta 1941 preganjal gestapo in jokončno aretiral, zaplenil njeno premoženje ter jo poslal v Dachau, vendar je Thea uporabila svojeveze v Reichu in jo rešila. Alma je šla med partizane in konec vojne dočakala v Dalmaciji.Po vojni so njuno domovanje v Zagradu nacionalizirali, zato sta se preselili v skromno hišo vPečovniku, kjer je leta 1950 za posledicami raka Alma tudi umrla. Thea jo je pokopala na Svetini,kjer počiva še danes.V svojem življenju je Alma Karlin napisala dvajset romanov, potopisov in zgodb, v njenizapuščini pa je še približno 40 neobjavljenih besedil, novel, črtic in poljudnoznanstvenihčlankov, 400 pesmi, 98 listov notnih zapisov ter več kot 500 rastlinskih listov in risb.ZAKLJUČEKAlma Karlin je bila brez dvoma izredno intelektualna in predvsem pogumna ženska, saj se jesvojemu šibkemu zdravju navkljub drznila iti sama na pot, ki je bila v njenih časih vse prej kotlahka. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni, ne samo Celjani, Slovenci nasploh. Ob vsehturističnih agencijah bi se lahko našla ena ( morda v Celju? ), ki bi organizirala izlet »Po potehAlme Karlin« in ga vključila v praktični del usposabljanja za lokalnega turističnega vodiča ☺
7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA KARLIN (12. 10. 1889–14. 1. 1950)Jerca Vraničbolj znana kot A l m a M. K a r l i nSvetovna popotnica, pisateljica, poliglotka, ljubiteljska raziskovalka,zbirateljica, teozofinja in Celjanka.Fotografija 1: Alma Karlin (vir: http://www.svetizbesed.com)Turist se ob prihodu v <strong>Celje</strong>, sploh, če prispe z vlakom, kaj hitro sreča z Almo M. Karlin. Zznamenitim kovčkom je namreč v naravni velikosti upodobljena nasproti železniške postaje inizgleda, da se po osemletnem popotovanju okoli sveta pravkar vrača v rodno <strong>Celje</strong>. Vendar prvaženska popotnica brez spremstva ni bila zgolj svetovljanka, saj je sama sebe na prvem mesturazumela kot pisateljico. Hkrati je bila poznavalka mnogih jezikov, raziskovalka tujih območij innjihovih kultur, zbirateljica in nenazadnje tudi prepričana teozofinja. V seminarski nalogi bomotako razdelili Karlinino življenje glede na dejanja, po katerih jo poznamo danes.1 Alma M. Karlin kot svetovna popotnicaKot štiriletno deklico jo je pod božičnim drevescem pričakal mali kovček z osnovnimipotrebščinami za potovanje, ki je iz leta v leto bolj buril Almino domišljijo, a hkrati tudi njenraziskovalni duh. Prvič sta z mamo odpotovali po očetovi smrti in takrat se je Alma prvič srečala stujimi kraji: obiskali sta Opatijo in se šli za nekaj mesecev potepat po Dalmaciji.Pri devetnajstih letih se je Alma samostojno odpravila na pot. Med desetletnim »prostovolnjimizgnanstvom«, kot ga je imenovala sama, je obiskala Pariz in London, kjer si je poiskala delo vjezikovni šoli in prevajalski agenciji in kjer se je tudi naučila tipkati na pisalni stroj. Ob začetku 1.svetovne vojne je kot državljanka Avstro-Ogrske v Londonu postala nezaželena, zato se jeodpravila v Skandinavijo. Leta 1918 se je vrnila v rodno <strong>Celje</strong>, poučevala tuje jezike in izprihrankov kupila pisalni stroj eriko, ki jo je odtlej vedno spremljal.24. novembra 1919 je dan, ko se je Alma M. Karlin z vlakom odpravila na že dolgo načrtovano potokoli sveta. Iz Genove se je mimo Kanarskih otokov, Barbadosa in Venezuele odpravila v Peru.Nad državo je bila zelo razočarana in več zadovoljstva ji je prinesla Panama, kjer je opravljaladelo sodne prevajalke. Poleti l. 1921 se je odpravila mimo držav Srednje Amerike do SanFrancisca in od tam mimo Havajev na Japonsko. Japonska kultura jo je navdušila, tam je ostalaeno leto in se nato mimo Južne Koreje, Tajvana (tedanje Formoze), Kitajske in Filipinov odpravilav Avstralijo, od tam pa na Novo Zelandijo. Potem se je začelo Almino dvoletno popotovanje podeželah Južnega morja, kjer je spoznala mnogo čudovitega, a je hkrati živela v velikempomanjkanju, pretile so ji mnoge nevarnosti in tudi malarija ni izostala. Bolna in izmučena jepoleti l. 1926 pripotovala v Indonezijo, od tam se je odpravila čez dežele Jugovzhodne Azije doIndije in Pakistana, kjer se je v gorskem zraku Karačija odločila odpočiti. Po pregovarjanju bolnematere se je mimo Rdečega morja in Sredozemlja vrnila v Trst. V <strong>Celje</strong> je pripotovala 28.decembra 1927 in razočarana ugotovila, da ji ob povratku niso pripravili pričakovanega velikegasprejema »slavne« popotnice. Bila je sama.2 Alma M. Karlin kot pisateljicaDa bo pisateljica, se je odločila med bivanjem na Norveškem. Ko je bila na svetovnempopotovanju, je bila njena erika nepogrešljivi pripomoček, s pomočjo katerega je zapisovala
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7: zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15: namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84:
Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86:
Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88:
3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90:
Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92:
ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94:
Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96:
V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98:
as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108:
25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110:
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112:
le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114:
se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116:
ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118:
Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120:
2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122:
28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123:
oblek. Ampak dragi moji, verjemite