SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPredstavitev Alme Maximilijane Karlin, kot ene izmed najpomembnejših celjskih zgodovinskihosebnosti, sem si zamislil skozi sprehod po mestu, začenši pri ostankih njene rojstne hiše. Dokonca leta 2011, dokler je v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled razstava »Poti«, bi skupinovsekakor peljal na ogled le-te. Pot bi zaključili pri Alminem kipu, kjer bi skupini podal podatke alipodrobnosti, ki so jih pri ogledu razstave nemara spustili. V primernem vremenu in seveda obstrinjanju udeležencev, bi se odpravili še na ogled hiše v Pečovniku, kjer je Alma ob svojiprijateljici Thei Schreiber Gamelin preživela zadnja leta svojega življenja.VSEBINAAlma Maximiliana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju v meščanski družinišestdesetletnemu očetu Jakobu Karlinu, upokojenemu majorju avstrijske vojske iz Tuncovca priRogaški Slatini, in petinštiridesetletni materi, učiteljici Vilibaldi Miheljak, hčeri prvegaslovenskega notarja v Celju Martina Miheljaka. Ćeravno sta bila oba starša slovenskega rodu, sose doma pogovarjali nemško,zato Alma ni nikoli dobro govorila slovenskega jezika, še manjpisala. Otroštvo in zgodnjo mladost so zaznamovale hude težave z zdravjem, zato je lep delšolanja opravila doma. Pri devetih letih ji je umrl oče in z mamo sta šli na prva potovanja poDalmaciji in Hercegovini.Pri šestnajstih je odkrila veselje in nadarjenost za jezike, v rodnem Celju se je začela učitifrancoščine in angleščine, do leta 1908 je naredila državna izpita iz obeh. Še istega leta sta šli zmamo na veliko potovanje po Evropi, ob vrnitvi je začela s poučevanjem obeh jezikov, vendar leza kratko, saj se je še istega leta preselila v London, kjer se je na Society of Arts učilaskandinavskih jezikov, ruščino, španščino in italijanščino. V času bivanja v Londonu se jenavdušila za vzhodnjaške filozofije, učila se je tudi osnov sanskrta. Pol leta je preživela tudi vParizu. V tem času je bila zaročena s sinom kitajskega mandarina, s katerim je za božič leta 1913prišla na obisk k mami v Celje. Vendar je misel na poroko kmalu opustila. Leta 1914 je na Societyof Arts z odliko opravila izpite iz osmih jezikov.Ob izbruhu prve svetovne vojne je postala kot avstro-ogrska državljanka v Londonu nezaželjena,zato se je umaknila na Norveško in Švedsko, kjer se je preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Vtem času je v njej tudi dozorela ideja, da postane pisateljica. Njena prva knjiga »Die Kringhäusler: drama in drei akten« je izšla leat 1918 v Leipzigu.Ko se je leta 1918 vrnila v Celje je tu ustanovila šolo za tuje jezike. Sočasno se je odločila, da sebo podala na pot okoli sveta. Tega leta si je iz prihrankov kupila tudi svoj prvi pisalni stroj,legendarno Eriko, ki jo je potem spremljala do konca življenja. Alma je načrtovala, da bopotovanje trajalo dve do tri leta, na koncu je na poti preživela osem let. Na pot se je intenzivnopripravljala z dodatnim učenjem zemljepisa, naravoslovja, botanike, zoologije in zgodovine. IzCelja je krenila 24. novembra 1919.Pot jo je vodila iz Genove v južno, srednjo in severno Ameriko, od tam pa čez Pacifik na Japonsko,Korejo, Mandžurijo, Kitajsko, Tajvan, Hongkong, Filipine, Borneo, Avstralijo, Novo Zelandijo,