SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje
SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje
Aktualno in zanimivo1. Skupina Principesca Contea di Gorizia – ime je pravzaprav okrajšava za Pokneženo grofijoGoriško in Gradiščansko – kjer se ukvarjajo z vadbo - gojenjem in ohranjanjem srednjeveškihborilnih veščin.2. V slovenski etnologiji so obravnavali oblačilni videz brez povezav z gospodarskimi,političnimi, družbenimi in kulturnimi razmerami, šele v zadnjem obdobju so v skladu zopredeljevanjem predmeta etnologije pričeli vključevati tudi kulturo oblačenja.ZaključekKultura oblačenja celjskih je zaznamovala svoj čas z vzklikom: »Danes grofje celjski in nikoliveč!«.Iz kronike Ignacija Orožen o pogrebni kulturi oblačenja celjskih. :Truplo pokojnega Ulrika II. so nato prepeljali v Celje, kjer so ga v kapeli spodnjega gradu v"žalosti in joku" pričakali vdova Katarina s svojimi vitezi, služabniki in meščani.Pogreb zadnjega Celjskega je bil veličasten. Kronist Ignacij Orožen je v Celski kroniki štiri stoletjakasneje o dogodku med drugim zapisal: "Na dan pokopa so ga s černo ogernjenimi konji izkapele v minoritarsko cerkev peljali. Dolga procesia ljudi ga je s banderami in gerbami grofij inogrofovskih gradov v cerkev spremila. V cerkvi, ki je vsa osvetlena bila, je pred glavnem altarjempripravlen bil mertvaški oder, ves s dragim suknom pregrnjen ino s velkimi svečami osvetlen;pred odrom je napravlen bil altar tudi ves s dragim suknom pregrnjen. Na ta oder so položilimerliča, kojega so ostopili černo oblečeni vbožci, ki so goreče sveče v rokah deržali. - Ko sominihi vigilje zapeli, je ljudstvo glasno po cerkvi plakati začelo. Po vigiljah je bila mertvaškameša pri altarju, ki je pred odrom stal. Pri tej meši se je vdova grofinja, kad je mešnik poevangeliju "oremus" zapeli, vsa razjokana vzdignila, je okoli altarja šla ino je darovala. Za njoj sošli ino darovali vsi vitezi, plemenitaši, vradniki ino služabniki rejnega grofa. Po tem darovanju stapred oder stopila dva verla moža, ki sta donesla pet bander, naime: celsko, ortenburško,saneško, sternbersko ino zagorsko, drugi pa mertvaško bandero, koje sta vse okoli odrapostavila. Za njima je prihajalo na černo ogernjenih konjih dvanajst černo oblečenih dečakov. Tiso prinesli ino na oder položili rajnega grofa oklep, napersje, buzdovan, meč, čelado ino gerb. Zanjimi se je še vzdignil ves oklepjen jaki mož. Ta je v roke vzel ščit, čelado ino gerb rajnega grofa,se je pred odrom na tla vergel, je glasno ino tužno kričal: "Grafen von Cilli und nimmermehr"(Danes grofje celjski in nikoli več, op. B.G.), je potem reztrgal bandere ino razlomil gerb rajnegagrofa.Viri: TIC Celje, Wikipedia in članki
7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPredstavitev Alme Maximilijane Karlin, kot ene izmed najpomembnejših celjskih zgodovinskihosebnosti, sem si zamislil skozi sprehod po mestu, začenši pri ostankih njene rojstne hiše. Dokonca leta 2011, dokler je v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled razstava »Poti«, bi skupinovsekakor peljal na ogled le-te. Pot bi zaključili pri Alminem kipu, kjer bi skupini podal podatke alipodrobnosti, ki so jih pri ogledu razstave nemara spustili. V primernem vremenu in seveda obstrinjanju udeležencev, bi se odpravili še na ogled hiše v Pečovniku, kjer je Alma ob svojiprijateljici Thei Schreiber Gamelin preživela zadnja leta svojega življenja.VSEBINAAlma Maximiliana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju v meščanski družinišestdesetletnemu očetu Jakobu Karlinu, upokojenemu majorju avstrijske vojske iz Tuncovca priRogaški Slatini, in petinštiridesetletni materi, učiteljici Vilibaldi Miheljak, hčeri prvegaslovenskega notarja v Celju Martina Miheljaka. Ćeravno sta bila oba starša slovenskega rodu, sose doma pogovarjali nemško,zato Alma ni nikoli dobro govorila slovenskega jezika, še manjpisala. Otroštvo in zgodnjo mladost so zaznamovale hude težave z zdravjem, zato je lep delšolanja opravila doma. Pri devetih letih ji je umrl oče in z mamo sta šli na prva potovanja poDalmaciji in Hercegovini.Pri šestnajstih je odkrila veselje in nadarjenost za jezike, v rodnem Celju se je začela učitifrancoščine in angleščine, do leta 1908 je naredila državna izpita iz obeh. Še istega leta sta šli zmamo na veliko potovanje po Evropi, ob vrnitvi je začela s poučevanjem obeh jezikov, vendar leza kratko, saj se je še istega leta preselila v London, kjer se je na Society of Arts učilaskandinavskih jezikov, ruščino, španščino in italijanščino. V času bivanja v Londonu se jenavdušila za vzhodnjaške filozofije, učila se je tudi osnov sanskrta. Pol leta je preživela tudi vParizu. V tem času je bila zaročena s sinom kitajskega mandarina, s katerim je za božič leta 1913prišla na obisk k mami v Celje. Vendar je misel na poroko kmalu opustila. Leta 1914 je na Societyof Arts z odliko opravila izpite iz osmih jezikov.Ob izbruhu prve svetovne vojne je postala kot avstro-ogrska državljanka v Londonu nezaželjena,zato se je umaknila na Norveško in Švedsko, kjer se je preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Vtem času je v njej tudi dozorela ideja, da postane pisateljica. Njena prva knjiga »Die Kringhäusler: drama in drei akten« je izšla leat 1918 v Leipzigu.Ko se je leta 1918 vrnila v Celje je tu ustanovila šolo za tuje jezike. Sočasno se je odločila, da sebo podala na pot okoli sveta. Tega leta si je iz prihrankov kupila tudi svoj prvi pisalni stroj,legendarno Eriko, ki jo je potem spremljala do konca življenja. Alma je načrtovala, da bopotovanje trajalo dve do tri leta, na koncu je na poti preživela osem let. Na pot se je intenzivnopripravljala z dodatnim učenjem zemljepisa, naravoslovja, botanike, zoologije in zgodovine. IzCelja je krenila 24. novembra 1919.Pot jo je vodila iz Genove v južno, srednjo in severno Ameriko, od tam pa čez Pacifik na Japonsko,Korejo, Mandžurijo, Kitajsko, Tajvan, Hongkong, Filipine, Borneo, Avstralijo, Novo Zelandijo,
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7: zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15: namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
Aktualno in zanimivo1. Skupina Principesca Contea di Gorizia – ime je pravzaprav okrajšava za Pokneženo grofijoGoriško in Gradiščansko – kjer se ukvarjajo z vadbo - gojenjem in ohranjanjem srednjeveškihborilnih veščin.2. V slovenski etnologiji so obravnavali oblačilni videz brez povezav z gospodarskimi,političnimi, družbenimi in kulturnimi razmerami, šele v zadnjem obdobju so v skladu zopredeljevanjem predmeta etnologije pričeli vključevati tudi kulturo oblačenja.ZaključekKultura oblačenja celjskih je zaznamovala svoj čas z vzklikom: »Danes grofje celjski in nikoliveč!«.Iz kronike Ignacija Orožen o pogrebni kulturi oblačenja celjskih. :Truplo pokojnega Ulrika II. so nato prepeljali v <strong>Celje</strong>, kjer so ga v kapeli spodnjega gradu v"žalosti in joku" pričakali vdova Katarina s svojimi vitezi, služabniki in meščani.Pogreb zadnjega Celjskega je bil veličasten. Kronist Ignacij Orožen je v Celski kroniki štiri stoletjakasneje o dogodku med drugim zapisal: "Na dan pokopa so ga s černo ogernjenimi konji izkapele v minoritarsko cerkev peljali. Dolga procesia ljudi ga je s banderami in gerbami grofij inogrofovskih gradov v cerkev spremila. V cerkvi, ki je vsa osvetlena bila, je pred glavnem altarjempripravlen bil mertvaški oder, ves s dragim suknom pregrnjen ino s velkimi svečami osvetlen;pred odrom je napravlen bil altar tudi ves s dragim suknom pregrnjen. Na ta oder so položilimerliča, kojega so ostopili černo oblečeni vbožci, ki so goreče sveče v rokah deržali. - Ko sominihi vigilje zapeli, je ljudstvo glasno po cerkvi plakati začelo. Po vigiljah je bila mertvaškameša pri altarju, ki je pred odrom stal. Pri tej meši se je vdova grofinja, kad je mešnik poevangeliju "oremus" zapeli, vsa razjokana vzdignila, je okoli altarja šla ino je darovala. Za njoj sošli ino darovali vsi vitezi, plemenitaši, vradniki ino služabniki rejnega grofa. Po tem darovanju stapred oder stopila dva verla moža, ki sta donesla pet bander, naime: celsko, ortenburško,saneško, sternbersko ino zagorsko, drugi pa mertvaško bandero, koje sta vse okoli odrapostavila. Za njima je prihajalo na černo ogernjenih konjih dvanajst černo oblečenih dečakov. Tiso prinesli ino na oder položili rajnega grofa oklep, napersje, buzdovan, meč, čelado ino gerb. Zanjimi se je še vzdignil ves oklepjen jaki mož. Ta je v roke vzel ščit, čelado ino gerb rajnega grofa,se je pred odrom na tla vergel, je glasno ino tužno kričal: "Grafen von Cilli und nimmermehr"(Danes grofje celjski in nikoli več, op. B.G.), je potem reztrgal bandere ino razlomil gerb rajnegagrofa.Viri: TIC <strong>Celje</strong>, Wikipedia in članki