6. OBLAČILNA KULTURA CELJSKIHMarja TurniškiUvod v oblačilno kulturoKultura oblačenja predstavlja duh določenega časa. Vsako zgodovinsko obdobje ima svoj trendoblačenja, kar je še posebej značilno za srednjeveško kulturo oblačenja, ki določa socialni,politični, kulturni in gospodarski položaj človeka v družbi. Kar želim na kratko predstaviti tudi vkulturi oblačenja celjskih. Osrednji motiv: obleka naredi človeka, človek pa obleko.Kratek sprehod v kulturo oblačenja celjskih:1. Romanika (800 - 1200)Romansko oblačilo so sestavljali kratka, prepasana tunika, hlače in ogrinjalo ali plašč. Na osnoviromanskih oblačil so se kasneje razvila srednjeveška oblačila. Usnjena obutev je bila visokozaprta in spredaj oblikovana v konico. Z začetki obrtništva v 11. stoletju se je začelo razvijati tudipoklicno krojaštvo in čevljarstvo. Oblačila so postajala vedno ožja in zahtevnejših krojev.2. Gotika (1200 - 1500)Za obdobje gotike so značilna ozka oblačila z izrazito poudarjeno vzdolžno linijo, dolge vlečke,visoki rogljati in stožčasti klobuki. Zaradi udobnosti nošenja so začeli vedno tesnejša oblačila napregibnih delih prerezovati, tako da se je skozi razpoke videlo kontrastno spodnje oblačilo.Obutev so še vedno kljunasto oblikovali.Tekstilna kostumografija celjskihOsnovno moško oblačilo je sestavljeno iz naslednjih kosov: lanena srajca, spodnje hlače,nogavice ter volnen dublet (fr. doublet)– kratek, oprijet suknjič in volnene oprijete hlače.Osnovno žensko oblačilo pa obsega laneno spodnjo obleko, spodnje hlače, pokrivalo innogavice ter volneno zgornjo oziroma delovno obleka. Sem sodijo še moška oprave, ogrinjala inkapuce.Bojna kustumografija celjskihMed osnovno opremo viteške kulture spadajo: oklep, čelada, bodalo, sulica, sem lahko štejemoše kose zaščitnih oblačil, podoklepna oblačila, brigandine ipd..Aktivnosti srednjeveške skupine CeljaniSrednjeveška skupina Celjani se aktivno ukvarja z raziskovanjem, proučevanjem, izdelavo infunkcionalnostjo srednjeveške kulture oblačenja in oblačilnih dodatkov, kisežejo v obdobje od leta 1380 in 1460, torej v obdobje viška in zatona moči Celjskih knezov. Vta namen se posveča srednjeveški kostumogafiji, ki zahteva celovito rekonstrukcijosrednjeveških oblačil, s pomočjo katere so izdelali vrsto srednjeveških kostumov.: kovinskekostime vojakov - stražarjev s popolno opremo (oklep, čelada, sulice), ženska in moškameščanska oblačila, oblačila rablja, ženska in moška plemiška oblačila, med katerimi izstopaoblačilo Hermana II. Celjskega. Srednjeveška skupina Celjani sodeluje na organiziranihsrednjeveških delavnicah tudi v tujini (Poljska, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Češka), kjer sepromovira na raznih mednarodnih taborih in razstavah. Predstavlja se tudi na internetu, vpublikacijah Turističnega društva <strong>Celje</strong> in v okviru domačih kulturnih prireditev. .Prikaz oblačilne kulture izstopajočih celjskih stanov: plemiški, meščanski in viteški
Plemič in plemkinjapModa plemiških stanov je bila podrvžena številnim vplivom in se je tudi zelo hitro spreminjala. Za modne smerniceso bili moški veliko bolj dovzetni kot ženske, zato ni presenečenje, če je na moškem oblačilu kakšen okrasek alidetajl več.Oblačilo plemiča, ki bi lahko bil knez Ulrik II. Celjski, je narejeno iz volnenih materialov. Njegova podoba, meč instanovska verižica v celoti izdajajo pomembnost njegovega stanu in položaja. Plašč, ki je nastal v delavnicikrakovskega dvornega krojaškega mojstra je dragocene modre barve z vezenim vzorcem in izdatno podložen skunjim krznom. Čevlji ustrezajo zadnjim modnim muham dvornih gospodičev. Njegovo pokrivalo je izdelano pomodnih zapovedih beneških dežel.Dvorna obleka plemenite gospe, morda kneginje Katarine Celjske, je iz fine volnene tkanine z beneškim vzorcem inje izdatno podložena s krznom. Kroj obleke se tesno prilega njeni postavi, zaradi izredne dolžine si mora gospaobleko pri hoji pridržati. Spodnja obleka je narejena iz dragocenega bombažnega platna, ki ga je dobila pribeneškem trgovcu. Dragoceno pokrivalo je izdelano po modi z dvora svetorimskega cesarja. Za pasom ima pripetotorbico, v katero je shranila molilnik.Meščan in meščankaOblačila nižjega plemstva, meščanov, obrtnikov in svobodnjakov se niso pretirano razlikovala. Materiali, iz katerihso izdelovali svoja oblačila so bili večinoma volna in lan, premožnejši so si privoščili še kakšen kos obleke iz svileali bombaža, redko so si lahko privoščili kakšno dragoceno krzno.Gospod je tipični predstavnik meščanskega srednjeveškega ljudstva. Njegova obleka skuša slediti modnimsmernicam domačega plemstva. Preko osnovne moške obleke – dubleta, sestavljenega iz telesu prilegajočega sesuknjiča in hlač, ima črn površnik – tabard, ki si ga je opasal s torbo in bodalom. Črna brava izkazuje ceh trgovca,njegov meščanski stan pa značilna kapa, ki jo nosi preko podkape.Gospa je oblečena v tipično srednjeveško žensko obleko, katere kroj je značilen za vse sloje takratne družbe. Je izvolne, podložena z lanom. Obleka je v zgornjem delu krojena po telesu, tudi rokavi so ozki. Dolžina obleke je dogležnjev. Zapira se spredaj z vezanjem ali z gumbi, možne pa so tudi različice z zapiranjem ob straneh alikombinacija obojega. Rokavi so lahko snemljivi in nemalokrat so ženske za popestritev dodale rokave drugačnebarve. Podobleka je iz belega lanu. Lasje, navadno dolgi, so na glavi poviti z veliko ruto iz lanenega platna.Vitez in oprodaPlemiški sinovi so se od malih nog učili vojaških veščin, zlasti spretnosti mečevanja. Večino svojega življenja soprebili na različnih vojaških pohodih in vojskovanjih, ob mirnih časih pa so se udeleževali viteških turnirjev. Njihovavojaška oprema je bila odvisna od njihovega bogastva in družbenega položaja.Vitezi so nosili popolne oklepe, kar pomeni, da je bilo pod pločevino ali kovinsko mrežo skrito celo telo. Podoklepom so nosili podoklepna oblačila, narejena iz več plasti lanu ali bombaža, ki so varovala telo viteza predodrgninami in udarci. Oklepi so bili turnirski, v katerem je lahko vitez na konja zlezel le s pomočjo posebnegadvigala, in bojni.Oklepi so se razlikovali tudi po sestavi, čeladah, detajlih in okrasih – najbolj umetelno izdelani so bili oklepinemških vitezov. K obvezni opremi viteza je sodil konj, dolgi meč, bodalo in plemičeve insignije – grb in prapor.Oprode so navadno bili mladi plemiški fantje, ki so »služili« vitezu dokler niso tudi sami dobili udarca povitezitve.Oproda pa je lahko bil tudi fant neplemiškega rodu, ki pa je svojo povitezitev moral posebej zaslužiti. Naloga oprodje bila skrbeti za opremo viteza, mu pomagati nadeti oklep, v bojih pa so vitezu nemalokrat varovali hrbet. Njihovooblačilo je bilo navadno iz močnega, robustnega materiala, ki je hkrati služilo kot zaščitno. Oklepov niso nosili, sajsi jih večinoma še niso mogli privoščiti.
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7: zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15: namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 31 and 32: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80:
iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82:
Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84:
Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86:
Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88:
3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90:
Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92:
ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94:
Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96:
V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98:
as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108:
25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110:
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112:
le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114:
se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116:
ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118:
Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120:
2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122:
28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123:
oblek. Ampak dragi moji, verjemite