SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

06.08.2015 Views

vključili tudi prej ločeni Friderikov stolp. Ta je še vedno predstavljal jedro obrambe. Poleg tega soizkopali še obrambni jarek, ki je ločil bivalne dele gradu od predgradja in s tem so seprebivalci še dodatno zavarovali pred morebitnim napadom. Preko jarka so položili dvižni most, takoda bi napadalec moral skozi več obrambnih linij, da bi prišel do same gospode. S širitvijo so takopridobili predgradje, kjer pa so tako našli svoj prostor razni gospodarski objekti, brez katerih vsakspodoben grad v tistem času pač ni mogel biti.Medtemi objekti je bila npr. konjušnica in kovačija,prostori za služničad in podobno. Ta del gradusokasneje še enkrat podaljšali ter tako pridobiliševeč prostora znotraj obzidja, kamor sonamestili manj pomembne gospodarskeobjekte. Samo življenje na gradu v tem času panibilo tako zabavno in romantično, kot mordamislimo. Prostori in sobane so bili hladni intemačni, saj so bile okenske odprtine relativnomajhne glede na velikost prostora. Verjetnotudičistoča in čiščenje nista bila vsakdanji pojav. SPrva širitev gradutragičnim koncem zadnjega moškega potomcaceljskih grofov, Ulrika, in ko lastništvo gradu po dolgih bojih preide v roke Habsburžanov se končatudi najbolj plodno obdobje gradu Celje.Po izumrtju Celjskih je sam grad v kasnejših dobah doživel še nekaj prezidav, vendar je kmaluizgubil svojo strateško pomembnost. Zatem so ga ga prepustili propadu in je nekaj časa služil celokot priložnostni kamnolom, s katerega so odvažali kamne za gradnjo okoliških hiš. Čeprav je samrazvoj starega gradu Celje trajal kar štiri stoletja, je največji razcvet doživel ravno v času vladavineCeljskih. Tako je nastal grad, ki je po razsežnosti največji v Sloveniji, obenem pa veličasten pomnikrodu grofov in knezov, imenovanih po gradu.V zadnjem času je grad doživel dokaj temeljito obnovo tako jedra kot tudi obrambnega obzidja inFriderikovega stolpa, ter nam tako pričaral vsaj delno podobo mogočnega gradu, ki je bil center močiin vpliva rodu Celjskih. Za konec še ena zanimivost, kar se te znamenite družine tiče. Malo znano je,da so njihovi potomci, vendar po ženski strani, živi še danes. Med drugim so njihovi potomci tudi vBritanski kraljevini in ena izmed teh je bila danes že pokojna princesa Diana.Podoba gradu Celje v času zadnjega moškega potomca Celjskih - Ulrika

4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKIHKlemen RajhStari grad Celje ali Gornje Celje leži na Grajskem hribu nad Celjem, natančneje jugozahodno odmestnega jedra na skalnem pomolu nad reko Savinjo. Po velikosti je največji grad na Slovenskem.Njegov nastanek sega verjetno že v 12.stoletje, natančneje med leti 1120 in 1130, ko se po Celjuimenuje Gunther , prvi in edini po Celju imenovani mejni grof, iz stranske veje Vovbržanov. Prvotnograjsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški sKoroške na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. Vzahodnem delu je stala večnadstropna stavba, palacij, od katere so se v delcih ohranili obodnizidovi. V vzhodnem delu je bilo zaprto dvorišče z velikim vodnim zbiralnikom. Na vzhodni, najboljizpostavljeni strani, je bil zidni ščitni plašč, nekako 3 m višji od preostalega obodnega zidovja. Navrhu je bil zavarovan s hurdo, obrambnim hodnikom. V takšni obliki je predstavljal tipičniministerialski grad tedanjega časa in prav takšnega naj bi zgradil Gunther, vendar za to trditev nineposrednih dokazov - arheoloških ali pisnih.Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in Aufensteinovci. Vhod vgrad so Žovneški svobodniki uredili s severne strani. Gradu so še pred letom 1300 dodali novi venecobzidja in ga na severni strani okrepili z obrambnim stolpičem, ki je varoval dohod v notranjostgrajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu.Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.Po izumrtju njihove rodbine leta 1333 je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta 1341 grofovCeljskih, in od leta 1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejšestanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Stavbna zgodovina sedanjega gradu Celje se začenjašele z nastopom Žovneških oz. Celjskih. Kot vse kaže, je Friderik I.Celjski stanovanjsko primitivni, vbojih za njegovo posest poškodovani vovbrški grad odstranil ali vsaj tako prezidal, da ni ostalo odnjega ničesar ohranjenega, razen najdenega kosa romanskega portala. Nikakor namreč ne moremonastanka današnjega gradu postaviti pred čas visoke gotike, v 14.stoletje, nekje po letu 1333 in tudiarhivsko je izpričano, da je Friderik I. po tem letu grad prezidal in povečal, utrdil in priredil zastanovanje. Januarja leta 1348 je Celje prizadel uničujoč potres. Takrat se je del prvotnegaromanskega palacija s pečino vred sesul in poslej ni bil več primeren za bivanje. Tako so postavilinov, gotski palacij, ki so ga prestavili proti notranjosti dvorišča. Grad se je nato stavbno razvijalskozi 14.stoletje in okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovaliFriderikov stolp po Frideriku II, ki je bil v tem stolpu nekaj časa zaprt zaradi skrivne zveze z nižjoplemkinjo Veroniko deseniško in umora svoje žene. To očetu Hermanu II. ni bilo všeč, saj so poroketemeljile na političnih in strateških vlogah in redkokdaj iz ljubezni, zato je dal svojega sina zapreti!Friderikov stolp je bil že konec 14.stoletja vključen tudi v grajsko obzidje, vendar je njegova vloga ševedno ostajala primarno obrambna, uporabljali pa so ga tudi kot ječo, orožarno, shrambo,gospodarske namene…Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni delgradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ali palas. Tu sobili prostori za ženske. Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni stranije bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetega Andreja. Ssrednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodilskriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njemgradnika, poveljnika gradu z oboroženim spremstvom, sam grad pa so uporabljali kot zakladnico invojaško postojanko v času bitk.V 15. stoletju so razširili predgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidjepovezalo z močnim peterokotnim obrambnim stolpom in s tem so pridobili na površini ograjenega

4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKIHKlemen RajhStari grad <strong>Celje</strong> ali Gornje <strong>Celje</strong> leži na Grajskem hribu nad <strong>Celje</strong>m, natančneje jugozahodno odmestnega jedra na skalnem pomolu nad reko Savinjo. Po velikosti je največji grad na Slovenskem.Njegov nastanek sega verjetno že v 12.stoletje, natančneje med leti 1120 in 1130, ko se po Celjuimenuje Gunther , prvi in edini po Celju imenovani mejni grof, iz stranske veje Vovbržanov. Prvotnograjsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški sKoroške na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. Vzahodnem delu je stala večnadstropna stavba, palacij, od katere so se v delcih ohranili obodnizidovi. V vzhodnem delu je bilo zaprto dvorišče z velikim vodnim zbiralnikom. Na vzhodni, najboljizpostavljeni strani, je bil zidni ščitni plašč, nekako 3 m višji od preostalega obodnega zidovja. Navrhu je bil zavarovan s hurdo, obrambnim hodnikom. V takšni obliki je predstavljal tipičniministerialski grad tedanjega časa in prav takšnega naj bi zgradil Gunther, vendar za to trditev nineposrednih dokazov - arheoloških ali pisnih.Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in Aufensteinovci. Vhod vgrad so Žovneški svobodniki uredili s severne strani. Gradu so še pred letom 1300 dodali novi venecobzidja in ga na severni strani okrepili z obrambnim stolpičem, ki je varoval dohod v notranjostgrajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu.Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.Po izumrtju njihove rodbine leta 1333 je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta 1341 grofovCeljskih, in od leta 1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejšestanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Stavbna zgodovina sedanjega gradu <strong>Celje</strong> se začenjašele z nastopom Žovneških oz. Celjskih. Kot vse kaže, je Friderik I.Celjski stanovanjsko primitivni, vbojih za njegovo posest poškodovani vovbrški grad odstranil ali vsaj tako prezidal, da ni ostalo odnjega ničesar ohranjenega, razen najdenega kosa romanskega portala. Nikakor namreč ne moremonastanka današnjega gradu postaviti pred čas visoke gotike, v 14.stoletje, nekje po letu 1333 in tudiarhivsko je izpričano, da je Friderik I. po tem letu grad prezidal in povečal, utrdil in priredil zastanovanje. Januarja leta 1348 je <strong>Celje</strong> prizadel uničujoč potres. Takrat se je del prvotnegaromanskega palacija s pečino vred sesul in poslej ni bil več primeren za bivanje. Tako so postavilinov, gotski palacij, ki so ga prestavili proti notranjosti dvorišča. Grad se je nato stavbno razvijalskozi 14.stoletje in okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovaliFriderikov stolp po Frideriku II, ki je bil v tem stolpu nekaj časa zaprt zaradi skrivne zveze z nižjoplemkinjo Veroniko deseniško in umora svoje žene. To očetu Hermanu II. ni bilo všeč, saj so poroketemeljile na političnih in strateških vlogah in redkokdaj iz ljubezni, zato je dal svojega sina zapreti!Friderikov stolp je bil že konec 14.stoletja vključen tudi v grajsko obzidje, vendar je njegova vloga ševedno ostajala primarno obrambna, uporabljali pa so ga tudi kot ječo, orožarno, shrambo,gospodarske namene…Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni delgradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ali palas. Tu sobili prostori za ženske. Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni stranije bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetega Andreja. Ssrednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodilskriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njemgradnika, poveljnika gradu z oboroženim spremstvom, sam grad pa so uporabljali kot zakladnico invojaško postojanko v času bitk.V 15. stoletju so razširili predgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidjepovezalo z močnim peterokotnim obrambnim stolpom in s tem so pridobili na površini ograjenega

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!