namestnika na Ogrskem. To pa je izzvalo zaroto Hunjadijevih sinov. Ko je prišel Ulrik II. s kraljem načelu križarske vojne proti Turkom 09.11.1456 v Beograd, so ga tam ubili.Cesar Friderik je, po dedni pogodbi podpisani leta 1443 po spopadu Celjskih in Habsburžanov, leta1457 prevzel posestva Celjskih na Štajerskem, Kranjskem ter Koroškem. Oblast na Ogrskem je posmrti kralja Ladislava prevzel leta 1458 Matija Korvin (Kralj Matjaž).CELJSKI IN NJIHOVE POSESTI TER GRADOVICeljski so v stoletju svoje vladavine pridobili mnogo posesti ter skupaj z njimi tudi gradov, tako naŠtajerskem, Koroškem, Kranjskem kot tudi na Hrvaškem. V lasti so imeli več kot 200 gradov, skaterimi so upravljali oskrbniki.Med njimi bi posebej izpostavila grad Žovnek, saj od tam Celjski tudi izvirajo. Grad, ki so ga sezidalivečinoma Žovneški sami, je prvič omenjen leta 1130. V upravljanje so ga Celjski dali svojimoskrbnikom. Vendar so se vedno radi vračali, tudi po letu 1333, ko so svojo rezidenco ustvarili vCelju. V Žovneku naj bi imel Ulrik shranjene tudi svoje zaklade, ki jih je podedoval po očetuFrideriku. Po izumrtju Celjskih je grad prešel v roke Habsburžanov, kasneje pa se je menjalo velikooskrbnikov. Služil je tudi kot kamnolom za pozidavo graščine v dolini. Razen ohranjenega gotskegatronadstropnega stolpa, so od gradu ostale večinoma le razvaline. Grad stoji še danes na vzpetininad Žovneškim jezerom jugovzhodno od Braslovč in je priljubljena točka pohodnikov. Leta 2000 je zobnovitvenimi deli pričelo kulturno in zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče.Najpomembnejša, tako za razvoj turizma v mestu <strong>Celje</strong>, kot tudi zgodovinska točka, pa je sevedaStari grad, ki je bil največja utrdba na Slovenskem. Leži na Grajskem hribu z nadmorsko višino 407metrov, od koder nam pogledom pokriva celotno mesto <strong>Celje</strong>. Njegova lega je igrala pomembnovlogo pri obrambni funkciji Celjskih grofov. Prvotni Celjski grad naj bi dal zgraditi grof Gunter v 12.stoletju. Sredi 13. stoletja so ga pozidali Vovbržani kot preprosto romansko stavbo nepravilnegatlorisa s palacijem in obzidanim dvoriščem z vodnim zbiralnikom. Po izumrtju rodbine Vovbržanov jeleta 1333 grad prešel v roke Žovneških, ki so vhod uredili s severne strani ter mu dodali obrambnistolp. Utrdili in podaljšali so tudi obzidje, ki je sedaj segalo od od vzhoda do severovzhoda. Vhod paso prestavili na južno stran, kjer je še danes. Celjski grofje so grad začeli preurejati v bivalnorezidenco. Okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp (današnji Friderikov stolp). Navzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del graduza Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba, kjer so bili prostori zaženske. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetegaAndreja. S srednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je izgradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in soimeli na njem gradnika. Ob potresu leta 1348 se je porušil del romanskega palacija s pečino vred.Porušeni del so na novo pozidali in ga prestavili proti notranjosti dvorišča. V 15. stoletju so razširilipredgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidje povezalo z močnimpeterokotnim obrambnim stolpom. V drugi polovici 16. stoletja je grad doživel ponovno prezidavo.Obrambno zidovje se je zvišalo v jedru kot tudi v predgradju. Uredili so tudi notranje dvorišče.Posodobljen del obzidja so opremili z renesančnimi strelnimi linami. Celjska je skozi stoletja menjalveliko lastnikov, danes pa je na njem urejena turistična pisarna in kavarna.Del obrambnega obzidja v mesnem jedru Celja je bil tudi Spodnji grad, v katerem so Celjski od leta1400 imeli tudi svoje bivalne prostore. Preostanek tega nekdanjega palacija se vidi predvsem napodlagi kamnitih gotskih oken. V kasnejšem obdobju je grad dobil nadzidek, celotno nadstropje inpraktično do osamosvojitve Slovenije služil kot vojašnica. Nadzidek je nastal v času vladanjaavstrijske cesarice Marije Terezije. Danes je v kletnih prostorih gradu urejena stalna zbirka,poimenovana Mesto pod mestom. Razstava predstavlja vhod v starorimsko Celeio ob zahodnemstarorimskem obzidju nad katerim je v srednjem veku nastal Spodnji grad. Rekonstruirana je
starorimska cesta, ob tem pa lahko v obzidju občudujemo tudi kiparsko okrasje nekdanje Celeie innjenih rimskih templjev, ki so jih v kasnejšem obdobju uporabili kot preprost gradbeni material.Zapuščina Celjskih grofov je vidna in ostaja del kulturne dediščine Celja in Slovenije, kjer še zdalečne naletimo na tako imenitno srednjeveško plemiško rodbino. V današnjem času pa zgodovinaCeljskih grofov predstavlja glavni vir za turistično predstavitev in ponudbo Celja, vključno zlegendarnimi pripovedmi o družinskem in političnem življenju Celjskih. Zagotovo jenajpomembnejša ravno zgodba o nesrečni ljubezni med Veroniko in Friderikom; popolnomaprimerljiva z znamenito dramo Williama Shakespeara Romeo in Julija. Ravno spričo tega so zgodbe oCeljanih dostikrat literarizirane, le-te pa predstavljajo tudi vir za kvalitetno vodenje skozi <strong>Celje</strong>.Priloga 1: rodovnik Celjskih
- Page 1: IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5: 1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7: zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11: 2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13: 3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 16: 3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22: 4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24: PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26: Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28: vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30: Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32: 7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34: 7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36: 8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38: 8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40: 9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42: 9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46: 10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50: 11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52: Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54: je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56: 12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66:
14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68:
15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70:
15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72:
16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74:
- lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76:
nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78:
Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80:
iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82:
Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84:
Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86:
Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88:
3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90:
Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92:
ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94:
Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96:
V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98:
as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102:
23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106:
24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108:
25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110:
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112:
le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114:
se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116:
ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118:
Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120:
2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122:
28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123:
oblek. Ampak dragi moji, verjemite