SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

pa: » Ja, kje je pa Ojstrica?« Govorim seveda o isti zgradbi. Ne, je ni več! Zdaj imamoMaksimiljana! Gremo naprej proti Narodnemu domu. Na Trgu Celjskih knezov, nas bo pričakallokalni vodnik. »Ja zakaj pa zdaj lokalni vodnik?«, se boste vprašali. »Ja zato, ker so se naIZLETNIKU CELJE dogovorili z ZAVODOM CELEIA CELJE, da nam bodo poslali lokalnega vodnika!«»In kakšno zvezo imata IZLETNIK CELJE in ZAVOD CELEIA CELJE z našo obletnico mature?«, bonaslednje vprašanje. OK, gremo lepo po vrsti.Seveda bi takšno organizacijo obletnice mature in tudi strokovno vodenje lahko opravil vsak odnas. Kaj pa je to takšnega? Šala mala! Vendar dragi moji, tudi to se je spremenilo. Našaobletnica vključuje različne turistične storitve in kot takšna predstavlja pravi turistični produkt.Le-tega pa lahko organizirajo samo pravne osebe, ki so na GZS pridobile licenco za opravljanjeturistične dejavnosti. Tega si nisem izmislil jaz! Govorim o Zakonu o spodbujanju razvojaturizma iz leta 2004. In IZLETNIK CELJE to licenco ima, seveda pa ni edini v Celju. Pomembno je,da se organizacija zaupa pravni osebi, ki ima dovoljenje (licenco), da se ukvarja s tovrstnodejavnostjo. Isti zakon in pa občinski odlok govori tudi o tem, da lahko vodenja po mestuopravi samo lokalni turistični vodnik z opravljenim izpitom. In zato bo IZLETNIK CELJE poklicalZAVOD CELEIA CELJE in naročil lokalnega vodnika. Mi, ki smo samo skupina sicer prijetnih indobromislečih oseb, pač ne moremo na ZAVODU CELEIA CELJE naročiti lokalnega vodnika. Tudiče bi to želeli, bi nas verjetno opozorili na dejstvo, da nimamo licence za organiziranjeturistične storitve in da naši želji žal ne morejo ugoditi. Da ne bo pomote. To isto velja tudi zarazna društva, pa sindikate, stanovska združenja,.. . Je zdaj bolj jasno? Upam, da se vsaj ti,Špela, ki si zdaj tržna inšpektorica, strinjaš z menoj.Predvidevam, da nam bo lokalni vodnik povedal nekaj o Narodnem domu, o Knežjem dvorcu ino naših celjskih solzicah. Nekateri to pridobitev sicer imenujejo drugače, ampak če nikogardrugega, tebe, Melita, bi pa sigurno zmotilo tisto drugo ime. Sledi sprehod do Mesta podmestom. »Kaj je pa zdaj to?« »Nekaj, kar vi, dragi moj Boštjan, v Ljubljani pač nimate. In tudi neboste imeli!« Malce skrivnostno? Nič zato! Splavar na levem bregu Savinje še vedno stoji,seveda tudi Mestni park. No, v park si nas pa lokalni vodnik po mojem mnenju ne bo upalodpeljati. V soboto ob 10 uri, v parku sigurno še niso odpravljene posledice petkovega (žeomenjenega) veseljačenja. Zato se bomo vrnili na Gosposko (to je bivša Zidanškova, da ne bopomote), se za trenutek ustavili pri kipu Marijinega Vnebovzetja na Glavnem trgu in natonadaljevali do Danijelove cerkve. Koliko vas je bilo krščenih ravno v tej cerkvi? Ko se bomoodpravili proti Vodnemu stolpu, boste najprej opazili, da gostilne Kapun ni več. No ja, zgradbasicer stoji, je pa v takšnem stanju, da se bomo naredili, kot da je ne vidimo. Po tolikokrat smokakšno tarok partijo odigrali na vrtu v tisti prijetni senci. Tako pač je! Naš sprehod bomonadaljevali po Kocenovi ulici (to je bivša Čuprijska), do Krekovega trga. Na vrtu hotela Evropa,bomo popili kavico in občudovali našo najnovejšo pridobitev - kip posvečen Celjanki, svetovnipopotnici Almi Vilibaldi Maksimiljani Karlin. Se spominjate, da nam je to gospo omenjala žerazredničarka prof. Božena Orožen pred 30. leti? Ja vem, ti Tanja se sigurno spominjaš, kaj padrugi? Počasi se bomo mimo Celjskega doma sprehodili do železniške postaje. Tudi tu bosteopazili določene spremembe, ampak naša platana pa še stoji! Nje pa nismo dali! Naavtobusnem postajališču nas bo pričakal avtobus in z njim se bomo odpeljali na Celjski grad.Se bo morda kdo od vas vprašal, če smo ga na novo pozidali. Ne, nismo! Je pa res, da ječudovito obnovljen in je še mogočnejši kot včasih. Se spomniš Irena kako si se jokala obzgodbi o Veroniki Deseniški? Pa tudi na obnovljeni in obiskovalcem odprt Friderikov stolp sebomo povzpeli. Upam, da bomo imeli lepo vreme in še iz ptičje perspektive občudovali našelepo mesto. Še vedno je stisnjeno med Savinjo in Voglajno! Morda nekaj prostega za kakšnogasilsko fotografijo, nato pa z avtobusom na Celjsko kočo. Že slišim: »Pa ne na Celjsko kočo!Kaj se mu je zmešalo?« Ja, pa točno na Celjsko kočo se bomo zapeljali. Tudi jaz se spominjamtistega športnega dneva leta 1980. Smučali se nismo ravno veliko, ker vlečnica v glavnem nidelala, v kočo si skoraj nismo upali vstopiti, vonja po golažu, pa kar nekaj časa nismo spravili z