SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

28. OBISK V CELJU (40. obletnica mature)Branko HUS1. UVODNaslov seminarske naloge »Obisk v Celju (40. obletnica mature) mi v prvem trenutku ni bilravno simpatičen. Sčasoma pa sem mnenje spremenil. Kot Celjan sem ponosen na dejstvo, dalahko v Celju tudi v relativno kratkem času pokažemo veliko zanimivega. Ali ni ravno obletnicamature idealna priložnost, da obudimo spomine na našo mladost, hkrati pa vsem, ki zdaj neživijo več v Celju, pokažemo naše nove pridobitve? Morda bo kakšna pripomba tudi kogazbodla. Pa kaj zato? Saj je izključno dobronamerna!Upam, da izbrani stil za ocenjevalce naloge ne bo preveč moteč. Tako sem si stvar pač zamislil.V obliki vabila na obletnico mature svojim bivšim sošolcem.2. VSEBINSKI DEL NALOGEDraga sošolka, dragi sošolec!Morda se spominjaš, morda pa tudi ne, toda pred petimi leti smo se dogovorili, da bomletošnjo - 30. obletnico naše mature organiziral jaz. In ker se ta čas nezadržno približuje, tipošiljam vabilo. Ker je večino med vami življenjska pot zapeljala izven Celja, bomo letošnjoobletnico pripravili malce drugače. S ponosom vam bom pokazal, kaj smo v Celju pridobili vzadnjih letih, seveda pa bomo obudili tudi spomine na čase, ko smo bili še malo mlajši.Predlagam, da se v soboto, 21. maja 2011 ob 9.00 uri srečamo pred nam najdražjo šolo -Gimnazijo Celje. Zdaj se sicer imenuje I. Gimnazija v Celju, vendar govorim o zgradbi, katerosmo skupaj obiskovali štiri leta. Štiri lepa leta! Ker bomo imeli urnik kar natrpan, predlagam, daste točni. To velja tudi zate, Miha! Res je, da ti je štiri leta uspevalo prepričevati profesorje, daje imel avtobus zamudo, da ti je pes pobegnil med jutranjim sprehodom, pa da je babicizmanjkalo zdravil,… vendar vedi, da pri nas s takšnimi izgovori ne boš uspel. Torej ob 9.00!Pred šolo še vedno stoji kip partizanskemu pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, ki je celjskogimnazijo obiskoval kakšnih 40 let pred nami. Prepričan sem, da vam bo ugajala nova ploščadpred šolo, katero so uredili pred nekaj leti. Tudi novo igrišče za šolo si bomo ogledali. Stoji naistem mestu, je pa popolnoma obnovljeno. To je tam, dragi moj Matevž, kjer si ti vsak tedeniskal opravičila, zakaj pa ravno danes res ne bi mogel telovaditi. Tudi o telovadnici se nekajgovori. Je pa res, da se o tem govori že kar nekaj časa.Počasi se bomo po Malgajevi ulici sprehodili proti Gledališkem trgu. Predvidevam, da bomo nakrižišču Malgajeve in Ljubljanske naleteli na manjši logistični problem. V Celju je zadnje časenamreč zelo popularno, da svojega BMW-a, Mercedesa, Porsche-a ali pa vsaj Hondo Civic,parkiraš na pločniku, kolesarski stezi, še bolje pa kar ne prehodu za pešce. Če pa je zravengostinski lokal in lahko potem sam občuduješ svoje početje, pa si lepšega skoraj ne morešpredstavljati. To za navadne pešce in kolesarje seveda predstavlja problem, za nas pa nikakorne, saj smo ne nazadnje še vedno relativno mladi in gibčni. Se bomo že nekako prebili! Če pase bo komu kljub vsemu zataknilo med parkiranimi avtomobili in ograjo gostinskega lokala, panaj se malce zamisli nad svojo težo. A bi kakšen kilogram manj res škodil? Nam bo torej uspeloin ustavili se bomo pri spomeniku Vojna in mir. Upam, da bodo takrat že uspeli odstranitiostanke petkovega veseljačenja celjskih srednješolcev. Bodimo pošteni! Tudi mi smo se znalipoveseliti ampak to, kar se v zadnjih letih dogaja ob petkih v Celju, pa presega vse mejedobrega in zdravega okusa. Vendar se bodo s tem problemom ukvarjali drugi, ki so za tovrstneprobleme bolj poklicani. Gledališče seveda še vedno stoji in je še vedno med vodilnimi vSloveniji. Boste pa na drugi strani takoj opazili novo, veliko, oranžno zgradbo, ki je pred leti šeni bilo. Vesna, ti se boš verjetno zgrožena vprašala: »Pa ne da so čitalnico porušili?«, ti Mitja