26. FRIDERIK IN VERONIKAGabrijela KovačičCiljiPredstaviti del zgodovinskih dogodkov s pomočjo ene najbolj škandaloznih zgodb v obdobjurazcveta Celjskih grofov. Osvetliti družbeno politično situacijo prve polovice 15. stoletja.Zgodba je postala tudi zelo priljubljeno izhodišče za nastanek mnogih literarnih del.Vsebinski delV Celju in širšem slovenskem prostoru je že skoraj vsak kdaj slišal o Celjskih grofih (Celjskihknezih). Dejstvo je, da so bistveno zaznamovali obdobje od prve polovice 14. stoletja, dozačetka druge polovice 15. stoletja. Do nasilne smrti zadnjega predstavnika te izjemne družineleta 1456, lahko spremljamo izjemne politične dosežke družine takratnem Evropskem prostoru.Zelo burno in polno raznih spletk je bilo obdobje Hermana II. Celjskega in njegovega sinaFriderika II. Po eni stran so načrti o vzpenjanju družine proti vrhu tekli kot po maslu, po drugistrani ji je »sramoto« delal Friderik II. Celjski.Friderika II. (r. ok. 1380, u. 1454) je oče na svojo željo poročil z Elizabeto Frankopansko.Elizabeta je bila hči Stjepana Modruškega in je prihajala s Hrvaškega. Poroka je bila v naprejdogovorjena in s strani Friderika nezaželena, saj je bila sklenjena predvsem zaradi združevanjaposesti in večanja moči. Poroka se je zgodila ok. leta 1405, istega eta sta z Friderikom II. žepovila sina Ulrika II. (u. 9. novembra 1456). Njun zakon je bil vse prej kot srečen in že od ok.1415 sta živela vsaksebi. (Ločitev, kot jo poznamo danes, ni bila možna saj je veljalo: »Kar jeBog združil, naj človek ne loči«).Zgodba se je zapletla, ko se je Friderik II. zaljubil v Veroniko Deseniško. Da bi prosto užival vljubezni, bi se naj znebil Elizabete. Ljudski glas pravi, da je zaradi ljubezni do Veronike leta1422 ubil prvo ženo. V Celjski kroniki najdemo podatek, da so jo našli mrtvo 1423. Ne glede nato ali je Friderik dal naročilo za umor ali pa ga je izpeljal sam, je zadeva močno negativnoodjeknila na vseh pomembnih dvorih. Obtožba je prišla tudi do ogrskega kralja Sigismunda,vendar Friderika to ni prizadelo, saj se je 1425 celo poročil z Veroniko. Nekaj časa sta bivala nagradu Fridrihštajn nad Kočevjem. Kralj Sigismund naj bi (na zahtevo Hermana II.) obema stregelpo življenju in Friderik zaprosi Benetke za zatočišče, vendar beneški senat prošnjo zavrne.Sigismund je dal prijeti Friderika II. in ga poslati očetu Hermanu II., ki ga je zaprl v ječo(Friderikov stolp), Fridrihštajn pa so porušili. Veronika je zbežala k Frideriku IX. Ptujskemu, ki joje skrival v Vurberku pri Ptuju. Ko so jo zasledovalci odkrili, so jo obtožili čarovništva in sprožiliproti njej sodni proces. Imela je sposobnega zagovornika in je bila oproščena vseh obtožb.Kljub oprostilni sodbi jo je tast zaprl v ječo na gradu Ojstrica pri Vranskem, kjer so jo ponjegovem ukazu usmrtili (utopili so jo v kadi). Pokopali so jo v Braslovčah, po tem, ko soFriderika 1426 izpustili iz ječe, je dal svojo ljubljeno prekopati v Jurklošter, kjer so na obletniconjene smrti (17. oktobra) vsako leto molili.Po smrti svojega ambicioznega očeta Hermana II. je vodenje družine in družinskih poslov prešlona Friderika II. in Ulrika II. Vendar se je Friderik II. posvetil predvsem zasebnim in duhovnimzadevam ter se pred javnostjo umaknil, politične spletke in ambiciozno poseganje po vladarskimoči je nadaljeval njegov sin Ulrik II., ki je bil karakterno veliko bolj podoben svojemumogočnemu dedu kot pa škandaloznemu očetu. Friderik II. je umrl 1454. leta na matičnemgradu Žovnek, kamor se je po burnih mladostnih dogodkih umaknil.
ZaključekObstaja kar nekaj domnev o tem kdo je bila Veronika Deseniška in od kod natančno je izvirala?Morda je nam nekako najbliže naslednja.Veronika Deseniška (roj.?, u. 17. oktobra 1425 ali 1428?) bi po pričevanju Celjske kronike najbila nižjega stanu (?viteškega rodu) zato se je Hermanu II. zdela neprimerna nevesta zanjegovega naslednika. Izvirala naj bi iz vasi Desinić južno od Velikega Tabora v HrvaškemZagorju. Vendar se na ta kraj navezuje le zaradi podobnosti imena kraja. V Celjski kronikinapisani po letu 1435 nosi ime »plemenita Veronika von Dessnitz«. V književnosti inzgodovinopisju se je pridevek povezoval z imenom vasi Desinić. Veronika je postalanajpogostejši zgodovinski motiv v slovenski literaturi in pravilno je, da ostaja prisotna šenaprej. Ne glede na njen izvor se je spomin na Veroniko trdno zasidral v naši zgodovini.
- Page 1:
IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5:
1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7:
zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13:
3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15:
namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16:
3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24:
PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26:
Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28:
vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30:
Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32:
7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34:
7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36:
8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38:
8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40:
9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42:
9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44:
10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46:
10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48:
11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50:
11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52:
Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54:
je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56:
12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58:
svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60:
Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62:
stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84: Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86: Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88: 3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90: Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92: ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94: Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96: V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98: as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107 and 108: 25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 109 and 110: 25. PRIREDITEV V CELJUStari običaj
- Page 111 and 112: le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113: se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 117 and 118: Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120: 2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122: 28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123: oblek. Ampak dragi moji, verjemite
Change language