SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

26. FRIDERIK IN VERONIKAGabrijela KovačičCiljiPredstaviti del zgodovinskih dogodkov s pomočjo ene najbolj škandaloznih zgodb v obdobjurazcveta Celjskih grofov. Osvetliti družbeno politično situacijo prve polovice 15. stoletja.Zgodba je postala tudi zelo priljubljeno izhodišče za nastanek mnogih literarnih del.Vsebinski delV Celju in širšem slovenskem prostoru je že skoraj vsak kdaj slišal o Celjskih grofih (Celjskihknezih). Dejstvo je, da so bistveno zaznamovali obdobje od prve polovice 14. stoletja, dozačetka druge polovice 15. stoletja. Do nasilne smrti zadnjega predstavnika te izjemne družineleta 1456, lahko spremljamo izjemne politične dosežke družine takratnem Evropskem prostoru.Zelo burno in polno raznih spletk je bilo obdobje Hermana II. Celjskega in njegovega sinaFriderika II. Po eni stran so načrti o vzpenjanju družine proti vrhu tekli kot po maslu, po drugistrani ji je »sramoto« delal Friderik II. Celjski.Friderika II. (r. ok. 1380, u. 1454) je oče na svojo željo poročil z Elizabeto Frankopansko.Elizabeta je bila hči Stjepana Modruškega in je prihajala s Hrvaškega. Poroka je bila v naprejdogovorjena in s strani Friderika nezaželena, saj je bila sklenjena predvsem zaradi združevanjaposesti in večanja moči. Poroka se je zgodila ok. leta 1405, istega eta sta z Friderikom II. žepovila sina Ulrika II. (u. 9. novembra 1456). Njun zakon je bil vse prej kot srečen in že od ok.1415 sta živela vsaksebi. (Ločitev, kot jo poznamo danes, ni bila možna saj je veljalo: »Kar jeBog združil, naj človek ne loči«).Zgodba se je zapletla, ko se je Friderik II. zaljubil v Veroniko Deseniško. Da bi prosto užival vljubezni, bi se naj znebil Elizabete. Ljudski glas pravi, da je zaradi ljubezni do Veronike leta1422 ubil prvo ženo. V Celjski kroniki najdemo podatek, da so jo našli mrtvo 1423. Ne glede nato ali je Friderik dal naročilo za umor ali pa ga je izpeljal sam, je zadeva močno negativnoodjeknila na vseh pomembnih dvorih. Obtožba je prišla tudi do ogrskega kralja Sigismunda,vendar Friderika to ni prizadelo, saj se je 1425 celo poročil z Veroniko. Nekaj časa sta bivala nagradu Fridrihštajn nad Kočevjem. Kralj Sigismund naj bi (na zahtevo Hermana II.) obema stregelpo življenju in Friderik zaprosi Benetke za zatočišče, vendar beneški senat prošnjo zavrne.Sigismund je dal prijeti Friderika II. in ga poslati očetu Hermanu II., ki ga je zaprl v ječo(Friderikov stolp), Fridrihštajn pa so porušili. Veronika je zbežala k Frideriku IX. Ptujskemu, ki joje skrival v Vurberku pri Ptuju. Ko so jo zasledovalci odkrili, so jo obtožili čarovništva in sprožiliproti njej sodni proces. Imela je sposobnega zagovornika in je bila oproščena vseh obtožb.Kljub oprostilni sodbi jo je tast zaprl v ječo na gradu Ojstrica pri Vranskem, kjer so jo ponjegovem ukazu usmrtili (utopili so jo v kadi). Pokopali so jo v Braslovčah, po tem, ko soFriderika 1426 izpustili iz ječe, je dal svojo ljubljeno prekopati v Jurklošter, kjer so na obletniconjene smrti (17. oktobra) vsako leto molili.Po smrti svojega ambicioznega očeta Hermana II. je vodenje družine in družinskih poslov prešlona Friderika II. in Ulrika II. Vendar se je Friderik II. posvetil predvsem zasebnim in duhovnimzadevam ter se pred javnostjo umaknil, politične spletke in ambiciozno poseganje po vladarskimoči je nadaljeval njegov sin Ulrik II., ki je bil karakterno veliko bolj podoben svojemumogočnemu dedu kot pa škandaloznemu očetu. Friderik II. je umrl 1454. leta na matičnemgradu Žovnek, kamor se je po burnih mladostnih dogodkih umaknil.