Poleg okusnih in za današnji čas, mogoče malo nenavadnih jedi, bodo predstavljeni običaji,kateri še živijo, predstavil se bo namen teh običajev, kdo ter kdaj jih je izvajal. Glavni namen paje ponovno obuditi te običaje oziroma jih vsaj predstaviti tako, da se bodo obiskovalci zavedalibogate kulturne dediščine. Poleg spodaj navedenih in drugih običajev se bodo predstavili ševsi prazniki, ki jih praznujemo še danes.Florjevanje – fantje se zberejo 3. Maja na večer pred godom sv. Florjana, ki je zavetnik predpožarom in kot tak gasilcev. Fantje gredo od hiše do hiše in s pesmijo oznanjajo ljudem, da jihFlorjan varuje.Tepeškanje – 28.12. so otroci zgodaj vstali in šli od hiše do hiše s šibami v rokah ter ponavljali''Šip, šap, šip, šap; reš’te se reš’te starega leta, vesel’te vesel’te se novega leta; v žep’cepoglejte in d’narce nam dejte, šip, šap, šip ,šap”. V dar so dobili denar, lahko pa tudi sadje,kekse, pecivo.Pušnšank – vaška veselica, kjer so prodajali vino, zraven pa je spadal ples in veselje.Velikokrat so se veselice končale s pretepom – seveda zaradi preveč popitega vina.Kmečka opravila – kopanje vinogradov, košnja trave, žetev, obiranje hmelja, kožuhanje,izdelava sodov in pletenih košar – zbrali so se kmetje, v nekateri primerih kmetice iz vasi, terskupaj opravljali opravilo. Ta opravila so jim bila tudi v zabavo saj so si peli narodne pesmi, siizmenjavali informacije in si pripovedovali pikantne zgodbice iz vasi in mesta. Zraven so popilikakšen kozarček vina ali dva, gospodinje pa so poskrbele za jedačo.Kmečke koline – začele so se zgodaj zjutraj. Ker so se koline odvijale v zimskem času in jih jemed opravili zelo zeblo (delali so v mrzli vodi, potokih) so se greli z domačim žganjem.Popoldan je bil rezerviran za izdelovanje klobas, temu pa je sledila obilna večerja in zabava,navadno s harmoniko, ki je trajala pozno v noč. Nekje so se veselili tudi tri dni.Maškare – našemilo se je staro in mlado. Maškare so hodile v skupinah in v vsaki od njih stabila ženin in nevesta, z veliko spremljevalci. V skupini je hodila tudi stara ženica, ki je zbiraladarove.Prvi maj - Na prvega maja dan je ljudi že od nekdaj prevevalo praznično vzdušje. Narekovala gaje zelena in cvetoča narava, ki se je ravnokar prebudila iz zimskega spanja. Leta 1890 je prvimaj postal tudi delavski praznik, ki je danes povezan z številnimi kulturnimi shodi, veselicamiin prvomajskimi kresovi po okoliških vrhovih.Martinovo - (11. november) je pri nas splošno priljubljen praznik, še posebno zato, ker jepovezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Mošt se spremeni v vino, to pa je seveda doberizgovor za veselje in praznovanje.Kmečka (cerkvena) poroka – se začne veliko pred dejansko poroko in sicer z ženitvijo, temusledi slovo neveste, šranga ter šele nato poroka.3. ZaključekGlede na to da je tema zanimiva in je močno povezana z našo kulturno dediščino in narodnimponosom, pričakujem, da se bo dogodka udeležila širša populacija, katera bo ob prikazanem inokušenem obujala spomine na pretekle čase, drugi pa se bodo razširili svoje znanje. Mladibodo spoznali kako je bilo živeti nekoč in morda izpolnili glavni cilj prireditve, da bi se običajiohranili in ne utonili v pozabo. Slovenija je res mala, ampak naša zgodovina je zelo bogata,raznolika in če temu dodamo še kulinariko, narečja in raznolikost pokrajin, dobimo na enemkupu zanimivo in pestro ''zgodbo'' za nas in turiste.
25. PRIREDITEV V CELJUStari običaji in kulinarikaMonika OštirUVODKljub novemu načinu življenja in hitremu tempu vsakdana še lahko ulovimo del našepreteklosti - lahko je to ljudska umetnost, pesem, lahko so običaji, šege, recepti naših babic.Če kdaj kdo reče, da se v Celju nič ne dogaja, se pošteno moti. Pestrost in raznolikost prireditevter dogodkov namreč ne more pustiti ravnodušnega še tako zahtevnega gosta oziroma turista.Tako je bilo tudi že v preteklosti, saj je <strong>Celje</strong> že takrat veljalo za gospodarsko in družabnosredišče. Med množico dogodkov se je oblikovalo nekaj tradicionalnih dogodkov, ki segajo nele v slovenski, temveč tudi v evropski prostor. Čeprav, če govorimo o običajih značilnih le za<strong>Celje</strong>, po besedah znanega celjskega etnologa Vlada Šlibarja in po precej praznih knjižnihpolicah s to vsebino, teh ni veliko, saj se je po II. svetovni vojni veliko ljudskega izročilarazgubilo. Po tej vojni so ljudje običaje prinesli od drugod - tako je bilo <strong>Celje</strong> po drugi svetovnivojni precej manj živahno kot pred njo. A se je tudi to z leti spremenilo, tako se lahko sedajpohvalimo z kar nekaj odmevnimi prireditvami, ki jih že vrsto let pripravljajo v Knežjem mestu.K dobrim prireditvam sodi seveda tudi dobra kulinarika, ki je v Celju že od nekdaj ne manjka.Najbrž je le malokdo, ki ve, da je bilo <strong>Celje</strong> nekoč pravo sladoledno mesto, saj so bili v samemcentru mesta nekoč stalno prisotni sladoledarji. Tradicija dobrega sladoleda pa se je ohranilavse do danes.1. Stari običaji v Knežjem mestuO običajih v Celju bi bolj težko govorili, bolj o navadah oziroma o tradicionalnih prireditvah.Razlog za to je predvsem v izgubi podatkov o običajih na Celjskem, po II. svetovni vojni. Takovsaj pravi etnolog Aleš Šlibar. Vseeno pa se jih je nekaj obdržalo oziroma je kar nekajnovodobnih. Nekaj običajev se je ohranilo tudi v okoliških mestih.1.1. Pustovanje - Ohranilo se je pustovanje, ki ga sicer množično pripravljajo tudi v ostalihslovenskih mestih. Pri nas ga imenujemo Celjski pust, ki vsako leto na ulice privabi množiceljudi ter seveda tudi številne pustne maske. Gre za sklop prireditev namenjenih obujanjutradicije pustnih šeg. Po tradicionalnem slovenskem pustnem izročilu se prireditve začenjajo žeteden dni pred nastopom pusta, vrhunec dosežejo s pustno povorko in se zaključijo s pokopompusta pred Muzejem novejše zgodovine <strong>Celje</strong>. Zimo pa vsako leto preženemo tudi s pokopompusta, ki ga KUD »Svoboda« Zagrad <strong>Celje</strong> organizira v sodelovanju z <strong>Zavod</strong>om <strong>Celeia</strong> <strong>Celje</strong>.1.2. Mednarodni mladinski pevski festival - Na njem se že več kot pol stoletja vsako drugoleto srečujejo najboljši mladi pevci iz vse Evrope. Gre za bienalno prireditev, ki poteka v aprilu,in sicer v Celjskem domu ter Starem gradu <strong>Celje</strong>.1.3. Dnevi komedije - Gre za dogodek mlajšega porekla, ki pa se je v Celju tako prijel, da so galetos organizirali že 20-ič zapored. Vsako leto na dnevih komedije izberejo tudi žlahtnokomedijo, žlahtnega komedijanta in komedijantko, žlahtnega režiserja in žlahtno predstavo. Nagledaliških odrih se zvrstijo najbolj znani igralci v Sloveniji, ki gledalce nasmejijo do solz.
- Page 1:
IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTI
- Page 4 and 5:
1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL
- Page 6 and 7:
zapisano. Poroko s Sigismundom Luks
- Page 8 and 9:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽ
- Page 10 and 11:
2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara Hartma
- Page 12 and 13:
3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika
- Page 14 and 15:
namestnika na Ogrskem. To pa je izz
- Page 16:
3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan
- Page 19 and 20:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 21 and 22:
4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKI
- Page 23 and 24:
PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Fr
- Page 25 and 26:
Njena zgradba je A A B B C C ali A
- Page 27 and 28:
vidovega plesa naj bi bilo gibanje
- Page 29 and 30:
Plemič in plemkinjapModa plemiški
- Page 31 and 32:
7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPred
- Page 33 and 34:
7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA K
- Page 35 and 36:
8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina Umek
- Page 37 and 38:
8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinsk
- Page 39 and 40:
9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V
- Page 41 and 42:
9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CEL
- Page 43 and 44:
10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola Barž
- Page 45 and 46:
10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerU
- Page 47 and 48:
11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 49 and 50:
11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA
- Page 51 and 52:
Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele,
- Page 53 and 54:
je namenjen rekreativnemu plavanju,
- Page 55 and 56:
12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠ
- Page 57 and 58: svežo, zdravo, živo vodo. Le zdra
- Page 59 and 60: Ob tekmovalnem programu si lahko gl
- Page 61 and 62: stolp postavili spominsko ploščo,
- Page 63 and 64: 14. PLEČNIK V CELJUMarinka Črepin
- Page 65 and 66: 14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOV
- Page 67 and 68: 15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠK
- Page 69 and 70: 15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1
- Page 71 and 72: 16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna akt
- Page 73 and 74: - lastno znanje in vedenje o nekate
- Page 75 and 76: nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokot
- Page 77 and 78: Kasneje je bilo za ves čas vojne s
- Page 79 and 80: iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta
- Page 81 and 82: Največji razcvet je park doživel
- Page 83 and 84: Jezero danesIdilična narava okolic
- Page 85 and 86: Kot nekakšen simbol pa je tudi lad
- Page 87 and 88: 3. Zbori: -Akademski pevski zbor Ce
- Page 89 and 90: Klub študentov občine Celje organ
- Page 91 and 92: ZaključekCelje ima velik turistič
- Page 93 and 94: Ex-jugo nostalgija pride do izraza
- Page 95 and 96: V Gledališki ulici stoji sedaj Res
- Page 97 and 98: as Branibor and Local. Not far from
- Page 99 and 100: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 101 and 102: 23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLok
- Page 103 and 104: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKAN
- Page 105 and 106: 24. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANKan
- Page 107: 25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev
- Page 111 and 112: le pomembni ljudje, na vozičkih pr
- Page 113 and 114: se ni mogla izogniti jezi Hermana I
- Page 115 and 116: ZaključekObstaja kar nekaj domnev
- Page 117 and 118: Sobotno dopoldne je namenjeno ogled
- Page 119 and 120: 2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku
- Page 121 and 122: 28. OBISK V CELJU (40. obletnica ma
- Page 123: oblek. Ampak dragi moji, verjemite