SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

Poleg okusnih in za današnji čas, mogoče malo nenavadnih jedi, bodo predstavljeni običaji,kateri še živijo, predstavil se bo namen teh običajev, kdo ter kdaj jih je izvajal. Glavni namen paje ponovno obuditi te običaje oziroma jih vsaj predstaviti tako, da se bodo obiskovalci zavedalibogate kulturne dediščine. Poleg spodaj navedenih in drugih običajev se bodo predstavili ševsi prazniki, ki jih praznujemo še danes.Florjevanje – fantje se zberejo 3. Maja na večer pred godom sv. Florjana, ki je zavetnik predpožarom in kot tak gasilcev. Fantje gredo od hiše do hiše in s pesmijo oznanjajo ljudem, da jihFlorjan varuje.Tepeškanje – 28.12. so otroci zgodaj vstali in šli od hiše do hiše s šibami v rokah ter ponavljali''Šip, šap, šip, šap; reš’te se reš’te starega leta, vesel’te vesel’te se novega leta; v žep’cepoglejte in d’narce nam dejte, šip, šap, šip ,šap”. V dar so dobili denar, lahko pa tudi sadje,kekse, pecivo.Pušnšank – vaška veselica, kjer so prodajali vino, zraven pa je spadal ples in veselje.Velikokrat so se veselice končale s pretepom – seveda zaradi preveč popitega vina.Kmečka opravila – kopanje vinogradov, košnja trave, žetev, obiranje hmelja, kožuhanje,izdelava sodov in pletenih košar – zbrali so se kmetje, v nekateri primerih kmetice iz vasi, terskupaj opravljali opravilo. Ta opravila so jim bila tudi v zabavo saj so si peli narodne pesmi, siizmenjavali informacije in si pripovedovali pikantne zgodbice iz vasi in mesta. Zraven so popilikakšen kozarček vina ali dva, gospodinje pa so poskrbele za jedačo.Kmečke koline – začele so se zgodaj zjutraj. Ker so se koline odvijale v zimskem času in jih jemed opravili zelo zeblo (delali so v mrzli vodi, potokih) so se greli z domačim žganjem.Popoldan je bil rezerviran za izdelovanje klobas, temu pa je sledila obilna večerja in zabava,navadno s harmoniko, ki je trajala pozno v noč. Nekje so se veselili tudi tri dni.Maškare – našemilo se je staro in mlado. Maškare so hodile v skupinah in v vsaki od njih stabila ženin in nevesta, z veliko spremljevalci. V skupini je hodila tudi stara ženica, ki je zbiraladarove.Prvi maj - Na prvega maja dan je ljudi že od nekdaj prevevalo praznično vzdušje. Narekovala gaje zelena in cvetoča narava, ki se je ravnokar prebudila iz zimskega spanja. Leta 1890 je prvimaj postal tudi delavski praznik, ki je danes povezan z številnimi kulturnimi shodi, veselicamiin prvomajskimi kresovi po okoliških vrhovih.Martinovo - (11. november) je pri nas splošno priljubljen praznik, še posebno zato, ker jepovezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Mošt se spremeni v vino, to pa je seveda doberizgovor za veselje in praznovanje.Kmečka (cerkvena) poroka – se začne veliko pred dejansko poroko in sicer z ženitvijo, temusledi slovo neveste, šranga ter šele nato poroka.3. ZaključekGlede na to da je tema zanimiva in je močno povezana z našo kulturno dediščino in narodnimponosom, pričakujem, da se bo dogodka udeležila širša populacija, katera bo ob prikazanem inokušenem obujala spomine na pretekle čase, drugi pa se bodo razširili svoje znanje. Mladibodo spoznali kako je bilo živeti nekoč in morda izpolnili glavni cilj prireditve, da bi se običajiohranili in ne utonili v pozabo. Slovenija je res mala, ampak naša zgodovina je zelo bogata,raznolika in če temu dodamo še kulinariko, narečja in raznolikost pokrajin, dobimo na enemkupu zanimivo in pestro ''zgodbo'' za nas in turiste.