SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev kulinarike in starih običajev regijePolonca Zidar1. UvodNa lep jesenski dan, se bo v središču mesta Celje odvijala prireditev, katere rdeča nit bopredstavitev kulinarike in starih običajev regije.Prireditev, mora biti zasnovana tako, da bo pritegnila širšo množico, mora biti svojevrstna inzanimiva, predvsem pa se je potrebno osredotočiti na mladino in mlajše, kateri predvsemstarih običajev niso nikoli doživeli.Glavni cilj prireditve v Celju je privabiti različne profile razstavljavcev iz celotne savinjske regije,kateri bodo predstavili kulinarične specialitete preteklega in današnjega časa in s poudarkomna tem, kaj se je jedlo ob določenih običajih. V predstavitvenem prostoru v središču mesta, sebo izvajal praktični prikaz običajev, ob tem pa bodo obiskovalci imeli možnost degustiratipripravljeno hrano, pridobiti informacije o pripravi le-te in tudi sodelovati pri pripravi hrane terpri izvajanju starih običajev. Za kmečka opravila, katerih ne bo mogoče izvesti na krajudogajanja, bodo razstavljeni pripomočki s kateri so le-ta opravila bila opravljana. Prav takobodo jedi in običaji podkrepljeni s fotografijami v spremljavi s pripovedovanji kmetov, kako soživeli in kaj vse doživeli.2. Vsebinski delObičaji žive že dolga stoletja, zato je njihova razlaga razmeroma težka. Veliko običajev se jeskozi leta predrugačilo, spremenilo, marsikateri pa so že skoraj izumrli. Običaji pa se močnoprepletajo s kulinariko, saj je že skoraj zapovedano, katere dobrote ob določenih praznikih ali vokviru običajev, bogatijo našo mizo.Prehrana najširšega kroga prebivalstva, je bila povsod po svetu zelo preprosta, enoličnavendar energetsko bogata. Pri nas so največkrat jedli kislo zelje, kislo repo, žgance, močnike,prežganke, zelenjavne juhe, enolončnice, kislo mleko, štruklje, obare, krvavice, krompir. Le zaženitovanja, žegnanja in druge večje praznike je prišla na mizo obilna in bogata hrana.Območje Celja z okolico predstavlja sodobno razvito industrijsko okolje, ki ga dopolnjujekmetijstvo, v Spodnji Savinjski dolini zlasti hmeljarstvo. Močno je razvita turistična dejavnostna kmetijah, kjer gostom postrežejo z izbranimi jedmi in številnimi izdelki in pa seveda z dobrokapljico doma pridelanega vina. Nekatere kmetije so se usmerile k peki kruha in pogač,predelavi mleka v sire ali mesa v odlične suhe mesnine. Veliko je tudi domačega medu,jabolčnega kisa, ekološko pridelane zelenjave in v hišnih ribogojnicah vzgojenih sladkovodnihrib, zlasti postrvi.Značilna je pestra izbira juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Med solatamiše posebej izstopata okusni endivijina in regratova, ki ju zabelijo s popečeno slanino, česnom,kislo smetano in kisom. Taki solati pravijo špehova solata. Značilne so razne vrste žgancev(denimo ječmeni, pšenični, krompirjevi in iz koruznega zdroba).Potice pečejo z nadevi iz sončničnih in bučnih semen, pregrete smetane, ocvirkov, lešnikov,pehtrana, mete ter vsem poznana orehova potica. Med toplimi sladicami zasledimo ''gluhe''štruklje, ki pa so kuhani cmoki iz kvašenega testa, zabeljeni z maslom, posuti z orehi insladkorjem ter preliti s sladko sadno omako.