SEMINARSKE NALOGE, SKUPAJ - Zavod Celeia Celje

IZOBRAŽEVANJE ZA LOKALNEGA TURISTIČNEGAVODNIKA ZA MESTNO OBČINO CELJE –SEMINARSKE NALOGE

27. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CELJU ....................................................................................11828. OBISK V CELJU......................................................................................................................... 12028. OBISK V CELJU..........................................................................................................................121

1. BARBARA CELJSKAVanja KramerI DEL.Koliko Slovencev in Celjanov se zaveda, da je bila na našem ozemlju rojena ženskaslovenskega rodu , ki je bila ogrska, češka in nemška kraljica in rimsko-nemška cesarica?Za Enciklopedijo Slovenije je značilno, da je ni v njej. Tudi v svojem šolskem obdobju se tega nespominjam, da bi bila njena vloga izpostavljena Barbara Celjska kot trojna kraljica in rimsko nemškacesarica.Še-le v zadnjem desetletju ,od kar smo se osamosvojili in smo v EU se pojavlja njena vloga vzgodovini.CILJ NAŠE PONUDBE V TURIZMU : BARBARO CELJSKO JE TREBA TRŽITI KOT BLAGOVNO ZNAMKO KOTTROJNO KRALJICO IN RIMSKO NEMŠKO CESARICOKAKO?Preko vsebine njenega življenja naredit ključne povzetke in za trg- turizem zanimive ponudbeproduktov, ne samo na celjskem, temveč se povezati na regijski-evropski ravni.II. DEL-zgodovinaBARBARA CELJSKA-rimsko-nemška cesarica, nemška, ogrska in češka kraljicaBarbara (1392?-11.7.1451) je bila najmlajša hči Hermana II. Celjskega in Ane Schaunberške. Poporazu krščanske vojske proti Turkom pri Nikopolju leta 1396, v kateri je Herman rešil življenjecesarju Sigismundu Luksemburškemu, je bil slednji celjski rodbini še prav posebej naklonjen.Rezultat tega je bila tudi poroka tedaj še rosno mlade Barbare Celjske (13 let stare)z okoli dvajset letstarejšim in ovdovelim Luksemburžanom. Barbara je postala najmočnejša vez med cesarjem inCeljskimi. Zagotovo je pripomogla, da sta oče Herman II. in brat Friderik II. postala člana Zmajevegareda, v katerem so bili zbrani najožji cesarjevi zaupniki. Verjetno tudi do znamenitega pokneženjaCeljskih leta 1436 ni prišlo brez njenega neposrednega vpliva.Vrhunec njenega zakona je bilo kronanje za nemško kraljico v Aachnu leta 1414 in spremstvo možana koncilu v Konstanci naslednje leto. Ker pa ji navkljub lastni radoživosti Sigismund ni zmogeloprostiti nezvestobe, je že leta 1419 prišlo do njune prve neformalne ločitve. Barbara je nato nekajčasa z njuno hčerko Elizabeto, rojeno okoli leta 1408, živela daleč od dvora in moža. Ker je biladovolj prebrisana in pametna, ga je prosila odpuščanja ter dosegla vsaj navidezno pomiritev.Sigismund ji je predal vodenje zaupnih državniških poslov na Češkem in Slovaškem. Konechusitskih vojn ju je ponovno zbližal.Sigismund je njuno hčer Elizabeto že leta 1422 poročil z Albrehtom II. Habsburškim. Toda Barbari inčeškim stanovom Habsburžan ni bil po godu. Barbara je ponovno začela spletkariti za moževimhrbtom - svojo roko s češko krono vred je ponujala poljskemu kralju Kazimirju. Te izdaje ji tedaj žeostareli in hudo bolni Sigismund ni mogel več oprostiti in leta 1437 jo je dal zapreti v Znojm. Pocesarjevi smrti jo je zet izpustil. Zatekla se je na Poljsko, leta 1441 pa se je naselila na Melniku naČeškem. Tu je oblikovala svoj krog čeških in ogrskih pristašev ter se ukvarjala z alkimijo. Na Melnikje pritegnila tudi hčer Elizabeto, ki ji je njen mož Albreht očital spletkarjenje z njegovimi nasprotnikina Ogrskem. . Očitno je Barbara tudi svoji hčeri privzgojila prebrisanost in smisel za politiko,predvsem pa lojalnost »celjski hiši«.Ob boku enega najmočnejših vladarjev poznega srednjega veka je tako stala Celjanka, ki jonedvomno lahko označimo za eno najnaprednejših in najbolj svobodomiselnih žensk tistega časa.Govorila je več jezikov - latinsko, nemško, madžarsko, francosko in češko, zagotovo tudi poljsko inhrvaško- , privlačile so jo alkimija in druge novodobne ideje, kot je bilo na primer husitsko gibanje.Odločno je zagovarjala nove družbeno kulturne tokove, kakršna sta bila humanizem in renesansa.

Kar nekako ni sodila v svoj čas, zato ne čudi, da je predvsem med konzervativnimi krogi imela velikosovražnikov. Od tod izvira skrajno negativna publiciteta o njej že za časa njenega življenja.Barbara Celjska, večkratna kraljica in cesarica, je umrla leta 11. julija1451 za kugo na svojem gradu Melnik blizu Prage. Pokopana je vstolnici sv. Vida na Hradcanih. Kot omenjeno je bil v Slovenijispomin nanjo zabrisan, in to kljub temu, da so vztrajno prikazovalikneze Celjske kot »edino« slovensko plemiško rodbino. Celo njihovgrb – moder ščit in na njem tri zlate zvezde – so privzeli za"slovenski" grb.III. DELBarbaro Celjska je imela pomembno vlogo v začetku 15. stoletja zgodovini pri političnemgospodarskemvzponov dinastije Celjskih Grofov na Evropski ravni, zato moramo v sedanjem časuponovno izpostaviti njeno zgodovinsko vlogo tudi kot blagovno znamko.KJE V SEDANJEM ČASU SREČAMO BARBARO CELJSKO:Na Celjskem področju:- preko srednjeveških prireditev poleti na Celjskem gradu ( zadnja sobota v avgustu),- razne viteške igre preko programa Poletje v Celju- ponudba srednjeveških pojedin na Celjskem gradu- razni koncerti in plesi so poimenovani po Barbari Celjski- v galerijah, razstaveKAJ PONUDITI TURISTU V CELJU ŠE KAJ VEČ-DODANO VREDNOST:Turistu po ogledu celjskih znamenitosti popeljati V SREDNJEVEŠKI HRAM BARBARE CELJSKE. Ta bi selahko nahajal v Spodnjem gradu, kjer lahko turistom po končanem ogledu ponudili še kaj več(organizacijsko- časovno je potrebno to znat opredelit): pokušino vina, hladne jedi in sladiceBarbare Celjske iz njenega obdobja. Barbara se je ukvarjala z alkemijo ( zametki kemije), kjer lahko znjeno lepoto povežemo, da je zdravo živela in si pripravljala sama zdravilne-zeliščne napitke,mazila-mila…. To se lahko ponudi preko zbirkeZeliščnih čajev-milamila-dišave Barbare Celjske narejeni po » recepturi« zapisane iz časa BarbareCeljske.Podobno kot blagovno znamko Barbaro Celjsko tržiti ne samo na Celjskem področju, povezati se zraznimi zdravilišči na regijskem področju ter se povezat s kraji Evrope, kjer je Barbara živela (npr.Češka-grad Melnik -Praga - izmenjava turistov).1. BARBARA CELJSKADarka ŽužekBarbara Celjska je v zgodovini Celja igrala zelo pomembno vlogo. Že rodila se jepomembnemu človeku za takratni čas, Hermanu II.. In tako je bilo njeno življenje že kmalu

zapisano. Poroko s Sigismundom Luksemburškim ji je določil oče. Prav tako pa je mnogo zanimanjain znanja za politiko podedovala po njemu. Pri kateri je bila zelo uspešna v življenju, oče pa ji je bil vpomoč in oporo. Postala je samostojna politična osebnost z lastno aktivnostjo, pametjo in močjo. Nise podredila Sigismundu, ki je to od nje pričakoval, ampak je delovala z diplomatsko spretnostjo pozastavljenih ciljih.Barbara je bila zelo lepa, visoka in vitka. Prav tako pa tudi inteligentna, zainteresirana zagospodarska in finančna vprašanja ter dobra v politiki. Obvladala je tudi več jezikov ( nemški,madžarski, češki, francoski, latinski) in bila zelo izobražena.Poročila se je pri 13. letih, leta 1405 s Sigismundom Luksemburškim, ki je bil ogrski in češki kralj intako bila okronana za ogrsko kraljico. Poroka med njima je predstavljala sklepno dejanje dogajanja,ki se je sprožilo v letu 1396 s porazom združene križarske vojske pri Nikopolju. In tako se je političnozavezništvo okrepilo z njuno poroko. S Sigismundovo pomočjo so si Celjski pridobili obširne posestiv Slavoniji in Hrvaški. Barbara in Sigismund sta veljala za najlepši vladarski par v Evropi. Barbara jeCelje zapustila že ob poroki in se vanj ni več vračala. Njeno življensko pot je nadaljevala skozihrvaške, češke in ogrske dežele. S Sigismundom sta imela samo enega otroka-hči Elizabeto, verjetnozaradi razlik v letih. Kajti, ko sta se poročila je bila Barbara stara komaj 13 let, Sigismund pa 38 let.Ob poroki je Barbara prejela od moža pogodbo »jutrnino« , oz. vdovsko posest ( ogromno ozemlja,gradove po celi Ogrski, rudarska mesta na Slovaškem ). Ta naj bi po smrti kralja omogočala ogrskimkraljicam dostojno življenje. Ampak v listini je pisalo da pripada Barbari to premoženje le, če tudi ponjegovi smrti ostane vdova in se ponovno ne poroči. Pogodba je prejemke omejevala na 28.000guldnov, presežek pa je bilo treba oddati v kraljevo blagajno. V upravljanje pa tudi kremniškazbornica in kovnica in prejemki iz urbure od zlata, srebra, svinca, železa. Kajti Barbara se jeukvarjala tudi z alkimijo. Dobila je finančno izjemno donosne posesti, s katerimi je postala verjetnonajbogatejša ženska na Ogrskem.Med Barbaro in Sigismundom v njunem zakonu ni bilo prevelikih težav, saj sta bila dosti razdvojena.Sigismund se je zadrževal veliko po svojih ozemljih, kajti samo tako je videl kaj se v resnici tamdogaja in bil s stvarmi na tekočem in pri osvanjanju le- teh. Ampak , ko se je aprila leta 1419 pošestih letih vrnil na Ogrsko, je Barbari vzel vse premoženje, razpustil njen dvor in jo z majhnimspremstvom skupaj s hčerko izgnal v Varad. Zgodovinski pisci si to razlagajo tako, da je to storilzaradi govoric o Barbarini nezvestobi, ki pa ji je nikoli niso zares dokazali. Pobotala sta se decembraistega leta, vendar Barbarini prošnji Sigismund ni želel ugoditi. Kljub temu, da je bila pred njim nakolenih in ga prosila odpuščanja. Šele, ko ga je hči Elizabeta prosila je popustil in sta se lahko vrnilidomov. Od takrat se Barbara in Sigismund nista več razšla. Še vedno pa so bili taki, ki so grdo pisalio njej. In takšen je bil Enej Silvij Piccolomini, ki je bil humanist nato pa tudi papež.Ta jo je označevalza brezverko in prešuštnico. Vendar še vedno ni dokazano, da je bilo to resnično, kajti Enej je bilvedno velik nasprotnik družine Celjskih.Barbara ni spremljala Sigismunda na cesarsko kronanje v Rim leta 1433, tega žal noben vir ne znarazložiti. Tako je bila tudi edina srednjeveška rimsko-nemška kraljica, ki ni bila okronana zacesarico. Prav tako ji niso dovolili, da bi se udeležila pogreba svojega moža. Različni viri takonavajajo, da jo je dal pripreti mož, še pred njegovo smrtjo, spet drugi viri pa, da jo ja dal kasnejepripreti njen zet Albreht. Kajti tako Sigismund in Albreht, sta v njej videla veliko nasprotnico, ki imadovolj moči, da lahko onemogoči Albrehta V. kot naslednika na češkem in ogrskem kraljevemprestolu.Barbara je zadnja leta živela na Melniku, pod zaščito Jurija Podebradskega, ki ga je leta 1445sprejela kot izvršitelja vseh njenih pravic. Tako je Jurij po njeni smrti dobil Melnik in vsa njena mesta,ki jih je dobila za doto ob kronanju za češko kraljico. Umrla je leta 1451 v Melniku za kugo, ki je tamrazsajala. Njeno truplo so prepeljali v Prago. Pokopali so jo z velikimi častmi v kraljevskem grobu vkapeli sv. Andreja in Silvestra.Zame Barbara predstavlja osebo, ki je bila za tisti čas, zelo samozavestna in odločnaženska. Ki si je dovolj upala in bila dovolj inteligentna, izobražena, razgledana, da je lahko bila kosvsem preprekam in sovražnikom. Kajti ti so ji želeli škodovati, saj ji niso privoščili njenega položaja,

ogastva in uspeha. Za kar pa se je seveda morala tudi sama potruditi, da je lahko bila to kar je bila,in za kar je v takratnem svetu veljala. Na koncu bi rada dodala še to, da smo lahko Celjani ponosnina Barbaro Celjsko.

2. KAKO POSTATI VITEZ?Dejan PetekŽe pravljice, ki se odvijajo v gradovih in v katerih se pojavljajo princeske, dobri ali hudobni kralji, zlemačehe in čarovnice in seveda na koncu, če ne že prej, plemeniti in postavni princi in vitezi, so namkot otrokom burile domišljijo in nam še danes budijo pristno zanimanje za vse, kar se tiče vitezov inviteštva v srednjem veku. In kje najti primernejše zgodovinsko pomembno področje za obujanječasov viteštva kot je Celje- knežje mesto s svojo bližnjo in daljnjo okolico, recimo do Braslovškegajezera.Sodobni turist danes išče vznemirljivost, posebnost, očarljivost preteklosti v sodobni turističniponudbi, ki bi mu pustila trajen pečat in prijeten spomin na lasten doprinos k soustvarjanjusrednjeveških "podob" in viteških turnirjev. Naš cilj je, da jim to ponudimo in omogočimo izjemnopotovanje v preteklost.Ponudba oz. predlog turističnega programa:Postani celjski vitez! (če te je kaj v hlačah ...) –Become a knight of Celje! (if you dare ...)Ponudba bi obsegala turistični aranžma z bogato spremljevalno vsebino in z namenom, da zomenjenim turističnim produktom zadržimo goste v Celju več kot le en dan.Ciljna skupina turistovTuristični program bi bil namenjen domačim in tujim gostom, ki bi si želeli prebiti v Sloveniji daljšeobdobje svojega dopusta in ga popestriti z tri dnevnim oz. štiridnevnim izobraževanjem inpraktičnim usposabljanjem ter na koncu s slavnostno posvetitvijo v prvovrstnega in plemenitegaviteza celjske viteške mize Zmajevega reda. To bi bila velika miza v obliki celjskega grba. Starostnobi se delili v dve skupini, recimo do in nad 45 let. Glede na ta dejavnik bi se prilagodil praktični delizobraževanja, psihofizično zahtevnejši del tečaja.Takšen turistični aranžma bi bil namenjen tudi predstavnicam nežnejšega spola. Čeprav vitezinjzgodovinski viri običajno ne omenjajo, pa se vendarle v današnejm času emacipiranih sodobnihžensk med njimi zlahka najdejo takšna , ki si želijo in bi zmogle parirati moškim pri večini viteškihaktivnosti, nekje celo uspešneje, recimo veščine jahanja, lokostrelstva, ipd.Območje izvedbe turističnega programaProgram bi bil izveden na območju mestne občine Celje (Muzejski trg, Spodnji grad, Gosposka ulica,Rimski lapidarij ob Savinjskem nabrežju) in bližnje okolice Celja, predvsem na Starem gradu, kotetnološko in scensko najprimernejšem ter geografskem avtentičnem področju.Nastanitev gostovNastanjeni bi bili v okviru turističnih nastanitvenih kapacitet v Celju in/ali neposredni okolici (opcijatudi taborjenje znotraj grajskega obzidja Starega gradu kot cenejša low budget varianta za mlajše -sodobne nomade).Vsebina programa – zamiselProgram bi vključeval teoretični del, ki bi bil namenjen podajanju zgodovinske interpretacije viteštva nadanašnjih tleh, izhajajoč iz zgodovinskih artefaktov in pisnih virov, pri katerih bi seveda lahko na prijeten

način predstavili tudi vso zgodovinsko pomembnost Celja kot knežjega mesta, tudi za narodno zavestslovencev. Obsegal bi tudi predstavitev in ogled (po mestnih ulicah) vseh kulturnozgodovinskih znamenitostimesta Celja in njegove bližnje okolice s poudarkom na obdobju srednjega veka, kjer lahko zasledimo pojavvitezov in njihovega delovanja. Tu je seveda obvezen voden tudi ogled Pokrajinskega muzeja Celje inSpodnjega mestnega gradu, ipd.Gostom - tejčajnikom bi bilo predstavljen nastanek in pomen viteštva na tedanjem vplivnem območjuCeljskih plemenitašev ter življenje in delovanje – bojevanje vitezov za osvajanje in ohranjanje homogenostivseh obstoječih in novo pridobljenih fevdov pod okriljem Celjskih grofov oz. knezov.Ob koncu teoretičnega izobraževanja bi morali tečajniki pisati "izredno zahteven test" o doseženem znanju zizbirnimi odgovori na vprašanja v stilu: "Katero orožje vitez najpogosteje uporablja pri mečevanju? "V praktičnem delu bi za 1. skupino ("mlajši tečajniki") bil poudarek pri praktičnem usposabljanju boljna veščinah in tehnikah bojevanja, mečevanja, jahanja, napadanja, brodenje po Reki Savinji v polnibojni opremi zaradi podrtega mostu, ipd. kjer je posameznikova telesna pripravljenostnezanemarljiv dejavnik. Pri 2.skupini "starejših" pa bi bil poudarek recimo bolj v smislu predstavitveizdelave orožja in oklepov, strategije in poteka bojevanj in vseh oblik prikaza načina življenjavitezov, ne nazadnje tudi v gurmanskem smislu, kjer bi pritegnili v sodelovanje uveljavljeneponudnike gostinskih soritev s celjskega območja . . .Raznovrstnost in obseg ponudbe hrane in spremljajočih gostinskih uslug bi se z vsakim dnem tečajavečal in bi se zadjni večer tečaja zaključil z razkošno večerjo ob slavnostni posvetitvi tečajnikov vceljske viteze Zmajevega reda, kjer bi se recimo, kot obvezno jedlo z rokami, da bi čim bolj slediliavtentičnosti navad in običajev srednjega veka. Omenjena posvetitev in spremljajoči prikaz tekomtečaja naučenih viteških veščin, bi se lahko predstavila na prostem množici tranzitnih gostov inkrajanom mesta Celja, seveda pod prostovljnim angažmajem "novopečenih vitezov", ki bi sepridružili že izkušenim vitezom - mentorjem v času tečaja. Tako bi še povečali zanimivost programain osebno participacijo gostov pri soustvarjanju tega zanimivega projekta v okviru turističneponudbe Celja.Lahko pa bi se razdelilo tečajnike v dve skupini tudi po kakšnem posebnem hudomušnem preizkusupsiho-fizičnih sposobnosti na začetku tečaja, kar bi že bil hkrati uvodni del viteškega učenja in bi selahko izognili nehvaležni delitvi po včasih neupravičeni kronološki starosti, da eventuelne delitve pospolu niti ne omenjamo, razen, če bi naredili konceptualno podoben in vsebinsko primeren programza grajske plemenite gospe in njihove spletične, le-te bi pa razdelili na podlagi odločitev lepotnežirije, kateri bi hotel predsedovati. (.... in zaradi meni še vedno neznanega razloga sem moral nemudoma imigrirati na NovoZelandijo...)Namesto zaključkaŠalo na stran; V prepričanju, da so se pristojni na področju turistične dejavnosti in ponudbe naobmočju celjske regije sigurno že in se ukvarjajo z idejnimi pripravami za takšne vrste projekte,sprejmite ta sestavek kot še en majhen kamenček k mozaiku stremljenj in želji, da bi mesto Celje inbližnja okolica še bolj zaživela v smislu bogate, tudi samopromovirajoče turistične ponudbe inraznolikosti izbire turističnih produktov na celjskem. Kajti prepričan sem, da se vedno da še kajspremeniti, dopolniti, na novo razviti, saj če se v razvoju takšne panoge kot je turizem ustavimo in sezadovoljimo z doseženim, obenem že kaj hitro začnemo nazadovati, saj dimanični trendi v hitrorazvijajoči se turistični dejavnosti tega "oddiha" preprosto ne dovoljujejo. Pravzaprav pa je tostalnica v človeškem življenju nasploh.

2. KAKO POSTATI VITEZ?Tamara HartmanKdo je pravzaprav vitez? Kakšen je? Kaj počne? Ali vitezi danes še obstajajo? V tej seminarski nalogibom opisala viteza in postopne korake s katerimi prideš do naziva viteza. Seveda se faze, preko katerihmoraš iti, razlikujejo glede na prostor in glede na čas povitezitve, zato bom primerjala tudi položaj viteza vsrednjem veku in danes.Kdo so torej vitezi? Ko pomislimo na viteza si po navadi najprej predstavljamo neprepoznavnega jezdeca,popolnoma prekritega s pločevino in z močno čelado, skozi katero on vse vidi, mi pa ne vidimo niti delčkanjegovega obraza.• Vitezi pa so pravzaprav bili plemiči, ki so se bojevali na konjih v srednjem veku (500-1500 n.št). Plemiškisinovi so se že od malih nog učili vojaških veščin, bojevanja in mečevanja in se pogosto udeleževaliviteških turnirjev. Fantje so odraščali z viteškim načinom življenja, kar je pravzaprav bil nujen proces, sajvitez nisi mogel postati kar čez noč.Kdo določi, če si primeren kandidat za viteza?• O tem, kdo lahko postane vitez, so odločali drugi vitezi ali sam kralj. Če je bil oče vitez, je bilo precejverjetno, da bo tudi sin šel po njegovih stopinjah; funkcija je bila namreč dedna. Vitezi so se bojevali, kojih je potreboval kralj ali gospodar, in ker so bili konji, oklep in orožje dragi, so morali biti vitezi premožni.Kako si v preteklosti postal vitez:• Šolanje za viteza je trajalo mnogo let in je zajemalo vse mogoče veščine; poznavanjepravil viteštva, primernega vedenja, in različnih spretnosti mečevanja, bojevanja invojaških veščin.• Urjenje se je začelo že pri sedmih letih. Deček je bil sprva paž v hiši očetovegafevdalnega gospoda. Paži so se učili pravil viteške službe, lepega vedenja in uporabeorožja. Ko je paž dopolni 15 ali 16 let, je napredoval v oprodo.• Oproda je nekakšen osebni služabnik svojega gospodarja. V tem času se je naučilspretnosti bojevanja v sedlu, pogosto pa so tudi oprode viteze spremljali v bitkah in jihvarovali.• Po petih letih oprodske službe pa je lahko postal vitez, če je kralj ali drug plemičodločil, da si ta naziv zasluži. Za vsakega oprodo posebej so priredili velikoslovesnost, na kateri so ga povzdignili v viteza. Med slovesnostjo je prišlo dopovitezitve; plemič je z mečem potrepljal oprodo po ramah in glavi ter ga takopovzdignil v viteza.• V izjemnih okoliščinah in zelo redko pa je moški lahko postal vitez tudi brez dolgoletnega viteškegaurjenja. Vitez je lahko postal, če je pokazal in dokazal izjemno hrabrost in pogum na samem bojišču tekombitke.Kaj pa izgled in oprema?• Vitezi so nosili popolne oklepe, kar pomeni, da je bilo celotno telo skrito pod pločevino. Oklep je bil zelomočan in premišljeno sestavljen, da se je lahko človek v njem normalno premikal. Vitezi so pod oklepompogosto nosili debela podoklepna oblačila, ki so jih še dodatno varovala. Sam oklep je lahko tehtal tudi do30 kilogramov.• Ker so imeli obraze in telesa popolnoma prekrite z oklepi, jih ni bilo mogoče spoznati. Zato je imel vsakvitez všit grb na pregrinjalu, oz. grb je bil narisan tudi na ščitu. Po grbu je bil prepoznan, izbrani vzorec paje ostal v vitezovi družini in se je prenašal z očeta na sina.• Obvezna oprema viteza je bila torej sestavljena iz močne čelade in oklepa, meča, bodala, grba in prapora,seveda pa je moral imeti tudi svoj ščit in konja.Sicer je bila glavna viteška domena izjemna spretnost in pogum pri bojevanju, vendar pa oklep in oprema šene naredita viteza. Kakšne pa so viteške manire?• Vitezi so morali spoštovati viteški kodeks.• Pravi vitez obvladuje svoje misli, čustva in nagone, je plemenit, dober in pošten. Vitez živi častno.

• Vitez, mora s svojim lastnim zgledom postati učitelj in svoje znanje in spretnosti deliti z drugimi.• Ščiti šibke in nemočne, pomaga vdovam in sirotam, spoštuje čast žensk in nudi zaščito in pomoč kolegomvitezom ter izključuje kakršnokoli krivičnost, zlobo in prevare.• Vitez spoštuje druge, spoštuje pravila, vladajoče in krono, drži dano besedo in se je pripravljen žrtvovati začast svoje dežele.• Biti vitez je izjemna čast; vitez mora izkazovati hrabrost, pogum in izjemne spretnosti bojevanja.Ne glede na vsa pravila in kodekse pa je za odličnega viteza veljal tisti, ki je čim bolje vihtel svoj meč. Lahkobi bil najbolj plemenit, pošten in požrtvovalen, brez izjemne tehnike bojevanja ne bi bil član viteškega reda.Tako je bilo v preteklosti. Kaj pa danes? Kako danes postati vitez?• Danes lahko viteštvo podeljujejo angleški kralji oz. kraljice in tako kraljica Elizabeta vsake toliko časapodeli nekaj plemiških nazivov. Tako so viteški naziv dobili tudi razni slavni pevci in igralci, med drugimSean Connery, Roger Moore, Paul McCartney, Elton John, Mick Jagger, itd. Naziv viteza je v tem primeruodlikovanje in je zgolj formalen naziv, ki je do danes izgubil večino svojega prvotnega pomena.• v Celju, v 14. in 15. stoletju so živeli grofje, ki so bili izvorni slovenski plemiči. Z družinskimi povezavami inzavezništvi so si ustvarili ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so s svojoambicioznostjo sloveli po odlični vojski. In še danes lahko prav v Celju spoznate viteze, opazujete njihovebitke, se pomerite za robec Barbare Celjske in nenazadnje tudi postanete vitezi celjski.• Srednjeveška prireditev na Starem gradu Celje poteka vsako leto zadnji petek in soboto v avgustu in jeprav posebna priložnost, da spoznate srednjeveško življenje in življenje vitezov. Stari grad postane pravičasovni stroj, kjer potekajo viteški dvoboji, mečevalski in lokostrelski turnirji. Dvorni norček zganja norčije,nagaja vitezom in spravlja v smeh Barbaro Celjsko, lokostrelci ciljajo tarče, ne manjkajo pa niti dvornedame, vedeževalke, kovači, rokodelci, srednjeveški berači in opravljivke.• Ne glede na to, da je viteštvo v pravem pomenu besede del preteklosti, del srednjega veka, pa lahko šedandanes postanete vitezi. Ob predhodnem naročilu je na Starem gradu Celje mogoče postati pravi vitezceljski. Podoživite lahko preteklost in občutite vso moč in slavo viteštva. Igrale bodo fanfare, Herman II.Celjski ali Barbara Celjska bosta imenovala viteški naziv! Skupaj z njunimi podložniki, praporščakom ingrajskim osebjem bo potekal program povitezitve, kot da bi bili ponovno v srednjem veku. Ta slavnostnitrenutek pa bodo popestrili tudi grajski plesalci. Obred se konča s podelitvijo posebne listine novemuvitezu.Skozi seminarsko nalogo smo torej spoznali, kdo so bili in kako so postali vitezi v srednjem veku- tose je zgodilo le na dva načina; ali so se v ta status že rodili (torej je njihov oče bil vitez) ali pa soprišli do viteškega naziva z dokazovanjem izredne spretnosti bojevanja in poguma. Spoznali smo,kako je vitez izgledal s svojim 30 kilogramov težkim oklepom ter kakšna je bila njegova oprema (odgrbov do praporov in pregrinjal) in kakšno je bilo njegovo bojno orožje. Navedli smo pa tudi pravilaviteškega obnašanja, ki so sicer zelo zaželena, niso pa dovolj, da postaneš vitez. In na koncu smo šeugotovili, kako dandanes v Celju spoznati viteza in kako postati pravi vitez celjski.Literatura:http://blog.sloveniaholidays.com/blog/dezela-celjska-vabi-na-stari-grad.phphttp://www.celeia.info/povitezitevhttp://www.celeia.info/tradicionalne_prireditvehttp://www.celje.si/sl/ocelju/zgodovina;http://www.knight-medieval.com/http://www.td-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=68

3. CELJSKI IN NJIHOVI I GRADOVINika BastašičŽovneški gospodje, od leta 1341 Celjski grofje ter od 1436 do izumrtja leta 1456 Celjski knezi, so biliena najpomembnejših rodbin na Slovenskem.IZVOR IN ROJSTVO CELJSKIH GROFOV (1130-1341)1341)Korenine Celjskih izvirajo iz visoke svobodne plemiške družine, ki je imela sedež na gradu Žovnek vSavinjski dolini. Med prvimi rodovnimi viri najdemo namreč Gebharda I. Saunijskega (ok. 1130-1144)z rodbino »od Saunije« (de Sovne) in Gebharda II. Žovneškega (1173-1227) ter Konrada I.,svobodnega gospoda Žovneškega, rodbine »od Žovneka« (de Sonekke). Že rodbina Žovneških jeiskala primerno in ugledno družino, v katero bi poročila svoje potomce. S poroko otrok v družineVovbrških, Sternberških in Ptujskih, je po smrti njihovih zadnjih potomcev iz lastne rodbine, posestprešla v last Žovneških, s čimer so si že takrat prilastili velik del Posavinja s Celjem. Svojo posest paso širili tudi z odvetniškimi pravicami nad cerkvenimi gospostvi (samostan v Gornjem Gradu inžupnija Braslovče) ter s pridobitvijo fevda krške škofije Lemberg vzhodno od Celja. Konrada I. jenasledil Ulrik II., ki je hči Ano poročil v družino Liechtensteinskih, sina Friderika I. pa najprej v Saško,nato pa Walseejsko. Družina Žovneških si je tako pridobila nova zavezništva ter vplivna območja,hkrati pa so zaradi izumrtja zadnjega potomca v družini Vovbržanov pridobili ozemlje v porečju rekeSavinje s sedežem v Celju ter Stari grad, kamor se je družina leta 1333 tudi preselila. Posest so natozačeli širiti tudi z nakupi na Kranjskem, v zastavo so si pridobili tudi gospostva Vojnik, Žalec inSachenwart. Leta 1372 je Karel IV. Luksemburški v sporazumu s Habsburžani potrdil naslovpovišanja Friderika Žovneškega v Celjskega grofa, ki jim ga je že leta 1341 podelil Ludvik Bavarski. Inrodili so se Celjski grofje.VZPON PO IMENOVANJU TER ČAS FRIDERIKA I.Po povišanju se pravzaprav šele začne stoletna zgodba o Celjskih. Njihov vzpon se je strmostopnjeval. Svoje politično delovanje in zavezništvo ter vir dohodka so si pridobili z najemniškimvojskovanjem pod okriljem Habsburžanov, ogrskih kraljev, nemškega viteškega redu,brandenburškega vojvode ter cesarja Karla IV. Luksemburškega. Tako sinova Friderika I., Ulrik I. inHerman I., kot tudi njuna naslednika, Viljem in Herman II., so si v bojih stkali zveze z vladarskimidinastijami ter primeren ugled za sorodstvo. Friderik I. je namreč hči Ano ter sina Ulrika I. poročil skoroško-kranjskimi Ortenburški grofi, sin Herman I. pa se je poročil s Katarino, hčerjo bosanskegabana Stjepana II. Kotromanića. Naslednik Ulrika I. v zakonu z ženo Adelajdo Ortenburško, Viljem, seje poročil s hčerjo poljskega kralja, Kazimira Velikega.VIŠEK VZPONA Z VLADAVINO HERMANA II.Višek Celjskih grofov je po smrti Viljema in Hermana I. dosegel Herman II., ki je bil skoraj pol stoletjana čelu dinastije Celjskih ter razširil posest Celjskih grofov tako na slovenskem ozemlju, kot tudi vzahodni Slavoniji. Herman II. je tudi spretno izkoriščal nesoglasja med Habsburžani inLuksemburžani. V bitki proti Turkom pri Nikopolju (1396) naj bi rešil življenje ogrskemu kraljuSigismundu Luksemburškemu. Ko je Sigismundu umrla žena, mu je ponudil svojo hči, BarbaroCeljsko. Zgodovinarji so jo zaradi svojega političnega delovanja ter zanimanja za naravoslovje inalkimijo, označili kot eno prvih razsvetljenih vladaric v Evropi. Prejela je vse nazive, ki jih je pridobilnjen mož Sigismund. Postal je nemški in češki kralj ter cesar Svetega rimskega cesarstva nemškenarodnosti. Skupaj sta ustanovila tudi elitni viteški red – Zmajev red. Člani Zmajevega redu sopostali seveda tudi Celjski grofje. Celjski grofje so si, poleg tega, da so imeli sedaj v rodbini celocesarico, pridobili tudi dodatno ozemlje. Po bitki pri Nikopolju jim je Sigismund podaril mestoVaraždin in grofijo Zagorje. Herman II. je vzpostavil lastno oboroženo vojsko ter pridobil velikoposestev in mitnic na Hrvaškem. V zakup so dobili tudi Međimurje. Leta 1406 je postal dalmatinski,

hrvaški in slavonski ban ter gubernator zagrebške škofije s pravico imenovanja vikarjev. Slavonskagospostva Celjskih grofov so postala enakovredna štajerskim. Po izumrtju Ortenburških grofov leta1418 so Celjski grofje po dedni pogodbi kot državni fevd dobili tudi grofijo Ortenburg-Sternberg,velika gospostva na Kranjskem (Kranj, Novo mesto, Kostanjevica na Krki) ter oglejske fevde.Nezakonski sin Hermana II, Herman, ki ga je oče usmeril v duhovniški stan, je postal škof v Freisinguin Tridentu. Tako so Celjski grofje za štiri leta dobili v zastavo tudi loško gospostvo. Sigismund jepridobil Ernesta Železnega, da se je odrekel fevdne oblasti nad Celjskimi grofi. Prav tako jim je leta1427 bosanski kralj obljubil nasledstvo v svojem kraljestvu, če ostane brez lastnih potomcev. Tako jeCeljskim grofom z neodvisnostjo od Habsburžanov, kazal preboj v pravo vladarsko dinastijo.ZAČETEK KONCA GROFOV CELJSKIH TER OBDOBJE CELJSKE KNEŽEVINEA v dinastiji je prišlo do notranje krize. S skrbno našrtovanimi političnimi porokami otrok Hermana II.je prišlo v zakonski zvezi med njegovim izbranim naslednikom, Friderikom II. in ElizabetoFrankopansko, do ženine smrti. Ubil naj bi jo sam Friderk II. ter se nato, proti očetovi volji, poročil zVeroniko Deseniško, ki je bila plemkinja nižjega stanu. Veroniki so sodili zaradi čarovništva, kardokazuje prvi zabeleženi čarovniški proces na Slovenskem. Bila je oproščena, a jo je leta 1425Herman II. dal ubiti na gradu Ojstrica, svojega sina Friderika pa je zaprl v štirinadstropni obrambnistolp na Celjskem gradu, ki se danes imanuje Friderikov stolp. Ker pa so Hermanu II. med tem časomumrli preostali trije sinovi, je Friderika leta 1426 osvobodil. Herman II. se je še v zadnjem desetletjusvojega življenja boril za dvig Celjskih grofov v državne kneze Rimsko-nemškega cesarstva, a je13.10.1435 v Bratislavi umrl. Sigismund je zato 30.11.1436 povišal Friderika II. ter njegovega sinaUlrika II., ki je bil rojen v zakonu z Elizabeto Frankopansko, v državna kneza ter jima s povišanjemomogočil nastanek Celjske kneževine, neodvisne od Habsburžanov ter le-tem enakopravne. GrofijiCelje in Ortenburg-Strmec sta postali knežja državna fevda s pravico do lastnega denarja inizkoriščanja rud ter lastnega okrajnega sodišča. Ker pa je Habsburžanom posest Celjskih knezovpredstavljala prepreko do morja, se je začel dolgotrajni boj med Celjskimi in Friderikom III.Habsburškim, ki se je začel leta 1439, končal pa šele leta 1443 brez vojaškega zmagovalca in ssklenitvijo dedne pogodbe medsebojnega dedovanja za notranjeavstrijska gospostva in s kraljevimpriznanjem knežjega položaja Celjskih grofov. Podpisana pogodba je bila po letu 1465 pogubna zaCeljane.Ko je na čelo Celjskih stopil Friderik II., se je njegova posest raztezala preko Štajerske, Koroške,Kranjske, južne Ogrske, Hrvaške in Slavonije, vse do polovice otoka Krka s trdnjavami na kopnem,Trsatom in Bakrom. Vpliv Celjskih je bil velik. Bili so sorodniki s cesarsko rodbino Luksemburžanov,povzpetnimi Habsburžani, srbskimi in bosanskimi knezi ter drugimi najpomembnejšimi plemiškimidružinami na zahodnem Balkanu. Vso dediščino, ki so mu jo pripravili predniki, Friderik II. s svojimvladanjem ni znal uspešno nadgraditi. Zato je kljub prevzemu oblasti večino poslov prepustil sinuUlriku II, ki je med sodobniki veljal za bistrejšega in življenjsko bolj uravnoteženega od očeta. Takolahko označimo obdobje vladanja Friderika II. na celjskem prestolu le kot pehod med dvemavladarjema velikega formata. Edino pomembnejše dejanje, ki ga je opravil Friderik II. poleg vojne sHabsburžani, je bila listina z dne 11. 04.1451, s katero je Celju podelil privilegijsko listino in Celje iztrga povzdignil v mesto ter mu dodelil mestne pravice. Friderik II. je do svoje smrti leta 1454 skrbelpredvsem za upravo kneževine.Ulrik II., ki je bil prav tako ambiciozen, kot njegov ded Herman II., se je poročil s Katarino, hčerjosrbskega despota Jurija Brankovića ter svakinjo sultana Murata II. Ker pa so jima vsi trije otrocikmalu umrli, je pod zaščito vzel vnuka svoje tete, cesarice Barbare, Ladislava Posmrtnika, ki jepostal že pri petih letih ogrski in češki kralj. Ker pa so bili tokovi razvoja takrat takšni, da so siprizadevali, da bi bila oblast v rokah domačega plemstva, je Ulriku II. spodletelo vrivanje tako naČeškem, kot tudi na Ogrskem. Osvojili so le gradove v Slavoniji in na Hrvaškem pod vodstvom JanaVitovca. Tako sta si Celjska grofa prisvojila položaj slavonskega bana in kasneje še bana kraljevineDalmacije in Hrvaške. Po smrti Ivana Hunjadija se je Ulrik II. leta 1456 dal postaviti za kraljevega

namestnika na Ogrskem. To pa je izzvalo zaroto Hunjadijevih sinov. Ko je prišel Ulrik II. s kraljem načelu križarske vojne proti Turkom 09.11.1456 v Beograd, so ga tam ubili.Cesar Friderik je, po dedni pogodbi podpisani leta 1443 po spopadu Celjskih in Habsburžanov, leta1457 prevzel posestva Celjskih na Štajerskem, Kranjskem ter Koroškem. Oblast na Ogrskem je posmrti kralja Ladislava prevzel leta 1458 Matija Korvin (Kralj Matjaž).CELJSKI IN NJIHOVE POSESTI TER GRADOVICeljski so v stoletju svoje vladavine pridobili mnogo posesti ter skupaj z njimi tudi gradov, tako naŠtajerskem, Koroškem, Kranjskem kot tudi na Hrvaškem. V lasti so imeli več kot 200 gradov, skaterimi so upravljali oskrbniki.Med njimi bi posebej izpostavila grad Žovnek, saj od tam Celjski tudi izvirajo. Grad, ki so ga sezidalivečinoma Žovneški sami, je prvič omenjen leta 1130. V upravljanje so ga Celjski dali svojimoskrbnikom. Vendar so se vedno radi vračali, tudi po letu 1333, ko so svojo rezidenco ustvarili vCelju. V Žovneku naj bi imel Ulrik shranjene tudi svoje zaklade, ki jih je podedoval po očetuFrideriku. Po izumrtju Celjskih je grad prešel v roke Habsburžanov, kasneje pa se je menjalo velikooskrbnikov. Služil je tudi kot kamnolom za pozidavo graščine v dolini. Razen ohranjenega gotskegatronadstropnega stolpa, so od gradu ostale večinoma le razvaline. Grad stoji še danes na vzpetininad Žovneškim jezerom jugovzhodno od Braslovč in je priljubljena točka pohodnikov. Leta 2000 je zobnovitvenimi deli pričelo kulturno in zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče.Najpomembnejša, tako za razvoj turizma v mestu Celje, kot tudi zgodovinska točka, pa je sevedaStari grad, ki je bil največja utrdba na Slovenskem. Leži na Grajskem hribu z nadmorsko višino 407metrov, od koder nam pogledom pokriva celotno mesto Celje. Njegova lega je igrala pomembnovlogo pri obrambni funkciji Celjskih grofov. Prvotni Celjski grad naj bi dal zgraditi grof Gunter v 12.stoletju. Sredi 13. stoletja so ga pozidali Vovbržani kot preprosto romansko stavbo nepravilnegatlorisa s palacijem in obzidanim dvoriščem z vodnim zbiralnikom. Po izumrtju rodbine Vovbržanov jeleta 1333 grad prešel v roke Žovneških, ki so vhod uredili s severne strani ter mu dodali obrambnistolp. Utrdili in podaljšali so tudi obzidje, ki je sedaj segalo od od vzhoda do severovzhoda. Vhod paso prestavili na južno stran, kjer je še danes. Celjski grofje so grad začeli preurejati v bivalnorezidenco. Okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp (današnji Friderikov stolp). Navzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del graduza Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba, kjer so bili prostori zaženske. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetegaAndreja. S srednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je izgradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in soimeli na njem gradnika. Ob potresu leta 1348 se je porušil del romanskega palacija s pečino vred.Porušeni del so na novo pozidali in ga prestavili proti notranjosti dvorišča. V 15. stoletju so razširilipredgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidje povezalo z močnimpeterokotnim obrambnim stolpom. V drugi polovici 16. stoletja je grad doživel ponovno prezidavo.Obrambno zidovje se je zvišalo v jedru kot tudi v predgradju. Uredili so tudi notranje dvorišče.Posodobljen del obzidja so opremili z renesančnimi strelnimi linami. Celjska je skozi stoletja menjalveliko lastnikov, danes pa je na njem urejena turistična pisarna in kavarna.Del obrambnega obzidja v mesnem jedru Celja je bil tudi Spodnji grad, v katerem so Celjski od leta1400 imeli tudi svoje bivalne prostore. Preostanek tega nekdanjega palacija se vidi predvsem napodlagi kamnitih gotskih oken. V kasnejšem obdobju je grad dobil nadzidek, celotno nadstropje inpraktično do osamosvojitve Slovenije služil kot vojašnica. Nadzidek je nastal v času vladanjaavstrijske cesarice Marije Terezije. Danes je v kletnih prostorih gradu urejena stalna zbirka,poimenovana Mesto pod mestom. Razstava predstavlja vhod v starorimsko Celeio ob zahodnemstarorimskem obzidju nad katerim je v srednjem veku nastal Spodnji grad. Rekonstruirana je

starorimska cesta, ob tem pa lahko v obzidju občudujemo tudi kiparsko okrasje nekdanje Celeie innjenih rimskih templjev, ki so jih v kasnejšem obdobju uporabili kot preprost gradbeni material.Zapuščina Celjskih grofov je vidna in ostaja del kulturne dediščine Celja in Slovenije, kjer še zdalečne naletimo na tako imenitno srednjeveško plemiško rodbino. V današnjem času pa zgodovinaCeljskih grofov predstavlja glavni vir za turistično predstavitev in ponudbo Celja, vključno zlegendarnimi pripovedmi o družinskem in političnem življenju Celjskih. Zagotovo jenajpomembnejša ravno zgodba o nesrečni ljubezni med Veroniko in Friderikom; popolnomaprimerljiva z znamenito dramo Williama Shakespeara Romeo in Julija. Ravno spričo tega so zgodbe oCeljanih dostikrat literarizirane, le-te pa predstavljajo tudi vir za kvalitetno vodenje skozi Celje.Priloga 1: rodovnik Celjskih

3. CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVIDejan AžmanUVODVsebina moje seminarske naloge obsega naslov »CELJSKI IN NJIHOVI GRADOVI«.Ta tema je zelo obsežna, tako, da vam bom poskušal v kratkem času opredeliti, razložiti kdo so biliceljski grofje, kje so živeli in kakšno je bilo njihovo življenje v gradovih v času, ko so vladali v Celjuin bližnji okolici.CELJSKI GROFJE IN NJIHOVI GRADOVINjihovo obdobje sega v čas od začetka 14. stoletja , pa do sredine 15. stoletja. Celjski grofje izhajajoiz Žovneških gospodov, bili so plemiči, ki so imeli svoj sedež na gradu Žovnek v Savinjski dolini blizuBraslovč.Grad so zgradili na gorskem obronku in se ga je dal odlično braniti in je bildobro utrjen. Na slemenu, kjer je bil najbolj ranljiv, so ga varovali trije približno9 m široki jarki.Najbrž zaradi njihovih vojnih zaslug in za zvesto služenje kralju, so bili sredi 14. stoletjapovzdignjeni v grofe in dobili številne obsežne posesti v okolici Celja in takrat so svoj sedež preseliliv Celje, na Stari grad, ki so ga v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški.Grofje Žovneški so počasi utrjevali svoj položaj in so tako leta 1323 na podlagi dedne pogodbepostali lastniki Celjskega gradu,zaradi izumrtja grofov Vovbržanov, ki so bili prvotni lastniki gradu,torej tisti, ki so ga postavili (prva polovica 13. stoletja).Tako so grofje Žovneški, leta 1341 zaradi vojnih zaslug in za zvesto služenje kralju povzdignjeni vgrofe in dobili za to obsežne posesti v okolici Celja.Danes Celjski grad v vsej svoji velikosti omogoča stik med kulturo inekonomijo,kreira nove mogočnosti na področju kulturnega turizma in hkrati dvigujepomen mesta Celja.V času vladavine je ambiciozna in uspešna rodbina vtisnila neizbrisen pečat,obenem pa si je s spretno politiko in preračunljivo spletenimi ženitvami nenehnovečala bogastvo, vpliv in oblast. Najmočnejši in najspretnejši v političnih spletkahin tkanju rodbinskih vezi je bil Herman II. Celjski. Živel je v letih 1365 do 1435. Iz tega podatka jerazvidno, da je živel kar 70 let za tiste čase zelo veliko, če razmislimo kakšno je bilo življenje v tistemčasu.

patients. HQC is also working with eHealth Saskatchewan to develop an electronic tool to makethe collection and analysis of the data for the clinicians easier.Pathway for Acute Stroke CareThe Ministry of Health is leading the development and implementation of a clinical pathway foracute ischemic stroke care in the province. HQC researchers are providing measurement supportto the pathway development team and to the health regions that are testing and implementingthe pathway. In 2014-2015, HQC researchers worked with the pathway development teams andwith health providers in stroke care to develop a data collection process that will blend intoclinical workflow. This means the data will be routinely collected as part of providing care. Theproviders have modified their current intake and treatment forms to ensure the data collectionoccurs so that the team can evaluate how the pathway is working. HQC will collect the data fromthe health regions, analyze it, and provide reports back to the stroke teams so that they canevaluate and improve care. HQC researchers are also supporting the Saskatoon Health RegionStroke Team to develop a data collection, analysis, and reporting process that will enable theteam to monitor, evaluate, and improve the care that is provided for subarachnoid hemorrhage(hemorrhagic stroke).Collaborating with Physicians on ImprovementHQC is actively engaging and collaborating with Saskatchewan physicians on health systemimprovement efforts. The aim is to develop sufficient capacity within the province’s physiciancommunity to help HQC develop a Saskatchewan training program that complements and buildson the current Lean-based programs. For example, from January to April 2015, fourSaskatchewan physicians and an HQC researcher participated in the miniAdvanced TrainingProgram (miniATP) provided by Intermountain Healthcare. Participants completed nine days ofclassroom work as well as an improvement project. HQC, in partnership with the SaskatchewanMedical Association, sponsored the participation of the physicians in order to exposeSaskatchewan doctors to a world-leading health care quality improvement approach.Collaborating on Patient-Oriented ResearchThe members of the HQC Measurement and Analysis Services (MAS) team collaborate with healthsystem partners and academics in Saskatchewan and beyond on research that can have a directimpact on patient care and patient outcomes. HQC’s researchers and research analysts are skilledin working with the administrative health databases that HQC has access to under a data-sharingagreement with the Ministry of Health.18

4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKIHAleš HotkoMoja naloga je predstaviti grad Celje oziroma Stari grad v času, ko so bili njegovi lastniki gospodjeCeljski. Stari grad Celje stopi v zgodovino že veliko prej, preden je ta znamenita družina postalanjegova lastnica. Njegovi začetki po nekaterih virih segajo že v zgodnje 12.stoletje, ko naj bi bilnjegov lastnik Gunther, sorodnik Vovbržanov, kasnejših lastnikov gradu in predhodnikov grofovCeljskih. Mogočna rodovina Vovbrških je prva, za katero zagotovo vemo, da so bili lastniki gradu oz.predhodnika gradu Celje.Skromna in primitivna utrdba Celjeob začetku vladavine CeljskihPrvi gradbeni poseg je povečal bivalne in obrambnezmogljivosti graduNovo obdobje v zgodovini gradu – tako stavbni oz. arhitekturni, kot tudi splošni – se začne v prvipolovici 14.stoletja z nastopom Žovneških gospodov, ki po smrti zadnjega moškega predstavnikaVovbrških na podlagi dedne pogodbe postanejo lastniki gradu Celje. Ravno tu so si pridobili nazivgrofov Celjskih, pozneje še grofov Zagorskih in Ortenburških ter naposled naslov državnih knezov.Prvi celjski grof, Friderik I. je začel preurejati skromno utrdbo na hribu nad Celjem in jo spreminjati vvečjo, bolj funkcionalno predvsem pa udobnejšo rezidenco, primerno svojemu novemu statusu. Vtem času, v sredini 14.stoletja, je Celje prizadel hujši potres, katerega posledica je bila močnapoškodba gradu. Zaradi tega so v prvi meri poskrbeli za nove bivalne prostore in hkrati za večjeudobje in samo obrambo gradu. Zgraditi je dal namreč nov stanovanjski stolp – gotski palacij, ki jepoleg starejšega – delno porušenega romanskega palacija predstavljal bivalne prostore gradu oz.grajsko jedro. Sočasno pa so zgradili tudi verjetno najbolj znan objekt gradu – Friderikov stolp, ki soga postavili na rahli vzpetini vzhodno od grajskega jedra. Ime »Friderikov stolp« je dobil po grofu inkasnejšemu knezu Frideriku II.Celjskemu, ki je bil nekaj časa zaprt v njem. Vedeti je treba namreč, daso Celjski bili odlični politiki in strategi, morda celo dosti pred svojim časom. Posledično je bilavečina njihovih odločitev strateška in politična, tudi kar se zakonskih zvez tiče in zaradi tegavelikokrat v zakonu ni bilo ljubezni. Friderik pa se je zaljubil v nižjo plemkinjo Veroniko Deseniško inse z njo tudi naskrivaj poročil. Te zveze njegov oče Herman II.seveda ni odobraval, zato je dalFriderika zapreti v stolp, Veroniko pa obtožil čarovništva in jo dal kasneje umoriti.Ta stolp sprva ni bil obdan z obzidjem, ampak je imel značaj izpostavljenega stolpa, ki jepredstavljal jedro obrambe gradu pred napadalci. Tudi v kasnejšem času se primarna vloga stolpa nispremenila, dobil je le dodatne funkcionalnosti – npr. služil je kot grajska ječa, skladišče za orožjein tudi kot bivališče, saj je bil sredi prve polovice 15.stoletja kot gradiščan v stolpu omenjan HansMelfrid, kamnoseški mojster in gradbeni nadzornik za Celjske. Čeprav Celjski grofje in kasnejši kneziCeljski niso stalno prebivali na Starem gradu, sam grad ni nikoli sameval. Na gradu so Celjski imelisvojo zakladnico in glavno vojaško postojanko ter svoje gradiščane, ki so v njihovem imenu skrbeliza grad. Seveda se z gradnjo Friderikovega stolpa gradbeni razvoj gradu ni končal. Zaradi stiske sprostorom je naslednji korak bil širjenje gradu. Ker so se lahko širili le v eno smer – proti vzhodu,kjer ni bilo naravne obrambe pred napadom, so postavili zunanje obzidje, v katerega so sedaj

vključili tudi prej ločeni Friderikov stolp. Ta je še vedno predstavljal jedro obrambe. Poleg tega soizkopali še obrambni jarek, ki je ločil bivalne dele gradu od predgradja in s tem so seprebivalci še dodatno zavarovali pred morebitnim napadom. Preko jarka so položili dvižni most, takoda bi napadalec moral skozi več obrambnih linij, da bi prišel do same gospode. S širitvijo so takopridobili predgradje, kjer pa so tako našli svoj prostor razni gospodarski objekti, brez katerih vsakspodoben grad v tistem času pač ni mogel biti.Medtemi objekti je bila npr. konjušnica in kovačija,prostori za služničad in podobno. Ta del gradusokasneje še enkrat podaljšali ter tako pridobiliševeč prostora znotraj obzidja, kamor sonamestili manj pomembne gospodarskeobjekte. Samo življenje na gradu v tem času panibilo tako zabavno in romantično, kot mordamislimo. Prostori in sobane so bili hladni intemačni, saj so bile okenske odprtine relativnomajhne glede na velikost prostora. Verjetnotudičistoča in čiščenje nista bila vsakdanji pojav. SPrva širitev gradutragičnim koncem zadnjega moškega potomcaceljskih grofov, Ulrika, in ko lastništvo gradu po dolgih bojih preide v roke Habsburžanov se končatudi najbolj plodno obdobje gradu Celje.Po izumrtju Celjskih je sam grad v kasnejših dobah doživel še nekaj prezidav, vendar je kmaluizgubil svojo strateško pomembnost. Zatem so ga ga prepustili propadu in je nekaj časa služil celokot priložnostni kamnolom, s katerega so odvažali kamne za gradnjo okoliških hiš. Čeprav je samrazvoj starega gradu Celje trajal kar štiri stoletja, je največji razcvet doživel ravno v času vladavineCeljskih. Tako je nastal grad, ki je po razsežnosti največji v Sloveniji, obenem pa veličasten pomnikrodu grofov in knezov, imenovanih po gradu.V zadnjem času je grad doživel dokaj temeljito obnovo tako jedra kot tudi obrambnega obzidja inFriderikovega stolpa, ter nam tako pričaral vsaj delno podobo mogočnega gradu, ki je bil center močiin vpliva rodu Celjskih. Za konec še ena zanimivost, kar se te znamenite družine tiče. Malo znano je,da so njihovi potomci, vendar po ženski strani, živi še danes. Med drugim so njihovi potomci tudi vBritanski kraljevini in ena izmed teh je bila danes že pokojna princesa Diana.Podoba gradu Celje v času zadnjega moškega potomca Celjskih - Ulrika

4. STARI GRAD CELJE V ČASU CELJSKIHKlemen RajhStari grad Celje ali Gornje Celje leži na Grajskem hribu nad Celjem, natančneje jugozahodno odmestnega jedra na skalnem pomolu nad reko Savinjo. Po velikosti je največji grad na Slovenskem.Njegov nastanek sega verjetno že v 12.stoletje, natančneje med leti 1120 in 1130, ko se po Celjuimenuje Gunther , prvi in edini po Celju imenovani mejni grof, iz stranske veje Vovbržanov. Prvotnograjsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški sKoroške na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. Vzahodnem delu je stala večnadstropna stavba, palacij, od katere so se v delcih ohranili obodnizidovi. V vzhodnem delu je bilo zaprto dvorišče z velikim vodnim zbiralnikom. Na vzhodni, najboljizpostavljeni strani, je bil zidni ščitni plašč, nekako 3 m višji od preostalega obodnega zidovja. Navrhu je bil zavarovan s hurdo, obrambnim hodnikom. V takšni obliki je predstavljal tipičniministerialski grad tedanjega časa in prav takšnega naj bi zgradil Gunther, vendar za to trditev nineposrednih dokazov - arheoloških ali pisnih.Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in Aufensteinovci. Vhod vgrad so Žovneški svobodniki uredili s severne strani. Gradu so še pred letom 1300 dodali novi venecobzidja in ga na severni strani okrepili z obrambnim stolpičem, ki je varoval dohod v notranjostgrajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu.Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.Po izumrtju njihove rodbine leta 1333 je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta 1341 grofovCeljskih, in od leta 1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejšestanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Stavbna zgodovina sedanjega gradu Celje se začenjašele z nastopom Žovneških oz. Celjskih. Kot vse kaže, je Friderik I.Celjski stanovanjsko primitivni, vbojih za njegovo posest poškodovani vovbrški grad odstranil ali vsaj tako prezidal, da ni ostalo odnjega ničesar ohranjenega, razen najdenega kosa romanskega portala. Nikakor namreč ne moremonastanka današnjega gradu postaviti pred čas visoke gotike, v 14.stoletje, nekje po letu 1333 in tudiarhivsko je izpričano, da je Friderik I. po tem letu grad prezidal in povečal, utrdil in priredil zastanovanje. Januarja leta 1348 je Celje prizadel uničujoč potres. Takrat se je del prvotnegaromanskega palacija s pečino vred sesul in poslej ni bil več primeren za bivanje. Tako so postavilinov, gotski palacij, ki so ga prestavili proti notranjosti dvorišča. Grad se je nato stavbno razvijalskozi 14.stoletje in okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni obrambni stolp in ga kasneje imenovaliFriderikov stolp po Frideriku II, ki je bil v tem stolpu nekaj časa zaprt zaradi skrivne zveze z nižjoplemkinjo Veroniko deseniško in umora svoje žene. To očetu Hermanu II. ni bilo všeč, saj so poroketemeljile na političnih in strateških vlogah in redkokdaj iz ljubezni, zato je dal svojega sina zapreti!Friderikov stolp je bil že konec 14.stoletja vključen tudi v grajsko obzidje, vendar je njegova vloga ševedno ostajala primarno obrambna, uporabljali pa so ga tudi kot ječo, orožarno, shrambo,gospodarske namene…Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni delgradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ali palas. Tu sobili prostori za ženske. Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni stranije bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel kapelico svetega Andreja. Ssrednjeveškim orožjem gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodilskriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njemgradnika, poveljnika gradu z oboroženim spremstvom, sam grad pa so uporabljali kot zakladnico invojaško postojanko v času bitk.V 15. stoletju so razširili predgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidjepovezalo z močnim peterokotnim obrambnim stolpom in s tem so pridobili na površini ograjenega

prostora, kjer so postavili še druge manj pomembne gospodarske objekte. V drugi polovici15.stoletja so Celjski grofi izumrli, vendar je bil Stari grad tedaj najpomembnejši grad ne samo prinas, ampak v vseh Vzhodnih Alpah. Celotni grad je imel površino približno 5500 m². Iz sedanjihrazvalin in iz ohranjenih upodobitev je moč dobiti popolnejšo sliko gradu. Njegov arhitekturni razvojje uveljavil nekatere rešitve, po katerih so se zgledovali mnogi gradovi na ozemljih, do koder je segalvpliv celjskih zvezda.Kljub temu da Celjski grofje niso več upravljali s Starim gradom, je v drugi polovici 16. stoletja graddoživel ponovno prezidavo. Obrambno zidovje se je zvišalo v jedru kot tudi v predgradju. Uredili sotudi notranje dvorišče. Posodobljen del obzidja so opremili z renesančnimi strelnimi linami inkasneje še s stolpiči okoli obzidja.PREGLED STAREGA GRADU PO FAZAHPRVA FAZA- 2.pol. 13. Stol.Na skalni kopi nad Savinjo pozidajo Vovbržanikastelni grad s stanovanjskim stolpompalacijem,vpetim v grejski obod nad naravno zajedo nanjegovi vzhodni strani.TRETJA FAZA- 1.pol. 14. stolV času, ko postane grad novo središčeŽovneško- Celjskih, pozidajo v zahodnem delukastela nov, tokrat že gotski palacij, obenempa za nadstropje povišajo stari stanovanjskistolp.DRUGA FAZA- ok. 1300V nemirnem času prehoda med 2. pol. 13. Inzačetkom 14. stoletja so kastel obdali z drugimvencem obzidja.ČETRTA FAZA- 2.pol. 14.stol.Z novim razsežnim , z obzidejem zavarovanimpredgradjem razširijo grad vzdolž grebenaproti vzhodu. Prvič je objavljena teza o stolpu,ki je varoval dostop prek notranjega jarka.

PETA FAZA- kon. 14.stol.Pozidajo Friderikov stolp, obenem obzidajonotranji grajski jarek. V grajskem jedrupozidajo stražarnico.SEDMA FAZA- kon. 15.stol.Pozidajo Andrejev in Pelikanov stolp terstavbe v predgradju. Obnovijo obzidje vpredgradju,opustijo zastarele zidne krone z nadzidki inobzidje povišajo.ŠESTA FAZA- okvirno 15.stol.Grad okrepijo v predgradju s še enim, novimobzidjem, preuredijo vhod v grajskikompleks. Ob novem obzidju izkopljejo najužni strani nov obrambni jarek, prejšnjegapa zasujejo in spremenijo v medzidje,okrepljeno na jugozahodu s stolpičem.Predgradje razdelijo s prečnim zidom v dvepolovici.OSMA FAZA- 1565-1579Pozidajo vhodni stolp in ga okrepijo zbarbakanom, na notranjem dvorišćupozidajo arkadne hodnike na slopih inkamnite stopnice. Podrejo vrhnji del staregajužnega obrambnega zidu ob grajskem jedruin ob njem pozidajo nov obrambni zid zdvema bastilijama.Še vedno pa grad ostaja opomnik slavi in mogočnosti Celjskim grofom in s prenovo glavnihobjektov (stolp, palacij) in zunanjih prostorov v zadnjem času daje še večji sijaj mestu Celje!

5. PLESI SREDNJEGA VEKABernarda LokanUVODVsa narava ima svoj ritem; sonce in luna vzhajata in zahajata, letni časi se vrstijo, živali in ljudjepa tudi rastline imajo prav tako ritem v svojih osnovnih življenjskih funkcijah. Vsako čustvo, vsakizraz človeka se zrcalita v gibih. Kadar se gibi ponavljajo v določenih presledkih, govorimo oritmu. Gibanje in ritem nas spremljata od rojstva do smrti, če se tega zavedamo ali ne. Z vplivomvolje pa lahko ritem tudi namenoma negujemo.Nekateri znanstveniki zato tudi razmišljajo o tem, da je ples nastal iz ritmičnega gibanja pri delu.Iz plesa naj bi se razvila glasba: najprej so plese spremljali s ploskanjem, nato z bobni, z glasom,z ritmičnimi kriki. Sledilo je zaporedje tonov, iz katerega se je razvila pesem – melodija.Sama organizacija plesov srednjega veka, je zelo primerna za gradove v Sloveniji. Poleg klasičnihvodenj po gradu in poleg raznih viteških iger, bi se lahko obiskovalci tudi preizkusili v plesu.Glede na to, da je bil ples Pavana v tistem času ples, ki se je največkrat plesal, bi se lahko lokalnivodič naučil osnovne korake in skupino naučil plesa v samem grajskem dvorišču gradu.OPIS PLESOVNajpogostejši plesi: basse danse, pavana, branle, saltarello, galjard, turdion, kuranta, gavota,alemanda, gigue, menuet, poloneza in mazurka.BASSE DANSE – nizki ples: parni ples, ki ga je včasih plesal en par, večinoma pa kar vsi prisotni,ples pa so spremljali instrumenti: dve flavti in ena pozavna ali pa harfa in lutnja. Sestavljen je izzačetnega Polona, slovesa, enojnih in dvojnih korakov ter reprize. Ponosna hoja z mnogimipokloni je dajala plesu slavnosten in resen videz. Zanj je tudi značilno, da ni nobenih skokov.Najstarejši zapisi o tem plesu so iz leta 1470.RIGAUDON – tudi ta ples so plesali v parih in sicer v krogu. Ples so spremljali violina, petje inploskanje. Ples je bil sestavljen iz poskokov.GALJARDA – vesel in hiter družabni ples iz 16 . stoletja. Ime izvira iz galske besede, ki pomenipolen moči, poleta in dobrega zdravja, nekateri pa menijo da je rimskega izvora. Na dvorih sogalliardo plesali v razkošnih oblačilih. Kavalirji so običajno nosili pelerino preko ramen, meč paso držali z levo roko. Pri tem plesu se je kavalir še posebej predstavljal pred damo, ji dvoril inljubkoval z njo.CAROL – srednjeveški krožni ples.POLONEZA – (poljsko: polonez, chodzony) je počasen ples (zmerno hiter andante) poljskegaizvora v tričetrtinskem taktu. V njem so plesali vsi prisotni. To je bila nekakšna svečanapromenada, s katero so začenjali slavnostne večere. Tudi še danes odpira poloneza različnevelike družabne prireditve, kakršen je na primer sloviti operni ples na Dunaju.PAVANA – ime pavana povezujejo z latinsko besedo za pava- pavo, saj naj bi plesalci s svojodostojanstveno hojo, posebej kavalirji v plaščih ali pelerinah spominjali na pava z razprtimrepom.Pavana je dvorni ples, ki se je pojavil v 16. stoletju. Izhaja iz Italije, najverjetneje iz Padove.Muzikologi domnevajo, da je naziv pavana modificirana oblika naziva Padovana.Pavana je počasen ples, večinoma v tridobnem taktu, in se večinoma pojavlja v kombinaciji shitrejšimi plesi (npr. galiarda ali saltarella).Pri francoski pavani so bili koraki bolj počasni, tekoči in graciozni, pri italijanski pa bolj živahni,nemirni, menjajoči se z malimi skoki. Plesali so jo po strogem vrstnem redu glede na hierarhičenpoložaj nastopajočih plesalcev.

Njena zgradba je A A B B C C ali A A B B C C D D, itd. Po zgodovinskih proučevanjih je bila vuporabi samo ob velikih svečanostih. V umetni glasbi jo je mogoče prvič najti v delu JoanaAmbrosie Dalza »Intabolatura de lauto«. Slavno skladbo s tem naslovom je napisal tudi MauriceRavel (Pavane pour une infante defunte; Pavana za umrlo prestolonaslednico).Hitro je postala popularna v svetu, najbolj pa v Angliji med tako imenovanimi virginalisti.ZAČETKI SREDNJEVEŠKIH PLESOVSrednjeveški ples, kot ga imamo priložnost spremljati na različnih srednjeveških prireditvah seje razvil v grajskih prostorih Evrope. V tem času je cerkev za svoje obrede prevzela poganske injudovske liturgične plese. Sčasoma- po propadu rimskega cesarstva pa so se začele vrstiti razneprepovedi. Niso smeli več plesati v cerkvah, kjer so plesali med obredi tudi škofje. Vsak plesnikorak ali skok naj bi bil skok k hudiču v pekel. Vendar je ljudstvo plesalo naprej. Noben narod siga ni pustil vzeti ali prepovedati, saj je sodil k njihovemu življenju. Plesali so predvsem kmečkein ljudske plese.Na začetku srednjega veka ni bilo velikih razlik med nižjimi in višjimi sloji, sčasoma pa sopostajale vse večje.ZAKLJUČEK»Nič ni človeku tako podobno kot ples. Brez plesa človek ne more ničesar.« Moliere»Kdor ne pleše, ne ve, kaj je življenje.«Zgodovina plesa je zelo obsežna, jaz sem se skušala soočiti le z delčkom, ki sestavlja ta čarobenmozaik. Ples je res nekaj posebnega, z njim se lahko sprostimo ali povemo tista občutja, ki se jihz besedo ne bi dalo opisati. Zato naj pleše staro in mlado, pa naj bo to polka ali hip hop, saj sose že naši predniki znali zabavati ob preprostih ritmih, ki so postajali vedno bolj zahtevni.S to nalogo sem ugotovila, da ne obstajajo samo družabni plesi ampak še kaj več.Srednjeveški ples v paruPavana

5. PLESI SREDNJEGA VEKASrečko KonecViri za razumevanje srednjeveškega plesa v Evropi so zelo omejeni in fragmentarni in senanašajo predvsem na nekatere prizore na slikah ter freskah in pa na razpršena namigovanja vliterarnih besedilih. Prvi podrobni opisi plesa datirajo iz leta 1450 v Italiji, kar je že po začetkurenesanse. Kljub temu pa imamo veliko dokazov, da so predniki sedanjih prebivalcev sodobneEvrope, ljubili in gojili ples. Lahko rečemo, da se srednjeveški plesi delijo na dva dela in sicer:kmečki, oziroma ljudski del,ki pooseblja ohranjanje prvinske moči ter njegovo ukoreninjenje vzemlji in pa plemiški, kjer so vitezi skupaj z oklepom, ščitom in mečem odložili tudi svojo surovomoč in vnesli v plesno ljubezensko igro očarljivost, milino in nežnost.Poglejmo sedaj na hitro kako se je razvijal ples v srednjem veku glede na različna obdobja. Vzgodnjem srednjem veku ugotovimo,da so plesne zakladnice tega obdobja zvečine podobneplesnim zakladnicam sodobnih primitivnih ljudstev, oziroma da se nekako nanašajo na plese, kiso jih izvajali pogani. Osrednje mesto je pripadalo zaklinjanju rodnosti; z nezmanjšano močjo sote teme prevladovale ob pustovanjih, ob prvem maju (Keltski praznik-beltane), ob porokah in obpogrebnih slovesnostih. Plesno vrtenje ob prošnjah za dež, kroženje okrog mlajevega drevesa inokoli ognja, ples z maskami in plesi z meči so ostali nespremenjeni; hkrati z njimi pa tudi vrstastarih pojmovnih predstav: pospeševanje rodnosti na eni strani z erotičnim plesom in goloto, nadrugi s plesom devic. Seveda ni treba posebej poudariti, da je krščanska cerkev poskušala navse načine prepovedati ali vsaj omejiti takšno pogansko izražanje skozi ples, vendar pa je to vglavnem bilo precej neuspešno in ljudski plesi so se nadaljevali in na ta način prenašalipogansko tradicijo naprej.V visokem srednjem veku pa se zgodi zanimiv pojav tako imenovane »plesne ekstaze« kotpozabljanje na svet in na samega sebe v plesu in s pomočjo plesa. Iz enajstega in dvanajstegastoletja je ohranjenih precej poročil, da so na dan ko je kdo umrl ali ob krščanskih praznovanjihmoški in ženske na pokopališču začeli nenadoma in v neustavljivem zagonu peti in plesati.Motili so božji obred, niso se ozirali na duhovnikove prepovedi, dokler jih ni ta preklel, da najplešejo vse leto. Tak grozljivi motiv plesnega prekletstva je oblikoval Hans Christian Andersen vsvoji znani ljudski pripovedi »Rdeči čeveljčki«-zgodbi o deklici Karen, ki ni mogla prenehati splesom, dokler ji krvnik ni odsekal nog. Večinoma so ponoreli plesalci tekali po pokopališčih; tuso po starih izročilih iskali stika s svojimi mrtvimi. To je bil dobesedno »danse macabre«-mrtvaški ples. Celih tisoč let so cerkveni koncili nasprotovali tem nespodobnim plesom in soposkušali zlo izkoreniniti in vsakokrat jim je poskus spodletel.Podobno je sredi 14. Stoletja naenkrat izbruhnila v mnogih delih Evrope nezadržna plesnanorost, ki se je porodila iz plesov proti kugi. Ta ples je znan pod ljudskim imenom-Vidov ples.Trume obsedenih ljudi, izmučenih od kuge, dolgih vojn in brezkončne bede do globin svoje duše,so se valile iz enega kraja do drugega. Posamično ali z roko v roki so krožili in poskakovali vostudno pobesnelih skupinskih plesih-plesali so po več ur skupaj, dokler niso od izmučenosti ipopadali po tleh. Kjerkoli so divjali se je histerična psihoza polastila tudi gledalcev. Psihotičnoplesanje se je nenehno ponavljalo. V 15. In 16. Stoletju je prihajalo do novih izbruhov, o njih soporočali še iz 17. Stoletja.V Italiji je v istem času divjala neka druga plesna manija-tarantizem. Baje naj bi to bolezenpovzročil ugriz apulijskega pajka«Lycosa tarantula«. Piku je sledila huda potrtost in samo divjijužnoitalijanski ples s skoki-tarantella-naj bi človeka rešil te potrtosti. Nasprotno od nemškega

vidovega plesa naj bi bilo gibanje pri tem plesu nekakšna samopomoč bolnika pri zdravljenjunjegove bolezni. Toda tako kot v Nemčiji je ples tudi tukaj vplival na gledalce in prenašal nanjemanično depresijo plešočih. Kot zanimivost omenimo, da se je ta ples skupaj z navadoizganjanja »bolezni tarantele« ohranil skoraj do današnjih dni.Ti ekstatični plesi ne razkrivajo ostankov poganstva, kot tisti ki smo jih obravnavali v zgodnjemsrednjem veku, ampak so bili na nek način izraz tistega časa in nuja, ki je izhajala iz notranjostitedanjega človeka. Ljudje v 14. Stoletju v skupnem plesu niso iskali samo srečne ekstatičnosti.Srednjeveški ljudje so v svojih plesih spoznali tudi ekstatičnost smrtnega strahu in obupa.Sedaj pridemo do trubadurskega obdobja in tukaj se zanašamo predvsem na pesniške inliterarne vire iz tega obdobja. V njih najdemo številna imena plesov. Veliko jih je med sebojsorodnih, kar nam dokazuje, da je ples univerzalen in da prehaja preko jezikovnih innarodnostnih pregrad. Največkrat je omenjen ples-carola, oziroma koralni ples, ki so ga plesalikrožno ter verižno in v katerem so se plesalci izmenjavali. Za srednjeveško visoko družbo je imelsprevod očitno posebno vrednost. Veselje, ljubezen in dvorjenje so tri bistvene značilnosti, ki sov naslednjih stoletjih vtisnile svoj pečat dvorski umetnosti, so na svoj način vplivale tudi in šeposebno na ples.Obhod je bil najprej spremljevalni okvir plesa; zdaj pa je vedno bolj postajal osrednji del.Pantomimski vložki so se umikali v ozadje. Tak razvoj je bil zlasti opazen v zadnji polovicivisokega srednjega veka, v 15. In 16. Stoletju. Še v 15. Stoletju je imela pantomima pomembnomesto, vendar ni bila več zvesta tradiciji. Poznali so že plese, ki so bili tako rekoč abstraktni in soiz njih že skoraj izpadli pantomimski elementi. V začetku 16. Stoletja najdemo še podobnostanje: parni plesi z enakim neprekinjenim skupnim gibanjem obeh partnerjev v paru; ter plesi , vkaterih so se pari ločili in so posamični plesalci izvedli pantomimo. Pavana je bil na primernepantomimski ples; galliarde, courante, canaries in bouffons so bili pantomimski plesi. V drugipolovici 16. Stoletja se je iz plesov galliarda in courante umaknil ves pantomimski del; kmaluzatem sta plesa canaries in bouffons izginila iz dvorskih plesov. Po letu 1550 se je obhod ločil odpantomime; šele po letu 1550 je dvorski ples ostal brez pantomimeV 15. Stoletju se je Italija otresla gotskih vplivov. Zgodnja renesansa in pozna gotika sta si podaliroke in ples je bil hkrati rezultat in zrcalo tega obdobja. Tukaj najprej omenimo ples imenovansaltarello,ki je bil živahen in vesel ples prvič omenjen v Neaplju že v 13. Stoletju. Ta ples je bilzelo popularen na dvorih srednjeveške Evrope. V 15. Stoletju je beseda saltarello označevaladoločen plesni korak. Čeprav je bil to Neapeljski dvorni ples je pozneje postal tipičen ljudski plesin se pleše še danes v določenih regijah srednje in južne Italije. Nasprotno saltarellu je bilabasse danse svečan koračni dvorski ples. Vendar pa je bilo v osnovi mogoče vsak ples izvajati nanačin katerega koli drugega plesa. Nekateri plesi so imeli tudi do 18 različnih izvedbenih inačic.Nihče se ni oziral na celoto; najpomembnejše so bile podrobnosti. Težko je ugotoviti, če je bil takodnos dediščina srednjega veka. Deloma najbrž že.Na tej točki naredimo zaključek,ker počasi prehajamo in plešemo že v obdobja, ki se oddaljujejood srednjega veka. Zaključna misel je ta, da je bil ples vedno prisoten v zgodovini človeštva in jebil vedno odraz tistega kar se je dogajalo v določenem obdobju. Človek je skozi ples (to veljaseveda tudi za vse druge zvrsti umetnosti) na najbolj pristen in neposreden način izražal svojonotranjost in ravno zato nam umetnost velikokrat pove več o določenem zgodovinskem obdobju,kot bi lahko to razbrali iz raznih dokumentiranih zapisov. Ugotovimo tudi, da je zelo težko takšnoumetniško izražanje, kot je tudi ples spraviti v nekakšne okvirje in jim postaviti jasno začrtanemeje, saj se razni izrazi nenehno prepletajo med sabo in prehajajo iz enega obdobja v drugoravno tako tekoče kot ples sam.

6. OBLAČILNA KULTURA CELJSKIHMarja TurniškiUvod v oblačilno kulturoKultura oblačenja predstavlja duh določenega časa. Vsako zgodovinsko obdobje ima svoj trendoblačenja, kar je še posebej značilno za srednjeveško kulturo oblačenja, ki določa socialni,politični, kulturni in gospodarski položaj človeka v družbi. Kar želim na kratko predstaviti tudi vkulturi oblačenja celjskih. Osrednji motiv: obleka naredi človeka, človek pa obleko.Kratek sprehod v kulturo oblačenja celjskih:1. Romanika (800 - 1200)Romansko oblačilo so sestavljali kratka, prepasana tunika, hlače in ogrinjalo ali plašč. Na osnoviromanskih oblačil so se kasneje razvila srednjeveška oblačila. Usnjena obutev je bila visokozaprta in spredaj oblikovana v konico. Z začetki obrtništva v 11. stoletju se je začelo razvijati tudipoklicno krojaštvo in čevljarstvo. Oblačila so postajala vedno ožja in zahtevnejših krojev.2. Gotika (1200 - 1500)Za obdobje gotike so značilna ozka oblačila z izrazito poudarjeno vzdolžno linijo, dolge vlečke,visoki rogljati in stožčasti klobuki. Zaradi udobnosti nošenja so začeli vedno tesnejša oblačila napregibnih delih prerezovati, tako da se je skozi razpoke videlo kontrastno spodnje oblačilo.Obutev so še vedno kljunasto oblikovali.Tekstilna kostumografija celjskihOsnovno moško oblačilo je sestavljeno iz naslednjih kosov: lanena srajca, spodnje hlače,nogavice ter volnen dublet (fr. doublet)– kratek, oprijet suknjič in volnene oprijete hlače.Osnovno žensko oblačilo pa obsega laneno spodnjo obleko, spodnje hlače, pokrivalo innogavice ter volneno zgornjo oziroma delovno obleka. Sem sodijo še moška oprave, ogrinjala inkapuce.Bojna kustumografija celjskihMed osnovno opremo viteške kulture spadajo: oklep, čelada, bodalo, sulica, sem lahko štejemoše kose zaščitnih oblačil, podoklepna oblačila, brigandine ipd..Aktivnosti srednjeveške skupine CeljaniSrednjeveška skupina Celjani se aktivno ukvarja z raziskovanjem, proučevanjem, izdelavo infunkcionalnostjo srednjeveške kulture oblačenja in oblačilnih dodatkov, kisežejo v obdobje od leta 1380 in 1460, torej v obdobje viška in zatona moči Celjskih knezov. Vta namen se posveča srednjeveški kostumogafiji, ki zahteva celovito rekonstrukcijosrednjeveških oblačil, s pomočjo katere so izdelali vrsto srednjeveških kostumov.: kovinskekostime vojakov - stražarjev s popolno opremo (oklep, čelada, sulice), ženska in moškameščanska oblačila, oblačila rablja, ženska in moška plemiška oblačila, med katerimi izstopaoblačilo Hermana II. Celjskega. Srednjeveška skupina Celjani sodeluje na organiziranihsrednjeveških delavnicah tudi v tujini (Poljska, Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Češka), kjer sepromovira na raznih mednarodnih taborih in razstavah. Predstavlja se tudi na internetu, vpublikacijah Turističnega društva Celje in v okviru domačih kulturnih prireditev. .Prikaz oblačilne kulture izstopajočih celjskih stanov: plemiški, meščanski in viteški

Plemič in plemkinjapModa plemiških stanov je bila podrvžena številnim vplivom in se je tudi zelo hitro spreminjala. Za modne smerniceso bili moški veliko bolj dovzetni kot ženske, zato ni presenečenje, če je na moškem oblačilu kakšen okrasek alidetajl več.Oblačilo plemiča, ki bi lahko bil knez Ulrik II. Celjski, je narejeno iz volnenih materialov. Njegova podoba, meč instanovska verižica v celoti izdajajo pomembnost njegovega stanu in položaja. Plašč, ki je nastal v delavnicikrakovskega dvornega krojaškega mojstra je dragocene modre barve z vezenim vzorcem in izdatno podložen skunjim krznom. Čevlji ustrezajo zadnjim modnim muham dvornih gospodičev. Njegovo pokrivalo je izdelano pomodnih zapovedih beneških dežel.Dvorna obleka plemenite gospe, morda kneginje Katarine Celjske, je iz fine volnene tkanine z beneškim vzorcem inje izdatno podložena s krznom. Kroj obleke se tesno prilega njeni postavi, zaradi izredne dolžine si mora gospaobleko pri hoji pridržati. Spodnja obleka je narejena iz dragocenega bombažnega platna, ki ga je dobila pribeneškem trgovcu. Dragoceno pokrivalo je izdelano po modi z dvora svetorimskega cesarja. Za pasom ima pripetotorbico, v katero je shranila molilnik.Meščan in meščankaOblačila nižjega plemstva, meščanov, obrtnikov in svobodnjakov se niso pretirano razlikovala. Materiali, iz katerihso izdelovali svoja oblačila so bili večinoma volna in lan, premožnejši so si privoščili še kakšen kos obleke iz svileali bombaža, redko so si lahko privoščili kakšno dragoceno krzno.Gospod je tipični predstavnik meščanskega srednjeveškega ljudstva. Njegova obleka skuša slediti modnimsmernicam domačega plemstva. Preko osnovne moške obleke – dubleta, sestavljenega iz telesu prilegajočega sesuknjiča in hlač, ima črn površnik – tabard, ki si ga je opasal s torbo in bodalom. Črna brava izkazuje ceh trgovca,njegov meščanski stan pa značilna kapa, ki jo nosi preko podkape.Gospa je oblečena v tipično srednjeveško žensko obleko, katere kroj je značilen za vse sloje takratne družbe. Je izvolne, podložena z lanom. Obleka je v zgornjem delu krojena po telesu, tudi rokavi so ozki. Dolžina obleke je dogležnjev. Zapira se spredaj z vezanjem ali z gumbi, možne pa so tudi različice z zapiranjem ob straneh alikombinacija obojega. Rokavi so lahko snemljivi in nemalokrat so ženske za popestritev dodale rokave drugačnebarve. Podobleka je iz belega lanu. Lasje, navadno dolgi, so na glavi poviti z veliko ruto iz lanenega platna.Vitez in oprodaPlemiški sinovi so se od malih nog učili vojaških veščin, zlasti spretnosti mečevanja. Večino svojega življenja soprebili na različnih vojaških pohodih in vojskovanjih, ob mirnih časih pa so se udeleževali viteških turnirjev. Njihovavojaška oprema je bila odvisna od njihovega bogastva in družbenega položaja.Vitezi so nosili popolne oklepe, kar pomeni, da je bilo pod pločevino ali kovinsko mrežo skrito celo telo. Podoklepom so nosili podoklepna oblačila, narejena iz več plasti lanu ali bombaža, ki so varovala telo viteza predodrgninami in udarci. Oklepi so bili turnirski, v katerem je lahko vitez na konja zlezel le s pomočjo posebnegadvigala, in bojni.Oklepi so se razlikovali tudi po sestavi, čeladah, detajlih in okrasih – najbolj umetelno izdelani so bili oklepinemških vitezov. K obvezni opremi viteza je sodil konj, dolgi meč, bodalo in plemičeve insignije – grb in prapor.Oprode so navadno bili mladi plemiški fantje, ki so »služili« vitezu dokler niso tudi sami dobili udarca povitezitve.Oproda pa je lahko bil tudi fant neplemiškega rodu, ki pa je svojo povitezitev moral posebej zaslužiti. Naloga oprodje bila skrbeti za opremo viteza, mu pomagati nadeti oklep, v bojih pa so vitezu nemalokrat varovali hrbet. Njihovooblačilo je bilo navadno iz močnega, robustnega materiala, ki je hkrati služilo kot zaščitno. Oklepov niso nosili, sajsi jih večinoma še niso mogli privoščiti.

Aktualno in zanimivo1. Skupina Principesca Contea di Gorizia – ime je pravzaprav okrajšava za Pokneženo grofijoGoriško in Gradiščansko – kjer se ukvarjajo z vadbo - gojenjem in ohranjanjem srednjeveškihborilnih veščin.2. V slovenski etnologiji so obravnavali oblačilni videz brez povezav z gospodarskimi,političnimi, družbenimi in kulturnimi razmerami, šele v zadnjem obdobju so v skladu zopredeljevanjem predmeta etnologije pričeli vključevati tudi kulturo oblačenja.ZaključekKultura oblačenja celjskih je zaznamovala svoj čas z vzklikom: »Danes grofje celjski in nikoliveč!«.Iz kronike Ignacija Orožen o pogrebni kulturi oblačenja celjskih. :Truplo pokojnega Ulrika II. so nato prepeljali v Celje, kjer so ga v kapeli spodnjega gradu v"žalosti in joku" pričakali vdova Katarina s svojimi vitezi, služabniki in meščani.Pogreb zadnjega Celjskega je bil veličasten. Kronist Ignacij Orožen je v Celski kroniki štiri stoletjakasneje o dogodku med drugim zapisal: "Na dan pokopa so ga s černo ogernjenimi konji izkapele v minoritarsko cerkev peljali. Dolga procesia ljudi ga je s banderami in gerbami grofij inogrofovskih gradov v cerkev spremila. V cerkvi, ki je vsa osvetlena bila, je pred glavnem altarjempripravlen bil mertvaški oder, ves s dragim suknom pregrnjen ino s velkimi svečami osvetlen;pred odrom je napravlen bil altar tudi ves s dragim suknom pregrnjen. Na ta oder so položilimerliča, kojega so ostopili černo oblečeni vbožci, ki so goreče sveče v rokah deržali. - Ko sominihi vigilje zapeli, je ljudstvo glasno po cerkvi plakati začelo. Po vigiljah je bila mertvaškameša pri altarju, ki je pred odrom stal. Pri tej meši se je vdova grofinja, kad je mešnik poevangeliju "oremus" zapeli, vsa razjokana vzdignila, je okoli altarja šla ino je darovala. Za njoj sošli ino darovali vsi vitezi, plemenitaši, vradniki ino služabniki rejnega grofa. Po tem darovanju stapred oder stopila dva verla moža, ki sta donesla pet bander, naime: celsko, ortenburško,saneško, sternbersko ino zagorsko, drugi pa mertvaško bandero, koje sta vse okoli odrapostavila. Za njima je prihajalo na černo ogernjenih konjih dvanajst černo oblečenih dečakov. Tiso prinesli ino na oder položili rajnega grofa oklep, napersje, buzdovan, meč, čelado ino gerb. Zanjimi se je še vzdignil ves oklepjen jaki mož. Ta je v roke vzel ščit, čelado ino gerb rajnega grofa,se je pred odrom na tla vergel, je glasno ino tužno kričal: "Grafen von Cilli und nimmermehr"(Danes grofje celjski in nikoli več, op. B.G.), je potem reztrgal bandere ino razlomil gerb rajnegagrofa.Viri: TIC Celje, Wikipedia in članki

7. ALMA KARLINNiko KorenjakUVODPredstavitev Alme Maximilijane Karlin, kot ene izmed najpomembnejših celjskih zgodovinskihosebnosti, sem si zamislil skozi sprehod po mestu, začenši pri ostankih njene rojstne hiše. Dokonca leta 2011, dokler je v Pokrajinskem muzeju Celje na ogled razstava »Poti«, bi skupinovsekakor peljal na ogled le-te. Pot bi zaključili pri Alminem kipu, kjer bi skupini podal podatke alipodrobnosti, ki so jih pri ogledu razstave nemara spustili. V primernem vremenu in seveda obstrinjanju udeležencev, bi se odpravili še na ogled hiše v Pečovniku, kjer je Alma ob svojiprijateljici Thei Schreiber Gamelin preživela zadnja leta svojega življenja.VSEBINAAlma Maximiliana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju v meščanski družinišestdesetletnemu očetu Jakobu Karlinu, upokojenemu majorju avstrijske vojske iz Tuncovca priRogaški Slatini, in petinštiridesetletni materi, učiteljici Vilibaldi Miheljak, hčeri prvegaslovenskega notarja v Celju Martina Miheljaka. Ćeravno sta bila oba starša slovenskega rodu, sose doma pogovarjali nemško,zato Alma ni nikoli dobro govorila slovenskega jezika, še manjpisala. Otroštvo in zgodnjo mladost so zaznamovale hude težave z zdravjem, zato je lep delšolanja opravila doma. Pri devetih letih ji je umrl oče in z mamo sta šli na prva potovanja poDalmaciji in Hercegovini.Pri šestnajstih je odkrila veselje in nadarjenost za jezike, v rodnem Celju se je začela učitifrancoščine in angleščine, do leta 1908 je naredila državna izpita iz obeh. Še istega leta sta šli zmamo na veliko potovanje po Evropi, ob vrnitvi je začela s poučevanjem obeh jezikov, vendar leza kratko, saj se je še istega leta preselila v London, kjer se je na Society of Arts učilaskandinavskih jezikov, ruščino, španščino in italijanščino. V času bivanja v Londonu se jenavdušila za vzhodnjaške filozofije, učila se je tudi osnov sanskrta. Pol leta je preživela tudi vParizu. V tem času je bila zaročena s sinom kitajskega mandarina, s katerim je za božič leta 1913prišla na obisk k mami v Celje. Vendar je misel na poroko kmalu opustila. Leta 1914 je na Societyof Arts z odliko opravila izpite iz osmih jezikov.Ob izbruhu prve svetovne vojne je postala kot avstro-ogrska državljanka v Londonu nezaželjena,zato se je umaknila na Norveško in Švedsko, kjer se je preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Vtem času je v njej tudi dozorela ideja, da postane pisateljica. Njena prva knjiga »Die Kringhäusler: drama in drei akten« je izšla leat 1918 v Leipzigu.Ko se je leta 1918 vrnila v Celje je tu ustanovila šolo za tuje jezike. Sočasno se je odločila, da sebo podala na pot okoli sveta. Tega leta si je iz prihrankov kupila tudi svoj prvi pisalni stroj,legendarno Eriko, ki jo je potem spremljala do konca življenja. Alma je načrtovala, da bopotovanje trajalo dve do tri leta, na koncu je na poti preživela osem let. Na pot se je intenzivnopripravljala z dodatnim učenjem zemljepisa, naravoslovja, botanike, zoologije in zgodovine. IzCelja je krenila 24. novembra 1919.Pot jo je vodila iz Genove v južno, srednjo in severno Ameriko, od tam pa čez Pacifik na Japonsko,Korejo, Mandžurijo, Kitajsko, Tajvan, Hongkong, Filipine, Borneo, Avstralijo, Novo Zelandijo,

Fidži, vsa možna otočja v južnem Pacifiku, Indonezijo, Singapur, Burmo, Indijo in prekoarabskega polotoka in Afrike domov. V Celje je prispela obubožana in izmučena ob koncu leta1927. Na poti je doživela vse, od poskusov posilstev, do bega pred ljudožerci, malarijo, delovalakot prevajalka na nemški ambasadi v Tokiu, kot sodna prevajalka na Panamskem prekopu…Obiskane kraje je Alma podrobno preučila, vse od njihove zgodovine in splošnega ter duhovnegaizročila do drugih posebnosti dežel. Vse te kraje, rastlinstvo in živalstvo je tudi natančnoskicirala ali naslikala v številnih beležkah in pri tem urejala še herbarij. Zanimala se je za šolanjein družbeni položaj žensk, predvsem pa je preučevala starodavna verska izročila, magijo,šamanizem, zdravilna zelišča, simbole in mitologijo ter o tem pošiljala prispevke številnimčasopisom in revijam po svetu.Po vrnitvi v Celje je Alma veliko objavljala in predavala, tudi na različnih univerzah po Evropi ingostovala na raznoraznih radijskih postajah. Na enem takem gostovanju jo je slišala slikarkaThea Schreiber Gammelin, s katero sta postalo tesni prijateljici in si nekaj let redno dopisovali.Na koncu je Thea postala njena tajnica in se za stalno preselila v Celje.Leta 1937 je pri Almi in Thei našel zatočišče nemški novinar Hans Joachim Bonsack, ki ga je Hitlerpreganjal zaradi domnevne vpletenosti v enega od atentatov nanj. Almi ga je uspelo spraviti naČeško, vendar pa so zaradi tega v Nemčiji prepovedali njena dela. Zaradi pritiska sta se iz Alminerojstne hiše preselili v Zagrad. Ob zasedbi Jugoslavije jo je nato leta 1941 preganjal gestapo in jokončno aretiral, zaplenil njeno premoženje ter jo poslal v Dachau, vendar je Thea uporabila svojeveze v Reichu in jo rešila. Alma je šla med partizane in konec vojne dočakala v Dalmaciji.Po vojni so njuno domovanje v Zagradu nacionalizirali, zato sta se preselili v skromno hišo vPečovniku, kjer je leta 1950 za posledicami raka Alma tudi umrla. Thea jo je pokopala na Svetini,kjer počiva še danes.V svojem življenju je Alma Karlin napisala dvajset romanov, potopisov in zgodb, v njenizapuščini pa je še približno 40 neobjavljenih besedil, novel, črtic in poljudnoznanstvenihčlankov, 400 pesmi, 98 listov notnih zapisov ter več kot 500 rastlinskih listov in risb.ZAKLJUČEKAlma Karlin je bila brez dvoma izredno intelektualna in predvsem pogumna ženska, saj se jesvojemu šibkemu zdravju navkljub drznila iti sama na pot, ki je bila v njenih časih vse prej kotlahka. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni, ne samo Celjani, Slovenci nasploh. Ob vsehturističnih agencijah bi se lahko našla ena ( morda v Celju? ), ki bi organizirala izlet »Po potehAlme Karlin« in ga vključila v praktični del usposabljanja za lokalnega turističnega vodiča ☺

7. ALMA IDA WILLIBALDEMAXIMILIANA KARLIN (12. 10. 1889–14. 1. 1950)Jerca Vraničbolj znana kot A l m a M. K a r l i nSvetovna popotnica, pisateljica, poliglotka, ljubiteljska raziskovalka,zbirateljica, teozofinja in Celjanka.Fotografija 1: Alma Karlin (vir: http://www.svetizbesed.com)Turist se ob prihodu v Celje, sploh, če prispe z vlakom, kaj hitro sreča z Almo M. Karlin. Zznamenitim kovčkom je namreč v naravni velikosti upodobljena nasproti železniške postaje inizgleda, da se po osemletnem popotovanju okoli sveta pravkar vrača v rodno Celje. Vendar prvaženska popotnica brez spremstva ni bila zgolj svetovljanka, saj je sama sebe na prvem mesturazumela kot pisateljico. Hkrati je bila poznavalka mnogih jezikov, raziskovalka tujih območij innjihovih kultur, zbirateljica in nenazadnje tudi prepričana teozofinja. V seminarski nalogi bomotako razdelili Karlinino življenje glede na dejanja, po katerih jo poznamo danes.1 Alma M. Karlin kot svetovna popotnicaKot štiriletno deklico jo je pod božičnim drevescem pričakal mali kovček z osnovnimipotrebščinami za potovanje, ki je iz leta v leto bolj buril Almino domišljijo, a hkrati tudi njenraziskovalni duh. Prvič sta z mamo odpotovali po očetovi smrti in takrat se je Alma prvič srečala stujimi kraji: obiskali sta Opatijo in se šli za nekaj mesecev potepat po Dalmaciji.Pri devetnajstih letih se je Alma samostojno odpravila na pot. Med desetletnim »prostovolnjimizgnanstvom«, kot ga je imenovala sama, je obiskala Pariz in London, kjer si je poiskala delo vjezikovni šoli in prevajalski agenciji in kjer se je tudi naučila tipkati na pisalni stroj. Ob začetku 1.svetovne vojne je kot državljanka Avstro-Ogrske v Londonu postala nezaželena, zato se jeodpravila v Skandinavijo. Leta 1918 se je vrnila v rodno Celje, poučevala tuje jezike in izprihrankov kupila pisalni stroj eriko, ki jo je odtlej vedno spremljal.24. novembra 1919 je dan, ko se je Alma M. Karlin z vlakom odpravila na že dolgo načrtovano potokoli sveta. Iz Genove se je mimo Kanarskih otokov, Barbadosa in Venezuele odpravila v Peru.Nad državo je bila zelo razočarana in več zadovoljstva ji je prinesla Panama, kjer je opravljaladelo sodne prevajalke. Poleti l. 1921 se je odpravila mimo držav Srednje Amerike do SanFrancisca in od tam mimo Havajev na Japonsko. Japonska kultura jo je navdušila, tam je ostalaeno leto in se nato mimo Južne Koreje, Tajvana (tedanje Formoze), Kitajske in Filipinov odpravilav Avstralijo, od tam pa na Novo Zelandijo. Potem se je začelo Almino dvoletno popotovanje podeželah Južnega morja, kjer je spoznala mnogo čudovitega, a je hkrati živela v velikempomanjkanju, pretile so ji mnoge nevarnosti in tudi malarija ni izostala. Bolna in izmučena jepoleti l. 1926 pripotovala v Indonezijo, od tam se je odpravila čez dežele Jugovzhodne Azije doIndije in Pakistana, kjer se je v gorskem zraku Karačija odločila odpočiti. Po pregovarjanju bolnematere se je mimo Rdečega morja in Sredozemlja vrnila v Trst. V Celje je pripotovala 28.decembra 1927 in razočarana ugotovila, da ji ob povratku niso pripravili pričakovanega velikegasprejema »slavne« popotnice. Bila je sama.2 Alma M. Karlin kot pisateljicaDa bo pisateljica, se je odločila med bivanjem na Norveškem. Ko je bila na svetovnempopotovanju, je bila njena erika nepogrešljivi pripomoček, s pomočjo katerega je zapisovala

svoje vtise, doživetja, spoznanja in izkušnje s poti, pa tudi izmišljene zgodbe. Med potovanjem,l. 1921, je izšel tudi njen knjižni prvenec, Moj mali kitajec. V 30. letih minulega stoletja je bila vnemško govorečih deželah med najbolj branimi avtoricami, njena potopisna trilogija Samotnopotovanje, Urok južnega morja in Doživeti svet so bili hitro prevedeni v angleščino, francoščinoin finščino. Napisala je več kot dvajset romanov, novel, zgodb, potopisov ... Za delo Svetlikanje vmraku naj bi jo švedska pisateljica Selma Lagerlöf predlagala za Nobelovo nagrado.Slovenci smo prvi prevod Karlninega dela dobili 40 let po izvirniku, leta 1969 je ugledaloslovensko luč Samotno potovanje. V minulih desetih letih so bila prevedena tudi nekatera druganjena dela, s čimer se Almin svet počasi odpira tudi slovenskim bralcem. A mnogo njenih del šečaka prevod v slovenščino.3 Alma M. Karlin kot poliglotkaBila je nemška Slovenka in zato je njen materni jezik bil nemščina. Nadarjenost za jezike jekazala že od ranih let in še kot najstnica opravila državna izpita iz francoščine in angleščine.Spomladi leta 1914 je na londonski šoli Society of Arts z odliko opravila izpite iz osmih tujihjezikov: iz angleščine, danščine, francoščine, italijanščine, norveščine ruščine, španščine inšvedščine. Znala je tudi japonsko, med potovanjem po Indiji se je učila sanskrt, sama pa je tikpred smrtjo menila, da je razvozlala skrivnostni jezik Majev.Alma se je na svetovno potovanje odpravila s slovarjem desetih jezikov, ki ga je pred temsestavila sama. Zanimivo je, da je v njem bilo najmanj besed prav slovenskih.4 Alma M. Karlin kot ljubiteljska raziskovalka in zbirateljicaNa potovanju se je Karlinova srečevala z različnimi ljudstvi in njihovimi kulturami. Zelo so jozanimali njihovi tradicionalni običaji, seznanila se je z legendami, mistiko, čarovništvom,vudujem, zdravilstvom ... Vsak narod je v njej pustil svojevrsten pečat. Kupovala je razglednice,ki prikazujejo tuje kraje in njihove običaje. Kjer razglednic ni bilo, jih je enostavno narisala. Polegljudi in običajev jo je zelo zanimala tudi botanika in med potjo je risala čudovite slike rastlin, kijih je spoznala na različnih koncih sveta.S potovanj je prinesla mnogo raznovrstnih in dragocenih predmetov, ki so na voljo v celjskihmuzejih ali pa so zasebna last družine Ojsteršek. Almi zelo pomemben spomin, malik iz Peruja,ki jo je večji del poti spremljal na svetovnem potovanju, je med 2. sv. v. izginil.ZAKLJUČEK: Alma M. Karlin kot CeljankaAlma s Slovenci ni imela skupnega veliko več kot to, da je bila Celjanka. Doma so vedno govorilinemško in v nemščini je napisala vsa svoja dela, tudi mnoge novinarske prispevke za celjski listDeutsche Zeitung.Mladost je preživela na Ljubljanski cesti 6, kjer danes najdemo spominsko ploščo, a zadnja letasvojega življenja je s prijateljico Theo Schreiber Gamelin preživela na Pečovniku v okolici mesta.Tedaj je namreč zaradi svoje posebnosti bila v mestu nezaželena, a pravo vrednost dela inmiselnosti Alme Maximiliane Karlin Slovenci šele spoznavamo.Danes so Celjani veseli, da je ta majhna, a pogumno ženska, ki se je v začetku 20. stoletja samaodpravila v popolnoma nov svet, neustrašno raziskovala kulture, jezike in domov prineslamarsikatero dragocenost, živela v njihovem mestu. Na njeno bogato zapuščino, ki jo lahkopretežno vidimo v celjskih muzejih, so Celjani lahko danes zelo ponosni.Literatura:Jezernik, Jerneja. 2009. Alma M. Karlin, državljanka sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga.Počivavšek, Marija, ur. 2009. Almine meje in margine. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje.Trnovec, Barbara. 2011. Kolumbova hči. Celje: Pokrajinski muzej Celje.

8. VIKEND PROGRAM V CELJUBrina UmekSeminarska naloga vsebuje turistični vikend program v mestu Celju, za 40 oseb, članov inspremljevalcev mladinskega pevskega zbora.Na prvi strani sem pripravila »oblikovan« program, ki ga pošljemo naročniku in zajemanajnujnejše podatke o njihovem bivanju v Celju, na drugi strani pa sem podrobneje predstavilaurnik programa, ki je namenjen vodniku za lažjo izpeljavo, ki se pošlje v vednost tudi vsemudeleženimPredpostavke, ki sem si jih zadala sama so, da bodo gostje prispeli v Celje konec meseca junija,člani MPZ bodo nastanjeni v MCC Hostlu, polpenzion bo urejen v gostišču Štorman.Gostje prihajajo iz partnerskega mesta XXX in stroške namestitve polpenziona krije Mestnaobčina Celje, ki zagotovi tudi turističnega vodnika, ki je s skupino od prihoda do zadnjega dne.1. DAN - PetekPrihod v Celje in nastanitev. Sledi krožni ogledmesta in obeh možnih lokacij za koncert.Kosilo ter ogled Pokrajinskega muzejain razstave Mesto pod mestom.Pozno popoldan prosto za sprehod po mestu,nakupe ali počivanje. Večerja.Po večerji možen ogled otvoritve razstave v galeriji Plevnik Kronkowska ali koncerta na mestniplaži.2. DAN - SobotaZajtrk. Po zajtrku se bomo odpravili na izletna Šmartinsko jezero, eno najbolj priljubljenihdestinacij Celjanov in turistov. V primeru slabega vremena ogledMuzeja novejše zgodovine s stalno razstavo "Živetiv Celju" (tudi ogled steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana in Starega piskra).Popoldan se odpeljemo v Laško, kjer boste n a povabilo Thermane Laško odpeli krajši,neformalni koncert. Po koncertu kosilo in sprehod po mestu Laško. V popoldanskih urah prihod vCelje. Pomembno: generalka je ob 18:30, koncert ob 19:30 uri. Večerjo smo na vašo željoorganizirali po koncertu.3. DAN - NedeljaZajtrk, priprave na odhod in odjava iz MCC hostla.Po zajtrku se odpeljemo na Jožefov hrib, kjer nassprejme organist g. Simon Jager, ki nam bo razložildelovanje orgel in razkazal cerkev svetega Jožefa.Sledi ogled starega gradu Celje, nato pa se bomo odpravili na Celjsko kočo, kjer bomo imelikosilo in prost popoldan za uživanje v vseh njihovih bolj ali manj adrenalinskih aktivnostih.Pozno popoldne odhod domov.Kontakti: Program pripravila: Brina Umek 040 437 969; Turistični vodnik: Matej Matejčič 040 565 456

1. DAN (Petek; op: šofer počiva, po dolgi poti iz xxx. zato je ta dan brez avtobusnih prevozov)11:00 Prihod in nastanitev12:00 - 14:00 Ogled Celja in obeh možnihprireditvenih mest14:00 - 15:00 Kosilo15:00 - 17:00 Ogled Pokrajinksega muzejain Mesta pod mestom17:00 - 19:00 Prosto19:00 - 20:00 VečerjaPo 20 uriOtvoritev razstave v galerijiPlevnik Kronkowska2. DAN (Sobota)08:00 - 09:00 Zajtrk09:30 - 11:30 Šmartinsko jezero12:15 Prihod v Laško13:00 Kratek koncert13:45 Kosilo14:30 - po dogovoruSprehod po LaškemPo dogovoruPrihod v Celje18:30 Vaja19:30 Koncert21:00 Večerja3. DAN (Nedelja)09:00 - 10:00 ZajtrkOdjava v hostlu10:30 Odhod proti gradu, vmeskrajši postanek pri Cerkvisvetega Jožefa11:30 - 12:30 Voden ogled Starega Gradu12:30 - 13:00 Prosto za okrepčanje vkavarni Veronika, ogled živezgodovine ali nakupspominkov14:00 Kosilo - Celjska kočapo dogovoru s hostlom je prihod možen pred dvanajsto uro. MCC bozagotovil hitro prijavo, tako da ostane čas tudi za krajšo osvežitev.Vodnik pričaka MPZ pri hostlu in opravi krožni ogled mesta zdaljšim postankom pri Vodnem stolpu in dvorani Celjskega doma.voden ogled Celja se začne na železniški postaji, kar nam dajemožnost, da članom zbora predlagamo več možnih mest za kosila vneposredni bližini - Hotel Evropa, Gostilna in picerija Koper,restavracija 123, Mc Donalds...Vstopnino poravna Mestna občina Celje.Skupina je utrujena od dolge poti iz mesta XXX. Vodnik naj toupošteva.Med večerjo vpraša vodnik za Zorbing. Če so enotni, kliče Ekopoolin rezervira.Kontakt: Grega 041 888 888Članom zbora je dana možnost, da imajo po večerji prosto ali pa siogledajo otvoritev razstave galerije Plevnik Kronkowska.Na avtobusu vodnik predstavi možnosti aktivnosti na Šmartinskemjezeru (čolnarna Muzelj, pedolino, kajak, kanu, sprehodi, vožnja zladjico.V primeru slabega vremena Muzej novejše zgodovine. O tem jih jepotrebno prej obvestiti. Vodnik pazi: muzej je odprt samo do 12 ureKontakt: Poldka 031 000 000Vodnik ima časa dovolj in prilagaja uro prihoda v Laško.Po predhodnem dogovoru z Thermano Laško bo koncert organiziran vparku (predlagajo neformalna oblačila, saj bodo nastopili v sklopucelodnevne prireditve Mlado Laško poletje 2011. Strošek Thermaneje kosilo in lokalni vodnik za kratek sprehod po mestu Laško (dolžinoogleda prilagajamo skupini in upoštevamo njihove želje – če želijolahko imajo daljši ogled in manj časa pred koncertom, če želijopočivati, vodnik krajša vodenje - odhod v Celje prej). Pazi! dovoljčasa za preoblačenje in ličenje.Kontakt:Thermana: Ga. Alja: 041 789 456, TIC Laško: Maja: 051 888 777Po predhodnem dogovoru je vaja in koncert MNZ pri Vodnem stolpu.V primeru slabega vremena se koncert prestavi v veliko dvoranoCeljskega doma.Kontakt: Jože 041 999 999Po predhodnem dogovoru z gostiščem Štorman, se bo za to večerjoizvajal catering na Mestni plaži, v primeru slabega vremena pa v malidvorani Celjskega doma.Vodjo catering službe kontaktirati najkasneje do 19:30Kontakt: Matej 041 555 555Zajtrk je zaradi koncerta in pogostitve po koncertu dan prej,prestavljen na kasnejšo uro.Ob prihodu nas pričaka g. Simon Jager, ki razkaže cerkev in orgle(njihovo delovanje, poučevanje le teh ipd.)Kontakt:Simon 041 456 12315:00 Prosto za aktivnosti naCeljski kočiOdhodPo predhodnem dogovoru so na Celjski koči na razpolago vseaktivnosti primerne za vreme in letni čas, ter inštruktorji.

8. VIKEND PROGRAM V CELJU (mladinski pevski zbor, prihodpetek dopoldan, glavni nastop sobota, odhod nedelja zvečer, cca 40 oseb).Sanja ZupancVikend paket v Celju sem želela narediti čim bolj zanimiv za mlade. Vključila sem nekaj kulturnihdogodkov in pa tudi zabavnih, da bodo naše mesto tako še dolgo ohranili v lepem spominu in gapriporočili tudi drugim.1. dan:- namestitev v Mladinskem hotelu v Mladinskem centru Celje,- sledi voden ogled mesta Celje,- nato pa kosilo v restavraciji Trač- čas za počitek in kavico- voden ogled Pokrajinskega muzeja- voden ogled stalne razstave Celeia – mesto po mestom

- večerja po lastni izbiri, po večerji pa obisk brezplačnega koncerta v MCC kavarni2. dan, sobota:- po zajtrku v restavraciji Trač odhod na prizorišče glavnega nastopa, vaja.- Kosilo v gostilni Francl, kjer bomo jedli pristno domačo slovensko hrano.- Po kosilu odhod na Stari grad, kjer sledi voden ogled gradu in kavica v kavarni- čas za počitek in priprave na glavni nastop pevskega zbora. Večerja na mestu prizorišča.Po večerji obisk lokalov v centru po lastni izbiri.3. dan, nedelja- po zajtrku se odpeljemo na Celjsko kočo in preizkusimo bobkarting.- kosilo na Celjski koči in povratek v center mesta, kjer si ogledamo galerijo Račka- sledi še zadnji sprehod po mestu, skozi mestni park in ob Savinji.- po sprehodu se vrnemo v MCC Hostel, kjer se odjavimo iz sob in se počasi poslovimo.

9. PODALJŠANŠANI VIKEND PROGRAM V CELJUJudita KRIŽNIKV Celje prihaja Rokometni klub Croatia Osigoranje Zagreb na prijateljsko tekmo z Rokometnimklubom Celje Pivovarna Laško. Njihov prihod pričakujemo v četrtek 31. marca 2011 ob 12. uri. Vpopoldanskih urah sledi trening. Petek dopoldan imajo ponovno trening, popoldan paprijateljsko tekmo z RK Celje Pivovarna Laško. Sobota dopoldan je rezervirana za trening zmladimi upi, kjer bodo »legende« tega športa prenašale svoje izkušnje na mlade, nadobudnerokometaše. Popoldan jim bomo razkazali še lepote mesta Celje in Starega gradu ter jimprepustili večer, da si ga organizirajo po lastnih željah. Nedelja dopoldan je zanje prost dan,popoldan pa jim bomo razkazali še Pivovarno Laško, njihovo proizvodnjo in pripravili degustacijopiva. Nato sledi odhod proti domu. Seveda smo jim za vse njihove potrebe na voljo 24 ur na dan.Z željo, da bi se v knežjem mestu in Laškem počutili kar najbolje, smo jim pripravili program, skaterim jih bomo razvajali.Osnovni podatki o Rokometnem klubu Croatia Osigoranje ZagrebRukometni klub Croatia Osiguranje ZagrebTrg Krešimira Ćosića 11, Zagrebtel. 01 / 3659 642, fax. 01 / 30 93 001, http://rk-zagreb.hrIVICA OBRVAN, trenerVlado Šola, trener vratarjevVladimir Mana Jelčić, pomočniktrenerjadr. Tomislav Čengić, klubski zdravnikSlobodan Škorić, fizioterapevtMario Tomljanović, kondicijski trenerBožidar Jović, tehnični direktorAnte Ančić, tehnični tajnikšt. oseb: 32št. nočitev: 3 (16 dvoposteljnih sob)nočitve: Thermana Laško, d.d., Zdraviliška cesta 6, Laškokontakt RK CO Zagreb: Ante Ančić +385 984 20 161posebnosti: Ivano Balić praznuje 1. 4. 32. rojstni danostali kontakti:Thermana Laško, d.d., Zdraviliška c. 6, Laško (Metka Krivec, vodja hotela, 041 886 725)Dvorana Zlatorog, Opekarniška c. 15, Celje (Pavel Petru, tehni. vodja RK CE, 051 688 924)Gostišče Kmetec, Zagrad 140 a., Celje (Dani 031 255 825)Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva 48, Laško (Nevenka, 031 123 321)ČETRTEK, 31. 3. 201112. uri prihod avtobusa. Sprejem pred hotelom Welnes park Laško. Sprejme vodja hotela inJudita Križnik. Prijava v recepciji in razdelitev ključev ter namestitev v sobe.13. uri kosilo v restavraciji hotela.Prosto do 16. ure.

16,15 odhod izpred hotela v rokometno dvorano Zlatorog v Celje17. uri trening19. uri odhod izpred dvorane Zlatorog v Laško19,30 večerja v hotelski restavracijiPETEK, 1. 4. 20118. uri zajtrk9,30 odhod izpred hotela v dvorano Zlatorog v Celje10,15 trening12,15 odhod izpred dvorane Zlatorog v Laško13,00 kosilo v hotelski restavracijiprosto do 16.50 ure, možnost koriščenja savne, bazena in fitnesa16,50 energetska malica17,20 odhod izpred hotela v dvorano Zlatorog v Celje18,30 prijateljska tekma z ekipo RK Celje Pivovarna Laško. Glede na to, da ima I. Balićravno na ta dan rojstni dan, mu dvorana zapoje vse najboljše.20. uri novinarska konferenca (prisotni I. Obrvan - trener, I. Balić – najboljši igralec na svetu,D. Špiler in na strani Celje: M. Požun-trener, M. Alilović, L. Žvižej)20. uri odhod izpred dvorane Zlatorog20,30 večerja v hotelski restavraciji in nato povabilo v modro dvorano, kjer jih pogostimos torto in penino v čast Ivanovega rojstnega dne.SOBOTA, 2. 4. 20118. uri zajtrk9,30 odhod izpred hotela v dvorano Zlatorog10,15 trening z mladimi (mlajši dečki). Gre za prijateljsko druženje obeh ekip (izbranihposameznikov), ki bodo svoje znanje prenesli na mlajše. Zagreb zastopajo (G. Škof,I. Balić, D. Špiler, T. Valčić), Celje pa L. Žvižej, M. Alilovič, E. Kokšarov, P. Metličić)12. uri odhod izpred dvorane Zlatorog v Laško13. uri kosilo v restavraciji hotela15. uri odhod v Celje15,30 voden ogled centra Celje17,20 odhod izpred železniške postaje17,40 voden ogled Starega gradu18,30 pogostitev v gostišču Kmetec20. uri odhod izpred gostišča Kmetec v center Celje, kjer si lahko privoščijo prost večerNEDELJA, 3. 4. 2011možnost zajtrka do 9,30 ureprosto dopoldne z možnostjo uporabe bazena, savne in fitnesa13. uri kosilo15. uri ogled Pivovarne Laško in njihove proizvodnje ter degustacija pivapopoldne prosto18,15 odhod izpred hotela in odhod v Zagreb

9. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CELJUZA HRVAŠKI ROKOMETNI KLUBSyed Berkatulla HussainyUVODV seminarski nalogi želim oblikovati podaljšani vikend program v Celju za igralce in vodstvo (cca.35 oseb) hrvaškega rokometnega kluba »RK Zagreb Croatia Osiguranje«, ki prihaja v Celje odigratprijateljsko rokometno tekmo z domačim klubom »RK Celje Pivovarna Laško«. RK Zagreb CO jehrvaški državni prvak in eno najboljših rokometnih moštev v Evropi.Gostom želimo po končanih športnih obveznostih predstaviti mesto Celje in njegove kulturnozgodovinskeznamenitosti ter jim obenem ponuditi tudi nekaj sprostitve in zabave, saj grepretežno za mlade ljudi in športnike.PROGRAM1.dan (četrtek):11.00 Prihod gostov v Celje iz Zagreba z lastnim klubskim avtobusom, sprejem s stranipredstavnikov domačega kluba in nastanitev v hotelu Štorman.12.30 Kosilo v hotelu, nato obisk Rokometne šole prof. Toneta Goršiča v ŠC Celje in pogovornekaterih gostujočih rokometašev z mladimi igralci (vodstvu gostujočega klubaprepustimo izbor, kateri igralci se bodo obiska udeležili, zelo zaželjena pa je prisotnostkapetana Ivana Balića ter obeh Slovencev v moštvu, Gorazda Škofa in Davida Špilerja).16.00 Prevoz v dvorano Zlatorog na popoldanski trening.19.00 Prevoz do hotela, večerja v hotelu, nočitev.2. dan (petek):09.00 Po zajtrku prevoz v dvorano Zlatorog na dopoldanski trening.12.00 Prevoz do hotela, kosilo, počitek, priprava na tekmo.16.00 Prevoz v dvorano Zlatorog na tekmo z domačim klubom (ob 18.00), po tekmi tiskovnakonferenca in skupna večerja igralcev in vodstev obeh klubov v gostilni Amerika. Povečerji prevoz do hotela, nočitev.3. dan (sobota):07.30 Po zajtrku vodeni ogledi starega celjskega mestnega jedra, Mesta pod mestom, Muzejanovejše zgodovine in Pokrajinskega muzeja.

12.00 Prevoz do gostilne Kmetec – Tlačan (vmes kratek postanek ob starem rokometnem igriščuna Skalni kleti), kosilo, po kosilu prevoz na Stari grad in voden ogled Starega gradu.14.30 Prevoz v Laško, ogled Pivovarne Laško z degustacijo piva, nato relaksacija v ThermaniLaško.20.00 Prevoz v Celje, večerja ob zvokih dalmatinske glasbe v taverni Carraro, zabava do poznihur. Prevoz do hotela in nočitev.4. dan (nedelja):10.30 Po zajtrku odhod iz hotela in avtobusni prevoz na Roglo, predstavitev trening kapacitet zapriprave športnikov v ŠRC Rogla, nato aktivnosti po želji (wellness, fitness, adrenalinskosankališče, plezalna stena, itd.)16.00 Prevoz do gostišča Smogavc, obed (pozno kosilo), nato avtobusni prevoz v Zagreb.ZAKLJUČEKGostom iz Zagreba smo ob njihovem obisku v našem lepem mestu ob okljuku Savinje predstavilitako mesto Celje kot tudi možnosti športno – rekreativnega udejstvovanja in športnih priprav vbližnji okolici. Program smo koncipirali tako, da smo oglede in sprostitev umestili v dneva poodigrani tekmi. Od gostov se poslavljamo v upanju, da so bili z bivanjem v Celju zadovoljni in daga zapuščajo polni lepih vtisov in doživetij.

10. OBISK CELJA (3 DNI)Nikola BaržičTema seminarske naloge je narediti program za obisk Kulturno umetniškega društvaCimbale iz Prlekije, ki bodo nastopili v Celju. Člani KUD Cimbale sestavljalo starejši ljudje, zatomora biti program prilagojen le tem. Načrtovan prihod v Celje je v sredo dopoldne, nato imajo včetrtek nastop in v petek zvečer odhod.Oblikovanje programa sem seveda razdelil na tri dni (sreda, četrtek in petek), kolikor bodočlani KUD Cimbale ostali v Celju. Za prvi dan obiska je ob prihodu najprej predvidena namestitevv hotelu, nato sem pripravil ogled starega mestnega jedra Celja. Glede na to, da imajo v četrteknastop predvidevam, da bodo imeli še kakšno vajo pred nastopom, zato sem pripravil le ogledmuzejev. V petek pa bi člane društva odpeljal še na ogled Starega gradu ter na Šmartinskojezero.Glede na to, da gre za starejše ljudi, mislim da se bodo vsekakor nastanili v hotelu in ne vhostlu. Zato bo program slonel na tem, da so nastanjeni v hotelu Štorman, kjer so si izbralipolpenzion (večerja z zajtrkom).SREDA:V sredo, okoli 11. ure, se člani KUD pripeljejo z avtobusom do hotela Štorman, kjer uredijovse formalnosti s prijavami, razdelitvijo sob ter prtljago. Okoli 12. ure sledi kosilo, po kosilu okoli14. ure bi odšli na ogled starega mestnega jedra, ki bi trajal približno 3 ure. Iz hotela bi se pešodpravili do Stanetove ulice, kjer bi si na desni strani ogledali Ljudsko posojilnico, nato bi seodpravili mimo starokrščanske krstilnice do Krekovega trga kjer bi si ogledali Celjski dom in hotelEvropa. Nato bi nas pot peljala do vodnega stolpa, potem mimo špitala in kapele sv. Elizabete,cerkve sv. Danijela do Glavnega trga. Tam bi si ogledali Marijino znamenje, nato pa bi sledilkrajši počitek, ki bi ga lahko izkoristili za kakšno kavo oziroma, če bi kdo potreboval stranišče.Po počitku bi nadaljevali z ogledom in sicer bi nas pot vodila do Pokrajinskega muzeja, kjer bi sizunaj ogledali lapidarij, od tam pa bi šli do Knežjega dvora v katerem bi si v kletnih prostorihogledali razstavo Celeia – mesto pod mestom, nato bi sledil še ogled Narodnega doma, cerkveMarijinega vnebovzetja ter Muzej novejše zgodovine Celje. Člani društva bi na tem sprehoduskozi staro mestno jedro spoznali mestne znamenitosti in se v naslednjih dneh, kolikor bi ostaliv Celju, sami lažje orientirali.ČETRTEK:Upoštevajoč vajo, ki jo bodo imeli pred glavnim nastopom sem pripravil le ogled muzejevin sicer Muzeja novejše zgodovine Celje in Pokrajinskega muzeja. Priporočal bi jim tudi sprehoddo mestnega parka na drugem bregu Savinje oziroma tudi Gozdno sprehajalno pot, kjer bi selahko malo sprostili pred začetkom nastopa.PETEK:V petek dopoldne bi sledil ogled Starega gradu, kjer bi si v 1,5 uri ogledali vse objekte vgradu. Po vodenem ogledu bi sledila ura prostega, ki bi jo lahko izkoristili zopet za kavo, sok alikaj tretjega v kavarni Veronika. Iz grada pa bi se potem odpravili do Šmartinskega jezera, kjer bise lahko člani KUD Cimbale po naporni noči malo spočili, tako da bi se sprehodili ob jezeru ali pasi mogoče izposodili čoln. V enem izmed gostinskih lokalov (Ladjica Jezerska Kraljica, Čolnarna

Muzelj, Puš’n šank pr Tini, Plaža pri jezeru) pa bi si privoščili tudi kakšno pojedino. V večernihurah bi sledil odhod nazaj proti Prlekiji.Vsekakor bi se z vodjo društva slišala že pred njihovim prihodom, saj bi mi moral zaupatinekatere iztočnice, kaj si želijo ogledati, koliko časa imajo na voljo, na čem želijo več poudarkain kje manj... Na ta način bi jim lahko svetoval in jim naredil program po njihovih željah ter se jimkar najbolje prilagodil. Vsekakor bi program naredil še pred obiskom društva,, to pa zato, da bijim ga poslal v predogled. Na ta način bi lahko programu dodali še obisk katere znamenitosti vsamem mestu Celje ali mogoče v njegovi ožji ali širši okolici (Dvorec Novo Celje, Celjsko kočo,Eko muzej, jama Pekel, Rimsko nekropolo...). Iz programa pa bi lahko tudi izbrisali določenoznamenitost, če bi se izkazalo, da jih le-ta ne zanima oziroma si je ne bi želeli ogledati.Program je samo okviren, saj bi ga lahko po potrebi, če bi prišlo do kakšne nepredvidljivesituacije (slabo vreme, poškodba, zamujanje...), malo prilagodili in sicer na način, da bispremenili vrstni red ogledov.

10. OBISK CELJA (3 DNI)Vida PaplerUVODCelje poleg nastopa domačih kulturnih ustvarjalcev nudi tudi predstavitve gostujočih skupin; natak primer naletimo tudi v tej seminarski nalogi. Trideset članov KUD Cimbale iz Prlekije bo vCelju preživelo tri dni – kako bodo preživljali posamezne dneve bom predstavila v spodnjemprogramu. Poskušala bom poskrbeti, da bodo dnevi gostov prijetno izkoriščeni, da bodo iz Celjaodšli zadovoljni, polni lepih vtisov, in da bodo zadovoljni tudi celjski gostinci, trgovci – vsi tisti,ki se v Celju s turizmom ukvarjajo neposredno ali posredno.VSEBINSKI DEL NALOGESkupina tridesetih članov kulturnega umetniškega društva iz Prlekije bo v četrtek nastopila vCelju. V mesto bodo prispeli že v sredo dopoldne, zapustili pa ga bodo v petek zvečer. Tu sebodo torej zadržali tri dni.Spodaj je program njihovega obiska po dnevih. V njem so vključeni obiski celjskih (in okoliških)znamenitosti, hkrati pa so tudi upoštevane obveznosti obiskovalcev, njihova starost ter psihofizičnakondicija (gre namreč za starejše osebe).1. dan – sredaDopoldanskemu prihodu okoli 10. ure bo sledila namestitev vhotel Štorman in krajši počitek. Ob 11.30 se bomo peš odpravilina sprehod po starem mestnem jedru, ki bo trajal do 16. ure.Poleg obiska muzejev (Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejšezgodovine) ter fotografskega ateljeja Josipa Pelikana in ogledacerkva, tržnice ter drugih pomembnih znamenitosti Celja bodota čas udeleženci lahko izkoristili tudi za kosilo in nakup spominkov. Ob 16. uri se bodo zavtobusom odpeljali v Žalec, kjer si bodo ogledali muzej hmeljarstva in pivovarstva; tam jihbosta čakala tudi vrček piva in degustacija sira. Po tem, predvidoma ob 18. uri, se bodo vrnili vhotel na večerjo in večerni počitek.2. dan – četrtekPo zajtrku se bodo ob 9. uri z avtobusom odpeljali doŠmartinskega jezera, kjer bo po vožnji z ladjico Jezerskokraljico organizirano kosilo v bližnjem gostišču Muzelj. Ob13. uri bo sledila vrnitev z avtobusom proti hotelu s krajšimogledom cerkve sv. Duha, postankom pri dvorani Zlatorog innogometnem stadionu; pot do hotela bodo nadaljevalimimo sejmišča Golovec in atletskega stadiona Kladivar. V hoteluHotel Štorman se nahaja v centrumesta in je tako odlično izhodišče zanadaljnje aktivnosti.Jezerska kraljica je parniku podobnaladja, ki obiskovalcem razkaže lepoteŠmartinskega jezera.(prihod vanj ob 15. uri) bodo imeli krajši počitek in manjši prigrizek, nato pa se bodo zavtobusom odpravili v dvorano KUD "Zarja" Trnovlje Celje, kjer se bodo lahko v miru pripravili nasvoj nastop ob 18-ih. Po nastopu bo v hotelu Štorman potekalo druženje z domačimi kulturnimiustvarjalci, sledila bo pogostitev in nato počitek.

3. dan – petekPo zajtrku in odhodu iz hotela si bodo ogledali Centerkonjeniškega športa Celje in konjeniško predstavo (do 13. ure).Nato se bodo z avtobusom odpravili do zadnje točke, Staregagradu, kjer bodo uživali v čudovitem razgledu na mesto Celje sširšo okolico in okusili pravo srednjeveško pojedino, ki trajapribližno pet ur. Sledil bo odhod domov.Stari grad Celje obiskovalcem nudimnoge zanimive vsebine; ena izmednjih je tudi pristna srednjeveškapojedina.ZAKLJUČEKKljub temu, da je Celje polno zanimivosti, vrednih ogleda, Celjani dolgo časa niso izkoristilinjegovega potenciala. Danes se turizem počasi, a vztrajno prebuja; turistična ponudba je vsakoleto večja in kakovostnejša, s čimer privablja vse več turistov.Toda ne smemo pozabiti, da Celje niso samo kulturne, zgodovinske in naravne značilnosti; utripmesta predstavljajo njegovi prebivalci, zato je naš odnos do mesta še toliko pomembnejši.Ljudje si najbolje in najraje zapomnimo žive stvari in lastne izkušnje, zato je pomembno, da prinačrtovanju turističnega programa upoštevamo več pomembnih dejavnikov (obveznosti,potrebe, psiho-fizično kondicijo …). Seveda pa ne gre pozabiti tudi na prijaznost …

11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKOTomaž FludernikUvodRokometni klub kot turistični produkt, program ali storitev? Po prvotni osuplosti in razmišljanjupa pridemo do sklepa: Zakaj pa ne? Saj so tudi drugje po svetu razni športni klubi pravaatrakcija, ki privablja obiskovalce. Ponavadi so za turiste atraktivne tudi lokacije, kjer športniklubi domujejo, to so dvorane, štadioni in podobno. Še posebej pomembni pa so športnidogodki, tekme, ki privabijo veliko število obiskovalcev, navijačev in to je pomemben potencialza turizem.Če pobrskamo po novejši preteklosti, se lahko spomnimo oktobra 2005, ko je Celje gostilonogometno tekmo med Škotsko in Slovensko reprezentanco. Gostujočo reprezentanco jespremljalo 2000 navijačev, ki so se zabavali in zapravljali po mestu več dni. Osebno sem doživelžalostno izkušnjo, ko me je eden od Škotov vprašal, kam naj gre na kosilo, da bo poskusil tipičnoslovensko hrano…. Žal je vsaj takrat bila samo ena restavracija, pa še ta izven mesta.No pa se vrnimo na Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Najprej bom na kratko nanizalzgodovino kluba oz. pomembnejših dogodkov, ki jih je klub zabeležil, na koncu pa še svojpogled na to, kaj bi bilo potrebno še postoriti, da bi Rokometni klub zares postal pravi turističniprodukt.Zgodovina Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško1941 Max Westen zbere ljubitelje rokometa in ustanovijo ekipo1941 - 1944 Igišče v Čretu, prijateljske tekme, tudi v Avstriji1942 Prva rokometna tekma v Celju1945 Po osvoboditvi, dve ekipi (Celje in Olimp)1946 Uradni začetek organiziranega rokometa v Celju in Sloveniji1947 Nastane šporno društvo Kladivar (sekcija rokometa, združita se Celje in Olimp)1949 Prvo republiško prvenstvo, 6 ekip, naslov osvojijo Celjani brez poraza, trener je bil vojniujetnik Fritz Knöffler.1951 Primat prevzame mali rokomet1953 Prvo Jugoslovansko prvenstvo1961 Po slabših leti se uvrstili v enotno republiško ligo1964 Zadnja tekma velikega rokometa (Glazija, Celje)1964 ŽRK Celje in ŽRK Partizan Celje1965 ŽRK se združita v ŽRK Celje1965 Osvojijo slovenski pokal1966 Člani I. Jugoslovanske zvezne lige1969 Celjan Jure Koren igra za za člansko reprezentanco Jugoslavije1974-1982 Vlado Bojovič nauspešnejši celjan (sv. Prvestva, Olimpijada)1976 Prva tekma v novi dvorani Golovec (1. julija)1978 Pokroviteljstvo prevzame Aero1990 Pokroviteljstvo prevzame Pivovarna Laško1997 Polfinale evropskega pokala2003/04 Nauspešnejša sezona, naslov Evropski prvak, Evropski superpokal2004 Nova dvorana Zlatorog

Pogled v prihodnostŠport in športni klubi so definitvno ambasadorji domačega kraja in odlični predstavniki, ko greza prepoznavnost izven lokalnih meja. Tako je tudi z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško.Šporni dogodki oz. tekme, še poebej mednarodne so ključnega pomena, saj pritegnejo velikoštevilo obiskovalcev, ki pa jih je potrebno animirati in ustrezno obdelati, ko pridejo v naš kraj. VCelju imamo lepo, novo dvorano zlatorog (na tem mestu naj povem, da je škoda, ker je uporabnasamo za športne prireditve ne pa tudi za kulturne dogodke), vendar pa lahko ljubiteljem športa,ki prihajajo v mesto ob Savinji ponudili mnogo več. Še posebej to velja za organizirane skupinenavijačev, ki bi jih lahko ob ustrezno spremenjenem urniku, torej da pridejo dovolj časa predtekmo, popeljali skozi mesto in na Stari grad.Za zaključek naj povem, da sem prepričan o tem, da je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško invse kar je povezano z njim, lahko in v prihodnosti tudi bo turistična destinacija in veduta mestaCelja.Vir: http://www.rk-celje.si/

11. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKODušan GrilUVODV zadnjem obdobju se med slovenskimi športnimi navdušenci in navijači posameznih mestpogosto pojavljajo trditve, da so najboljši v posameznem ekipnem športu z žogo. Tako naj bi bilMaribor mesto, kjer se igra najboljši nogomet, ljubljanski klub Union Olimpija naj bi bila vlečnikonj slovenske košarke (Dolenjci se s tem kajpak ne strinjajo), medtem, ko naj bi Celje veljalo zarokometno mesto.V seminarski nalogi bom skušal na kratko predstaviti kakšno vlogo in pomen ima celjski rokometne samo za mesto Celje ampak za širši slovenski in evropski prostor. Če samo pogledamo v večkot polstoletno zgodovino celjskega kluba in uspehe celjskih rokometašev v slovenskem inevropskem merilu, lahko z gotovostjo trdimo, da je Celje res mesto z bogato rokometno tradicijo.ZGODOVINSKI PREGLED CELJSKEGA ROKOMETAVsaka zgodba ima svoj začetek in tudi za razvojem celjskega rokometa je bilo tako. Prvi začetkiso bili skromni a vendarle povezani z navdušenjem posameznih celjskih mestnih poslancev.Eden takšnih je bil tudi Adolf Westen, lastnik Westenove tovarne emajlirane posode (današnjiEmo), ki je l. 1941 okrog sebe zbral slovenske in nemške navdušence velikega rokometa.Rokometna igra je takrat potekala na prostem, igrali sta dve moštvi s po 11 igralci, prav tako pa jebilo večje tako igrišče (30x45 m) kot gol (3x2 m). Ekipa je igrala do 1944 v Čretu, prav tako pa jeceljska ekipa že takrat odigrala nekaj prijateljskih tekem v Avstriji.Razvoj celjskega rokometa po vojni je povezan z rivalstvom dveh celjskih športnih društevOlimpa in Celja, ki sta imela vsak svoj rokometni klub. Leta 1947 pa pride do združitve obehdruštev v centralno športno društvo Kladivar, ki je organiziralo tudi enotni rokometni klub z istimimenom.Da je bil že po vojni celjski klub eden najmočnejših na Slovenskem pove podatek, da so do leta1954 s ostalimi slovenskimi klubi izgubili le 3x in enkrat remizirali.V 50 letih navdušenje za veliki rokomet počasi upade, mlajše generacije v Celju pa se vse boljukvarjajo z igranjem malega rokometa.Če je celjski rokomet imel primat v slovenskem prostoru, pa se je težje bilo prebiti v močnojugoslovansko zvezno ligo, ki je bila v 70. in 80. ena najmočnejših lig v Evropi. Prvič so seuvrstitve v prvo zvezno ligo celjski rokometaši veselili v sezoni 1966/67. Čeprav v naslednjih letihniso bili redno član 1. Jugoslovanske lige, pa so celjski rokometaši dosegli lepe uspehe tudi vjugoslovanskem prostoru. Celje je trikrat igralo v finalu jugoslovanskega pokala(leta 1976, 1978in 1980). Veliko navdušenje za celjski rokomet je bilo že takrat čutiti med Celjani. Tako je, tudizaradi uspehov celjskega rokometa, bil zgrajen moderen večnamenski športni kompleks DvoranaGolovec, v kateri se še danes poleg športnih prireditev odvijajo različne družabne in kulturneprireditve ter seveda tudi vsakoletni največji mednarodni gospodarski sejem pri nas MOS.Vsak športni klub se rad pohvali s svojimi legendami. Tudi s celjskim klubom ni nič drugače.Eden od prvih igralcev, ki je pustil globok pečat v celjskem in tudi jugoslovanskem rokometu, je

vsekakor Vlado Bojovič. V letih 1974-82 je z jugoslovansko reprezentanco sodeloval na dvehsvetovnih prvenstvih (1978-82) in olimpijadi v Montrealu (1976) in bil v tem času 9x kapetanekipe. Za reprezentanco Jugoslavije je dosegel 124 golov na 108 tekmah.V 80 letih je bil celjski rokomet v manjši krizi, vse dokler ni leta 1990 novi pokrovitelj klubapostala Pivovarna Laško. Pivovarna Laško da celjskemu klubu nov zagon, tako po finančni platiin organiziranosti, kot strokovnemu delu v klubu. Cilji novega vodstva kluba niso bili samoizgraditi močan slovenski rokometni klub ampak klub, ki bi bil v bližnji prihodnosti konkurenčentudi ostalim evropskim klubom.RK Celje Pivovarna Laško je v 90 letih po osamosvojitvi Slovenije praktično nepremagljiv vslovenskem prostoru. Prvi domači naslov so izgubili šele v sezoni 2001/02, ko ga je premagalljubljanski klub Prule.Evropska pot proti vrhu je bila nekoliko zahtevnejša. V prvi polovici se je celjski klub predvsemprizadeval uvrstiti se v Evropsko ligo prvakov ali pa je izpadel že po prvih krogih. Prvi sadovi delav celjskem klubu se začno kazati v drugi polovici 90 let, ko so celjski rokometaši 4 zapored igraliv polfinalu najelitnejšega tekmovanja Lige prvakov.Če je bilo pri Celjanih v letu 2001/02 čutiti manjše razočaranje zaradi izgube naslova, pa jesezona 2003/04 z zlatimi črkami zapisani v zgodovino ne samo celjskega športa ampakslovenskega športa nasploh. Potem, ko so na prvi tekmi v gosteh pri Ademar Leonu v 1/8 finalazaostali kar za 13 golov, se je v povratni tekmi v Celju zgodil pravi mali čudež. V otvoritveni tekminovozgrajene športne dvorane Zlatorog so Celjani v fenomenalnem vzdušju popolnoma nadigralinasprotnika in se s 13 zadetki prednosti uvrstili v četrtfinale. V nadaljevanju tekmovanja soCeljani premagali še nemški Lemgo, španski Ciudad Real in v finalu še Flensburg Handewit ter sev Celje vrnili s pokalom evropskih klubskih prvakov. Sledil je nepozaben sprejem 20 000 glavemnožice navijačev, v katerem so v potokih tekle solze sreče in pivo.Slovenijo je zajela vsesplošna evforija, izjemen uspeh celjskih rokometašev pa je odmeval tudiizven meja Slovenije. Ne samo, da so celjski rokometaši tisto leto osvojili obe domači lovoriki inevropski superpokal, temveč je bilo Celje tudi eno od prizorišč evropskega rokometnegaprvenstva v Sloveniji, kjer je Slovenija postala evropski podprvak.Da imamo Celjani res radi svoj klub, se lahko prepriča vsak obiskovalec, ki obišče mesto obSavinji. Predvsem smo ponosni na svojo “celjsko lepotico” dvorano Zlatorog. Dvorana z več kot5000 sedežev, ki je bila zgrajena decembra 2003, velja za eno najsodobneje opremljenih dvoranv Evropi. Dvorana pa ni namenjena zgolj športnim navdušencem, ampak se v njej odvijajo tudirazlične družabne in kulturne prireditve (predstave, glasbeni koncerti ipd.).Vseh največjih uspehov RK Celje Pivovarne Laško pa zagotovo ne bi bilo brez zvestih navijačev-FLORIJANOV. Florijani spodbujajo celjske rokometaše praktično na vseh tekmah. So pravinavijači, ki stojijo rokometašem ob strani tudi takrat, ko jim ne gre najbolje, hkrati pa jih nezaustavijo niti 1000 km dolge poti, ko naši rokometaši igrajo na ostalih evropskih igriščih. Kljubtemu, da v dvorani Zlatorog ustvarijo “peklensko” vzdušje, pa so Florijani vzor pravega športneganavijanja brez nepotrebnih incidentov in izgredov.ZAKLJUČEKŽe kar nekaj let pri nas vlada mnenje, da so najboljši promotorji naše države prav naši uspešnišportniki. Kar je res. Z svojimi uspehi nas razvajajo, nas navdajajo s ponosom, hkrati papredstavljajo našo državo z svojimi uspehi v najboljši možni luči. Naše Celje ni zgolj knežjemesto z bogato kulturno dediščino. Je tudi mesto športa tako rokometa kot tudi atletike. Jemesto, ki je dalo velik pečat slovenskemu športu in samo mesto postavilo na evropski rokometnizemljevid. Rokomet je tudi edini slovenski ekipni šport, ki ima evropskega prvaka tako v ženskikot v moški konkurenci. Vse dokler bomo Celjani imeli radi naš rokomet, bo v “celjski lepotici”

Zlatorog odmevalo: “Cjele, Cjele, Cjele…”Vlado Bojovič, legenda celjskega rokometa(vir:Delo.si)Dvorana Zlatorog(Vir: Sportnicentri.si)(Vir: http://www.rk-celje.si/o-klubu/zgodovina-kluba/)VIRI IN LITERATURA:Andrej Šušteršic: Petdeset let rokometa v Celju, RK Celje Pivovarna Laško, Cetis Celje 1996.http://www.rk-celje.sihttp://www.florijani.comhttp://www.dogaja.se/znani-slovenci/21758/rk_celje_pivovarna_lasko/http://www2.arnes.si/~amrak3/SPORTNA%20VZGOJA/SPORTNAVZGOJA.htm

12. ŠPORT V CELJUMaja KotarMesto Celje nudi nešteto možnosti za sprostitev, rekreacijo in šport. Po ogledu mesta semarsikomu prileže aktivna sprostitev. Skoraj nemogoče je predstaviti vse možnosti, ki se namponujajo. Večina možnosti nam je zlahka dostopnih, druge pa so oddaljene le nekaj minutvožnje iz centra mesta. Seveda si lahko postavimo večji izziv in se tudi do njih odpravimo peš alis kolesom. Nekatere športne aktivnosti pa so odvisne od letnega časa. Vsekakor pa se je v vsehletnih časih mogoče ukvarjati z najrazličnejšimi športi in rekreacijami, ki so na voljo.Poglejmo kar velja izpostaviti.Navijače in navdušence nogometa ter rokometa bo najbolj zanimal del pomembne državneinfrastrukture v Celju. To sta nogometni stadion Petrol Arena in športna dvorana Zlatorog Celje.Nogometni stadion Petrol Arena je športni objekt, kjer se odvijajo mednarodne nogometnetekme. Tribune na stadionu sprejmejo 13.400 obiskovalcev. Takoj zraven je trgovskonakupovalnosredišče s parkiriščem.Športna dvorana Zlatorog Celje je leta 2004 sodelovala kot ena od gostiteljic Evropskegarokometnega prvenstva. V njej največ igrajo domače prvenstvene in mednarodne tekme igralciRokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Ta športni objekt je namenjen tudi košarki, odbojki,športni rekreaciji, malemu nogometu, gimnastičnim tekmovanjem, borilnim veščinam, fitnesu inkulturno-zabavnim prireditvam.Dvorana Golovec je večnamenski športno-rekreacijski objekt. V njem skozi vse leto potekajorazlične prireditve, od koncertov, večjih kongresov, sejmov do maturantskih plesov. V dvorani Bso: pokriti 25-metrski bazen in manjši otroški bazen, kegljišče, savna, gostinski lokal in servisnedejavnosti. Celoten športni objekt je namenjen šolski športni vzgoji, športni vadbi intekmovanjem v vodnih športih, rekreativnemu plavanju, igram z žogo, badmintonu in kegljanju.Na kegljišču potekajo odmevna evropska kegljaška tekmovanja, kakor tudi rekreacija občanov inobčank.Drsališče Celje je namenjeno rekreativnemu drsanju, treningom umetnostnih in hitrostnihdrsalcev, športni vadbi in tekmovanju v hokeju na ledu. Tu nam ponujajo prijetne rekreativnetrenutke na drsalkah ob spremljavi dobre glasbe in disco lučeh.Ob dvorani so tudi teniška igrišča, ki so v zimskem času pokrita s šotorom, poleti pa prijetnoosenčena.Mestni gozd predstavlja območje ohranjenih gozdnih sestojev in ponuja številne gozdne poti.Zaradi svoje bližine in dostopnosti, saj je oddaljen le korak od mesta, je lahko cilj prijetnihsprehodov. Tu so urejene srčne poti, kjer si lahko obiskovalci in obiskovalke merimo srčni utripin skrbimo za svojo kondicijo. Povzpnemo se lahko do Miklavžkega hriba ali Anskega vrha.Možne so torej različne poti, ki jih lahko prehodimo in tako raziščemo gozd. Vse je odvisno odnas in od naše želje po hoji. Odvisno je tudi kako daleč in po kako strmih poteh želimo teči ali sesprehoditi.V Celju je tudi letno kopališče, ki že 50 let predstavlja tradicionalno poletno zbirališče Celjanovin Celjank. Nahaja se blizu središča mesta ob obrežju reke Savinje. Ta športno-rekreativni objekt

je namenjen rekreativnemu plavanju, športni vadbi in tekmovanju v vodnih športih. Ima velikplavalni bazen (50x25) in dva otroška bazena. Tu potekajo tudi šole plavanja in otroški programi.Starejši kopalci pa se lahko pomerijo na prenovljenih igriščih v odbojki na mivki, košarki, malemnogometu, namiznem tenisu in badmintonu.Smučišče Celjska koča je obnovljeno ter opremljeno s sodobnimi vlečnicami. Poleg smučišča jetu tudi otroški poligon. Hotel Celjska koča nudi prenočitvene, gostinske in servisne storitve zasmučarje. Poleti si lahko nabiramo novih moči s sprehodi po urejeni gozdni učni poti in gobarskipoti. Lahko pa se povzpnemo na Grmado, kjer se nahaja zvon želja. Celjska koča je privlačen ciljza pohodnike in pohodnice, saj je območje bogato z objekti in manjšimi območji posebnihnaravnih vrednot ali kulturne dediščine. Različna izhodišča nas pripeljejo do Celjske koče. Od tupa je možnih več poti do drugih ciljev. To je tudi priljubljen cilj za kolesarje in kolesarke. Lahkopa je izhodišče kolesarskih izletov in tur.Če si želimo občutiti adrenalin, nam ga ponuja poletno sankališče Bob kart, ki je prvo tovrstnosankališče v Sloveniji. Omogoča tudi ležerno vožnjo ali vožnjo z vašim malčkom.Tu je tudi poletna drča na kateri se lahko dričate s tubami.Šmartinsko jezero je od Celja oddaljeno le nekaj minut vožnje z avtomobilom. Tu imamo možnostpreživeti sproščen športni dan. Med drugim si lahko izposodimo pedolino, čoln, kanu ali kajak.Okoli jezera se lahko peljemo s trikolesnim motorjem. Kot novost lahko preizkusimo čisto pravohojo po vodi. Pot okoli jezera je varna in urejena, zato je primerna za tek, kolesarjenje in treking.Tisti, željni adrenalina pa se lahko zakotalite po hribu navzdol v ogromni zračni žogi – ZORB-u.Center konjeniškega športa Celje je od centra mesta oddaljen približno pet minut vožnje. Nahajase v idiličnem okolju gozdne jase. Obsega pokrito jahalnico in zunanje jahališče kakor tudispremljevalne objekte. V Centru organizirajo tako tečaje jahanja kot tudi celoletno šolo jahanja.Našteli smo nekaj sprostitvenih, rekreativnih in športnih možnosti, ki so nam na voljo. Seveda pato še zdaleč ni vse kar lahko počnemo v Celju. Možno se je ukvarjati tudi z naslednjimi športi:tek, kolesarjenje, hribolazništvo, rolanje, tenis, badminton, namizni tenis, kajak, kanu, fitnes,bowling, biljard, karting, plezanje, jadralno padalstvo, učenje plesa, učenje borilnih veščin,obiskovanje skupinskih vadb in športnih rekreacij, nočni pohod z baklami, polet z balonom inmnogo mnogo več.V Celju bo vsak, ki si želi biti športno aktiven, dobil možnost za ukvarjanje s športom, ki mu jeljub. Na račun pridejo tisti, ki si želijo sprostitvenih in umirjenih rekreacij, tisti, ki si želijorekreacije in športa, ki ga že poznajo in s katerim se ukvarjajo, kot tudi tisti, ki si želijo poskusitinekaj novega in adrenalinskega. Kako bomo izkoristili široko paleto rekreacij in športnihmožnosti, ki nam jih ponuja mesto Celje in jih imamo praktično na dlani ali vsaj na dosegu roke,je odvisno od nas samih. Predvsem od naših želja in volje, včasih pa tudi od našega poguma.Viri:http://www.sportnicentri.si/SCMAP_SLO,,stajerska,sportni_objekti_celje.htmhttp://www.konji-celje.si/index.php?lang=http://www.celje.si/sl/od-a-do-zhttp://www.rk-celje.si/o-klubu/dvorana/http://www.zpo.si/http://www.celjska-koca.si/

http://www.crtast.si/2009/04/06/mestni-gozd-je-zakon/http://www.smartinsko-jezero.com/http://www.tricelje.com/http://www.srk-celje.si/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1http://www.bk-celje.si/http://www.kkk-nivo.com/

12. ŠPORT V CELJUNatalija MarovtŠport v Celju je izredno široka tema, saj je Celje športno mesto. Moj cilj je to turiste tudiprepričati. To bom poskušala doseči tako, da bom predstavila dosežke celjskih športnikov,športno infrastrukturo in seveda možnosti ukvarjanja z rekreativnim športom. Slednje je hkratitudi povabilo turistom, da ostanejo v Celju več dni in se športno udejstvujejo, lahko pa siogledajo tudi športno infrastrukturo ali obiščejo katero izmed tekem.CELJE IZ ZRAKABalonarski klub Ekopool (možnost poleta z balonom)Društvo jadralnih padalcev Celje (možnost tandemov)Aeroklub Celje (jadralno letalstvo že med obema vojnama)TRDNO NA ZEMLJIEkipni športi:Nogomet ima v Celju več kot 90 letno tradicijo. Ivan »Anza« Hribernik je legenda celjskeganogometa, s svojimi 74 leti še vedno igra za veterane Kladivarja. Sicer pa je bilo Celje izrednouspešno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja: »Tedaj je bilo Celje nogometno mesto, atletikablizu vrhunca, rokomet v silovitem vzponu…«, piše Novi tednik.Celje je leta 2004 po dolgih letih dobilo edino pravo nogometno igrišče Arena Petrol v Sloveniji(sedaj še Stožice v Ljubljani), številni uspehi in tekme, s tem pa tudi navijači iz tujine npr. Škoti vkiltih na mestnih ulicah Celja, ko je bila nogometna tekma med reprezentanco Slovenije inŠkotske.Rokometni klub Celje Pivovarna Laško – najuspešnejši slovenski moški rokometni klub, delujeod leta 1947, navijači Florjani, Dvorana Zlatorog zgrajena 2004 za rokometno prvenstvo, slavniarhitekt Valter ErnstŽenski rokometni klub Celjske mesnineKošarkarski klub Keleja CeljeŽenski košarkarski klub Merkur – najuspešnejši ženski košarkarski tim v Sloveniji je že imelsvojo 15 letnico, leta 2000 prvič državne prvakinje, potem pa še večkrat, Uroš Krajnc predsednikZdruženja ženskih košarkarskih klubov – odgovorni urednik TV CeljeMestna občina Celje je v pogajanjih za soorganizatorja košarkarskega prvenstva 2013.Individualni športi:Atletski stadion Kladivar - Atletika se razmahnila v Celju po 2. svetovni vojni, v drugi ali noviJugoslaviji torej. Častni član Celja, v križankah Legendarni slovenski atlet, osemdesetletnik –Stanko Lorger, druga znana imena, mnoga tudi na Olimpijskih igrah: Peter Svet – tekač, RomanLešek – skok ob palici, 2x na olimpijskih igrah (Rim 1960, Tokio 1964), velja za prvega Slovenca,ki je preskočil 4 m, Draga Stamejčič – OI Tokio 1964, edina Slovenka, ki je dosegla svetovnirekord v teku na 80 m z ovirami, Nataša Urbančič – met kopja – OI, Miro Kocuvan st. – tekač,Miro Kocuvan ml. – skok v daljinoRok Kopitar – tekač, Gregor Cankar, svetovni mladinski prvak 1994 v skoku v daljino, JolandaČeplak – Batagelj…)Mestni park s Srčno potjo v zaščitenem mestnem gozdu za tek ali sprehodeDrsališče, hokej v Ledeni dvorani

Hotel Celjska koča: smučanje pozimi, tudi za otroke proga, poletno sankališče in drča,pohodništvo, kolesarjenje, paintball, umetna in naravna plezalna stena v bližini (pod Grmado)Iz Zagrada pot mimo hiše, kjer je s prijateljico Tejo živela Alma M. Karlin na Grmado in Celjskokočo.Smučarsko društvo Snežak (smučarski tečaji,…)Tek na smučeh zraven letališča MedlogDeskanje na snegu (Rok Flander, Rok Marguč)Številne možnosti za kolesarjenje (tudi z najbogatejšim Slovencem na Celjsko kočo), brezplačnaizposoja koles v Mladinskem hotelu CeljeNajbolj znan celjski kolesar trenutno je Dejan Glavnik, ki bo kot prvi Slovenec prepotoval svet skolesom. Trenutno je v Afriki.Alpinizem (župan Bojan Šrot, Franček Knez,…), najperspektivnejši alpinistični par Gerard in LiliKrebs, posameznik Luka Lindič,.. Gorska reševalna služba Celje pokriva Celje z okolico dovključno Savinjskih Alp)Planinstvo (imamo tudi zelo zahtevne poti – jeklenice, klini skozi Hudičev graben na Celjskokočo, pohodi, orientacija, planinski tabori, izleti v tujino…)Ples veliko možnosti (Plesni val, Igen, Flamenco…)Celjski šahovski klub (izredni uspehi trenutno pri mlajših, Zoja Zorko)Judoisti Z dežele Sankaku (Lucija Polavder, Rok Drakšič, Urša Žolnir, trener Ivo Fabjan…) edennajuspešnejših Evropskih judo klubovBowling v Planetu TušKegljavke večkratne evropske in svetovne ekipne in posamične prvakinje (Marika Kardinar,Gobec,…)Fitnesi (Top fit, Revolution, Titanium,…)Center konjeniškega športa Celje (eno najboljših pokritih jahalnic v Evropi, zunanje jahališče,sprehajalna naprava, hlevi, boksi, lani tekma za svetovni pokal)Triatlon dolgoletna tradicija v Celju in številni uspehi (Nino Cokan,…)CELJE V VODIKajak kanu klub Nivo Celje, nova Špica po požaru, Simon Brus 2. na svetovnem mladinskemprvenstvu, 1. na mladinski olimpiadi,…Novoletno kopanje v Savinji, najstarejši udeleženec legendarni maratonski plavalec in idejnioče tega dogodka Jože Tanko (tudi župan se udeležuje tega dogodka)Letni bazen Celje (v poletnih mesecih)Zimski pokrit bazen Golovec, kjer je tudi sejemski prostor z največjim obrtnim sejmom vSlovenijiŠmartinsko jezero (izposoja kajakov, kanujev, pedolinov, adrenalinski zorbing, lepo urejenapešpot za sprehode)Športne trgovine: Intersport, Hervis, Giga šport, Iglu, Promontana, Dvorana Zlatorog – spominkiiz športnega CeljaSeveda bi se našlo v Celju še marsikaj zanimivega na področju športa. Za več o tem se lahkoobrnete na katerega izmed lokalnih turističnih vodnikov ali TIC Celje.Današnji tempo nas vse bolj sili, da si vzamemo čas tudi zase, za šport in načrtno zdrav načinživljenja. Celje nudi celjanom in turistom široko paleto različnih športov v dvoranah in v naravi,pri tem pa ne gre pozabiti na naš mestni gozd, ki nam poleg obilice sprehajalnih poti nudi tudi

svežo, zdravo, živo vodo. Le zdrav duh v zdravem telesu pa lahko Celje še naprej ponaša mednajuspešnejša slovenska mesta že od Celjskih grofov dalje…

13. DNEVI KOMEDIJEMihaela JekićUVODSlovensko ljudsko gledališče Celje je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-šaleški regiji.Ustanovljeno je bilo 6. decembra 1950, ko je MLO Celje izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča.V SLG Celje lahko predstave spremljate na dveh prizoriščih, in sicer na Velikem odru in na Odrupododrom.Po velikosti dvorane (ki sprejme 360 obiskovalcev) in Velikega odra (ta je širok 11,80 m in globok 11,60 m)se SLG Celje uvršča med velika gledališča.V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci kot režiserji in drugi sodelavci.Umetniški del sestavlja 23 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, hišni režiser, stalnadramaturginja, lektor in upravnica, ki skrbi tudi za repertoar gledališča. Igralci celjskega gledališča soprejemniki številnih nagrad; tako imamo kar dva dobitnika Borštnikovega prstana – Janeza Bermeža(1998) in Anico Kumer (2003). Pozabiti pa ne gre niti vseh ostalih skupin zaposlenih, ki pripomorejo kizvedbi predstav in uspešnosti gledališča.Vsako sezono pripravijo pet premier za odrasle ter eno premiero za otroke in mladino. Letno gledališčeobišče 45 tisoč obiskovalcev, ki si ogledajo okoli 170 predstav domačih in tujih gledališč v SLG Celje ter60 predstav na gostovanjih po vsej Sloveniji in tujini.Kot edino gledališče v svoji regiji, SLG pokriva vse gledališke žanre, domačih in tujih avtorjev, takoklasična dela kot novitete, zato je repertoar zmeraj zelo raznolik in pester.FESTIVAL DNEVI KOMEDIJEPrvi festival Dnevi komedije je potekal v SLG Celje od 14. februarja do 6. marca 1992. Idejni oče festivalaje zdaj že upokojeni dramski igralec SLG Celje, Marjan Bačko. Nekoč je ob kavi navrgel idejo, da bi bilodobro v Celje pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. Njegovo idejo sta takoj podprla takratniupravnik Borut Alujevič in takratni umetniški vodja Blaž Lukan. Rodil se je festival Dnevi komedije, ki je vsedemnajstih letih iz festivala lokalnega značaja prerasel v pomemben slovenski gledališki dogodek, kivsako leto v Celje pripelje vrhunske gledališke ustvarjalce institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčiz cele Slovenije. Festival Dnevi komedije je največji tovrstni dogodek v celjski regiji. Poteka ob koncihtedna od februarja do marca.Program Dnevov komedije sestavi selektor festivala; s 1. januarjem 2008 je selektorsko mesto prevzeladramaturginja SLG Celje Tatjana Doma.Predstave tekmovalnega programa se potegujejo za nagrado za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja,žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta. Podeli jih strokovna žirija.Tekmovalne predstave ocenjuje tudi publika in tako izbere najboljšo predstavo po oceni gledalcev. Polegtega publika vsak večer izbere tudi komedijantko ali komedijanta večera.

Ob tekmovalnem programu si lahko gledalci ob nedeljah ogledajo tudi predstave spremljevalnegaprograma – od koncertov do gostovanj tujih gledališč.Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujetajavni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo. Natečaj je bienalnega značaja, nagrado papodeljuje žirija, ki jo imenuje SLG Celje.ZAKLJUČEKKot priseljenki v Knežje mesto, so mi Celje najbolj zaznamovale tri stvari – časopis Celjan, radio Fantasyin nešteto cenovno ugodnih taksijev. Kasneje sem spoznala še eno, periodično, Dneve komedije, ki soprav tako autohtono Celjski.Ponavadi ima vsako gledališče svoj repertoar in tudi Celjsko ni izjema. Kakor je celjsko gledališče edinoprofesionalno v regiji, tako je en profesionalec prišel do zelo profesionalne zamisli o gostitvi drugihgledališč, ki služijo prenosu veselega duha in smeha – komedij. Ta profesionalec, Marjan Bačko, je vresnici iz Ljubljane, ampak očitno pravi celjski oče festivala, ki se je začel leta 1992, po naključju alinamenoma, v obdobju Pusta. Kakor Pust odžene zimo in prikliče pomlad, tako tudi Dnevi komedijeodganjajo skrbi in vnašajo dobro razpoloženje med prebivalce Celja. Prav tako pa v gledališče privlačijotudi druge gostujoče obiskovalce Celja.Viri:• http://www.slg-ce.si/ 16.03.2011• Repertoarna knjižica SLG Celje sezona 2010/2011• Brošura 20 festival Dnevi komedije Sezona 2010/2011

13. DNEVI KOMEDIJEDaniela Likar1. DNEVI KOMEDIJE1.1. Opis festivala Dnevi komedijePrvi festival Dnevi komedije je v SLG Celje potekal od 14. februarja do 6. marca 1992. Idejni očefestivala je zdaj že upokojeni dramski igralec SLG Celje, Marjan Bačko. Nekoč je namreč ob kavinavrgel idejo, da bi bilo dobro v Celje pripeljati še druga gledališča, ki gojijo komedijo. In tako seje rodil festival Dnevi komedije, ki je v dvajsetih letih iz festivala lokalnega značaja prerasel vpomemben slovenski gledališki dogodek, ki vsako leto v Celje pripelje vrhunske gledališkeustvarjalce gledališč iz celotne Slovenije. Festival Dnevi komedije je največji tovrstni dogodek vceljski regiji. Dnevi komedije potekajo ob koncih tedna od februarja do marca.Program festivala Dnevi komedije sestavi selektor festivala; s 1. januarjem 2008 je selektorskomesto prevzela dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma.Nagrade tekmovalnega sporeda, ki jih podeli strokovna žirija so:- žlahtna predstava,- žlahtni režiser,- žlahtna komedijantka,- žlahtni komedijant.Nagrado tekmovalni predstavi podeli tudi občinstvo (žlahtna komedija po izboru občinstva), kivsak večer izbira tudi komedijantko ali komedijanta večera.Tekmovalni program poteka ob petkih in sobotah v februarju in marcu. Ob nedeljah pa lahkogledalci spremljajo spremljevalni program (koncerti, gostovanja tujih gledališč).Festival finančno podpirajo številna podjetja iz Celja in okolice.Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizatorrazpisujeta javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo. Natečaj je bienalnega značaja,nagrado pa podeljuje žirija, ki jo imenuje SLG Celje.V letošnjem letu je SLG Celje obeležilo jubilejni 20. festival Dnevi komedije, kar pomeni, da sokonci tedna, v februarju in marcu, v Celju prežeti s smehom.Dnevi komedije so namenjeni druženju in srečevanju vseh generacij, saj ciljna publika ni posebejdoločena.2. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE2.1. Zgodovina ovina Slovenskega ljudskega gledališča CeljeZgodovinsko gledano zametki prvotno sicer nemškega gledališča segajo že v leto 1791, ko sovečino predstav na celjskem uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine, predstave pa soslužile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širšizgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. LinhartovaŽupanova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena 16. septembra1849. V spomin na ta dogodek so ob 100-letnici prve uprizoritve Županove Micke leta 1949 na

stolp postavili spominsko ploščo, ki krasi gledališko stavbo še danes.Slovensko ljudsko gledališče Celje je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je MLOCelje izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Slovensko ljudsko gledališčeCelje je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-šaleški regiji.Leto 2010 je bilo za SLG Celje izredno pomembno, saj je praznovalo 60. obletnicosvojega obstoja. Odločili so se, da obletnico počastijo s ponovno uprizoritvijoLinhartove Županove Micke.Ustvarjalci so se tokrat odločili za sodobnejši jezik, kot ga pozna izviren tekst,dogajanje pa so postavili v današnji čas. Komedijo, ki predstavlja temelj slovenskedramatike, so želeli celjski gledališčniki približati občinstvu in pokazati, da Linhartovhumor ostaja živ vse do danes.2.2. Zgodovina celjskega gledališkega poslopjaPreteklost celjskega gledališkega poslopja je tesno povezana s kamnitim obzidjem okolimestnega jedra, ki ga je dal sezidati Friderik (1434–1454) v 15. stoletju. Obzidje je imelo šestokroglih stolpov, eden od njih je še danes del našega gledališča.Do dobe cesarice Marije Terezije (1740–1780) je ta stolp služil kot mučilnica, v kateri je rabeljobsojencem trl kosti.Gledališče se je v te prostore preselilo med leti 1822 in 1836. 6. oktobra 1876 je mesto kupiloto poslopje, ki je bilo pred tem v zasebni lasti. Gledališko poslopje je bilo zastarelo, zato somestni veljaki leta 1884 sklenili poslopje porušiti in zgraditi novo stavbo. Leta 1885 je bilonovo poslopje dograjeno. Poslopje je bilo zgrajeno v modernem renesančnem slogu, ki je bil vmodi konec 19. stoletja, in je bilo prizidano na stari mestni stolp. Prostore v stolpu sopreuredili v shrambe in garderobe. Poslopje je takrat veljalo za enega najlepših v spodnjemdelu Štajerske. To je bilo nemško gledališče, slovenski umetniki pa so se naselili vanj šele obkoncu prve svetovne vojne.V letu 1940/41 je občina predvidela 70.000 din za vzdrževanje in popravila poslopja ter zainstalacijske napeljave. Med okupacijo so Nemci začeli prenavljati gledališče od znotraj inzunaj, tako da je bilo ob osvoboditvi 60 odstotkov grobo opravljenih zidarskih del, poslopjepa v nerabnem stanju. V splošni obnovi po vojni, je bilo gledališče kmalu na vrsti. Že v letih1945 in 1946 so se začeli dogovarjati o obnovi, vendar so na začetku obnovo omejili naodstranjevanje ruševin in druga manjša dela. Potekala je po nemških načrtih, vendar jeMinistrstvo za gradnjo LRS ustavilo obnovitvena dela z razlogom, da so ugotovili tri napake:premajhno število sedežev, slabo akustiko in nezadovoljivo oder. Kasneje so se odločili zanadaljevanje obnove, da bi se gledališče čim prej usposobilo za svoj namen. Leta 1948 jeMestni odbor namenil za nadaljevanje obnove kredit v višini 2.500.000 din, toda zaradistiske pri materialu, potrebe po strokovni delovni sili in predvsem zaradi pomanjkanjanačrtov, je ostal kredit neizkoriščen. To se je zavleklo vse do sezone 1950/51. 27. oktobra1950 je dopis Komisije za revizijo glavnih projektov Ministrstva za gradnjo LRS odločil, da sepotrdijo obstoječi načrti in da se gradnja lahko nadaljuje. Dopolnili so načrte in začeli zdelom. Preuredili so prostore, spremenili namembnost srednjeveškega stolpa, mu odvzeliomet, tako da je stolp dobil nazaj svojo pravo podobo, opremili oder in leta 1953 odigrali prvopredstavo na obnovljenem odru. Še danes je večina gledališča ostala v stanju iz leta 1953 (zizjemo obnovljene strehe, sanitarij za zaposlene in kletnih prostorov za tehniko).

3. ZAKLJUČEKFestival Dnevi komedije žal ni namenjen dnevnim turistom, ker so vstopnice v večini vednorazprodane. Vsekakor pa festival ni namenjen tujim turistom, ker so predstave v slovenskemjeziku. Festival Dnevi komedije je edini tovrstni festival v Sloveniji.4. VIRI tekstovnega gradiva in logotipov- http://www.slg-ce.si- http://www.rtvslo.si- http://www.delo.si

14. PLEČNIK V CELJUMarinka ČrepinšekKot del izpita za turističnega vodnika po Celju sem prejela temo za seminarsko nalogo: Plečnik vCelju. Bila sem je vesela, saj ni težko govoriti o človeku, ki je imel tako bogato in ustvarjalnoživljenje.V nalogi želim na kratko predstaviti življenje tega umetnika, arhitekta, njegove stvaritve v tujiniin doma, nazadnje pa še v našem mestu Celje.Plečnikove stvaritve bi bilo možno vključiti v turistični produkt Arhitekturni biseri Celja, ki bizajemal gradbeno dediščino od srednjega veka do danes. Zanimivo bi bilo, da bi takšno vodenjeprepustili arhitektu, odličnemu poznavalcu slogov, zgodovine in avtorjev.Mojo temo naloge bom predstavila kot vodenje skupine, ki se zanima zlasti za Plečnika innjegovo delo v Celju.Pozdravljeni dragi gostje v tretjem največjem mestu Slovenije - v Celju, knežjem mestu. Kot bosteslišali kasneje, je Celje doživljalo slavna in manj slavna obdobja. Naš ogled pa bomo začelinajprej s predstavitvijo enega najpomembnejših Slovencev, ki sicer ni bil Celjan, a je vendarpustil pomemben pečat v Celju. To je arhitekt Jože Plečnik, modernistični arhitekt, umirjenegasloga, ki ga ceni tudi tujina, saj sta kar dve prestižni ameriški univerzi Yale in Harvard izdalimonografijo o njem in njegovem delu. Zasluži si, da čisto na kratko spoznamo njegovo življenjein delo:Rojen je bil leta 1872 v Ljubljani, pomagal je pri očetu v mizarski delavnici, se odločil ter natokončal Obrtno državno šolo v Gradcu in postal umetnostni mizar in načrtovalec pohištva, ki jezelo dobro poznal les in obdelave lesa. Navdušil se je nad načrti berlinske katedrale arhitektaOtta Wagnerja in se ogrel za študij arhitekture najprej v Gradcu in kasneje na Dunaju pri samemOttu Wagnerju, kjer je diplomiral z odliko in za nagrado prejel Rimsko štipendijo za potovanje poItaliji in Franciji. Že 29-leten (1901) je odprl arhitekturni atelje v Ljubljani, kasneje postalprofesor na Umetniški obrtni šoli v Pragi in tam ostal skoraj osemnajst let ter se nato vrnil naTehniško fakulteto v Ljubljani(1921). Leta 1938 je postal član Slovenske akademije znanosti inumetnosti, kasneje je dobil tudi Prešernovo nagrado in postal častni meščan Ljubljane . Umrl jeleta 1957.Njegov opus je zelo velik. Najbolj znana dela so načrti za- cerkev sv. Duha na Ottakringu na Dunaju,- preureditev gradu, sedaj predsedniške palače Hradčani v Pragi- Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana- Sprehajališče Tivoli- Tromostovje , čevljarski most- Pokrite tržnice v Ljubljani- Centralni stadion v Ljubljani- Slavolok in mrliške vežice na Žalah- Cerkev v Bogojini- Cerkev Sv. Antona Padovanskega v Beogradu- Cerkveno posodje in pohištvo ( naj povem kot zanimivost : tudi stol na katerem je sedelpapež Janez Pavel II. ob svojem obisku v Sloveniji je bil izdelan po načrtih Plečnika) terseveda načrti za naša dva bisera v Celju- Stavba Ljudske posojilnice v Celju in

- Paviljon ob železniški in avtobusni postaji Celje ter zgolj skice za ureditev- Vzhodne in severne fasado Slovenskega ljudskega gledališča CeljePojdimo skozi središče mesta proti severovzhodu in na križišču Stanetove in Cankarjeve ulicese nahaja njegovo najpomembnejše delo za Celje. To so bili načrti za Ljudsko posojilnico vCelju, ki so bili sicer diplomsko delo Plečnikovega učenca Vinka Lenarčiča, a je prepoznavenPlečnikov slog in njegovi posegi v sam načrt (vogalni valjast del, gledališka dvorana). Načrteza poslovno-stanovanjski objekt z gledališko dvorano je leta 1927 naročil duhovnik AntonCestnik direktor Ljudske posojilnice, gradnjo je izvajalo podjetje Celjana Konrada Golograncain je bilo dokončano v letu 1929 oz. dvorana leta1930.Zgradba je sestavljena iz dveh pravokotnih zgradb, v štirih nadstropjih, povezanih vnepravem kotu z valjastim balkonskim delom z balustradami, ki se končajo na vrhu zgradbe zrazpelom in križanim (prvotno je bil načrtovan antični lokostrelec-zaradi nasprotovanja cerkvinenaklonjenemu režimu generala Petra Živkoviča pa ga je Plečnik spremenil v križ). V pritličjuje bila prvotno posojilnica in nekaj trgovin, ter gledališče. Zgornji del zgradbe je bil kasnejedvignjen in do sedemdesetih let namenjen stanovanjem (sedaj pisarne). Na vzhodnemzunanjem delu zgradbe je v prvem nadstropju oblikovan balkon z balustradami, podprt zštirimi antičnimi glavami – delo kiparja Boža Pengova.Križ z vrha zgradbe so med vojno Nemci odstranili, kopijo križa pa so ponovno namestili leta1994 ob prenovi zgradbe (original se nahaja v stolni cerkvi Sv . Danijela in je deloljubljanskega rezbarja Albina Slivarja). Notranja tri stopnišča so bila precej preurejena, ostaleso le ograje in stebri, dodano je dvigalo. Zunanjost zgradbe je ostala dokaj neokrnjena,notranjost je bila večkrat neposrečeno obnovljena, dvorana pa je ohranila prvotni vtis in je vnjej mestni kino.Stavba je pozidana v klasičnem rimskem baroku v duhu nasprotovanja nemškemu izgledumesta.Še ena pomembna zgradbica v Celju narejena po načrtih Jožeta Plečnika je bila paviljon medželezniško in staro avtobusno postajo v katerem so se nahajali poslovni prostori avtobusnepostaje in javna stranišča. Paviljon so v preteklem desetletju odstranili, zaradi širitveobvoznice tako, da ga na žalost ne moremo videti.Po Plečnikovih skicah je bila po vojni oblikovana vzhodna in severna fasada celjskegagledališča, katerega staro stavbo so Nemci med vojno porušili, leta 1948 pa ga je mestnaobčina ponovno pozidala. Povišali so okna s kamnitimi okvirji in pri servisnem odru dozidaliklasični mestni portal z dvema stebroma in balkonom.S tem smo dragi gostje zaokrožili vedenje o stavbah, ki so nastala v Celju po načrtih našegaumetnika, arhitekta Jožeta Plečnika. Predlagam, da preidemo s trdnih na bolj tekoče zadeve…Tema o Plečniku je zanimiva a ugotavljam včasih malo pusta z vsemi podatki, ki jih moramovedeti, če si želimo, predstavljati življenje v mestu v preteklih obdobjih. Opažam, da sepodatki o celjskih Plečnikovih mojstrovinah nanašajo bolj ali manj le na Ljudsko posojilnico,vse ostalo sem našla na internetu.Uporabljena literatura:Arhitekt Jože Plečnik vodnik po spomenikih –izdal Zavod za varstvo kulturne dediščinePlečnikova Slovenija, Vodnik po Arhitekturi –izdal Dessa, avtor Andrej Hrausky…Internetna stran o Plečniku

14. PLEČNIK V CELJUNADEJDA MALINOVSCAIAPreden bi opisala Plečnikovi deli v Celju, bi želela predstaviti tudi umetnikovo življenjsko pot.Rodil se je 23. 1. 1872 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se vpiše na gimnazijo, ki pa jo zapustiin nastopi prakso v očetovi mizarski delavnici (1885 – 1888). Nato se vseeno odloči, da nadaljuješolanje na Obrtni šoli v Gradcu, kjer je do leta 1892. Iz Gradca se preseli na Dunaj, kjer se zaposlikot oblikovalec pohištva. Leta 1894 se na prigovarjanje družine in prijateljev predstavi arhitektuOttu Wagnerju, ki v njem vidi potencial in ga zaposli v svojem ateljeju. Delo v ateljeju muomogoči, da se leta 1895 vpiše na Akademijo lepih umetnosti na Dunaju, kjer je Wagner profesor.Akademijo 1898 tudi z uspehom zaključi. Že leta 1897 dobi tudi prvo javno naročilo, ko ssoavtorjem Othmarjem Shimkovitzem zmagata na natečaju za Gutembergov spomenik. Do leta1911 ostane na Dunaju, kjer deluje kot samostojni arhitekt, nato pa se preseli v Prago, kamor gapovabijo za profesorja na umetno obrtni šoli. Poučuje vse do leta 1920, ko ga imenujejo zaglavnega arhitekta pri obnovi Praškega gradu. Istega leta pa sprejme tudi mesto profesorja nanovo ustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V letih od 1921 do 1934 živi med Prago inLjubljano. Po letu 1934 zaradi kritik, ki ga prizadenejo, odstopi kot arhitekt praškega gradu, terdeluje samo še v Sloveniji. Leta 1938 postane redni član Slovenske akademije znanosti inumetnosti, 1939 pa častni meščan mesta Ljubljane. Po drugi svetovni vojni dobiva manj večjihnaročil, zato se posveča predvsem izdelavi spomenikov in spominskih plošč. Njegov zadnji večjiprojekt je ureditev Križank v Ljubljani, ki ga zaključi 1956. Šestega januarja 1957 umre.Plečnikovo ustvarjanje delimo na tri glavna obdobja, ki jih imenujemo po mestih kjer je ustvarjal– Dunajsko, Praško in Ljubljansko.V Celju Plečnik kot avtor nastopi pri dveh zgradbah: Ljudska posojilnica – stavba posojilnice zgledališčem in pa kot soavtor pri gradnji Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Kot prvo biopisala njegovo, sicer časovno kasnejše delo, na Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjerPlečnik nastopa kot sodelavec pri izgradnji gledališča. Gledališče so pričeli preurejati že Nemcimed drugo svetovno vojno. Podrli so staro stavbo nato pa so zgradili samo temelje nove zgradbe.Šele leta 1948 so se dela na izgradnji gledališča nadaljevala. Projektant je bil inž. Franjo Korent,ki pa je v bistvu samo priredil nemške načrte, s tem da je povečaj število sedežev in preneselglavni vhod na Gledališki trg. Za oblikovanje fasade je inž Korent prosil za pomoč prof. Plečnika.Ta je sodelovanje zaradi preobremenjenosti odklonil vendar je Korentu poslal skico fasade, kimu jo je pri zasnovi le te dovolil uporabiti. Plečnikov vpliv je sedaj opaziti na zadnji in stranskifasadi. Vhod v zaoderje, ki gleda na eno glavnih mestnih ulic, je uredil kot klasični mestni portalz balkonom in dvema podpornima stebroma. Na zadnji fasadi pa je premajhna okna optičnopoviševal z okvirji iz umetnega kamna.Druga zgradba v Celju, kjer pa Plečnik nastopa kot avtor je zgradba posojilnice z gledališčem naVodnikovi ulici. Naročilo je Plečnik dobil leta 1927, stavba pa je bila dokončana 1930.Posojilniški del je v sklopu svoje diplomske naloge projektiral njegov diplomant Vinko Lenarčičin Plečnik projekta ni bistveno spreminjal. V Celju, ki je bilo pred drugo svetovno vojno središčeštajerskih Nemcev je Plečnik postavil zgradbo drugačno kot večina v mestnem jedru in z njo namestno podobo vnesel novo kakovost. Nepravilno obliko zemljišča bodočega objekta je navogalu rešil z polkrožnim zaključkom, v gledališču pa zalomil balkon. Največkrat uporabljenesecesijske elemente je v Celju zamenjal s klasičnim rimskim barokom. Notranjost same zgradbeje bila večkrat predelana (1935, sedemdeseta in 1996) tako, da sta v notranjosti dobro ohranjena

dvorana in stopnišče, medtem pa je fasada zadržala skoraj prvotni videz. Zgradba ima prav zaprav dva glavna vhoda, enega v posojilniški del, ki se nahaja na polkrožnem vogalnem delu i pavhod v gledališče – kasneje kino dvorano – ki je poudarjen z balkonom, ki ga podpirajo štiriantične glave dela Boža Pengova, spremembo ritma okenskih osi, dodanimi sklepniki in nišo.Zgradbo je gradil znani celjski gradbenik tistega časa Konrad Gologranc. Zanimivo je tudi to, daje naročilo za to stavbo Plečnik dobil praktično istočasno kot naročilo za Vzajemno zavarovalnicov Ljubljani. Ker je delo na posojilnici hitreje potekalo je izkušnje pri gradnji le te uporabil tudi priizgradnji zavarovalnice, kajti obe zgradbi se nahajata na nepravilnem zaključku dveh mestnihulic.Jože Plečnik je največji slovenski arhitekt, ki ga v zadnjih letih vedno bolj "odkriva" tudi širšajavnost in lahko smo zadovoljni, ker se tudi v našem mestu nahaja objekt iz njegove bogatezapuščine.

15. HERMAN LISJAK - MASKOTA OTROŠKEGA MUZEJA HERMANOV BRLOGVlasta PrevolšekUVODOpis maskote Herman lisjak.Predstavitev otroškega muzeja Hermanov brlog – nastanek muzeja, vsebina (stalne in različneobčasne razstave).Predstavitev dodatne ponudbe v sklopu muzeja Hermanov brlog.Pomen upoštevanja starostne stopnje oz. ciljne skupine obiskovalcev z namenom, daobiskovalci postanejo stalni gostje oz. permanentni obiskovalci muzeja.VSEBINSKI DELHerman lisjak je maskota oz. zaščitni znak otroškega muzeja Hermanov brlog v Celju in jeprisoten v vseh njegovih prostorih. Podobo Hermana lisjaka je ustvarila akademska slikarkaJelka Reichman. Herman lisjak otrokom na preprost in zanimiv način pomaga razumeti inspoznavati svet, različnosti, preteklost in sedanjost. Preko zgodb pomaga pri krepitvi zavesti opomenu in ohranjanju kulturne dediščine.Otroški muzej Hermanov brlog je prvi in edini otroški muzej v Sloveniji, ki deluje v sklopuMuzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Odprli so ga marca 1995. Je muzej za otroke, ki svojovsebino črpa tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti, iz vsakdanjosti in prazničnosti.Stalna muzejska zbirka zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturnodediščino različnih vsebin, ki so preplet zgodovine in njenih pomožnih ved, etnologije insodobnosti.Muzej ima 4 razstavne prostore, muzejsko delavnico in igralnico. Npr.: Herman kustos predstaviz animatorji vsebino razstave, Hermanova galerija- razstavni prostor otroške ustvarjalnosti,imajo celo umivalnico za otroke t. im Herman Cicifuj, Hermanovo gledališče - predstaveprofesionalnih in amaterskih skupin ter predstave otroci otrokom) ter depo, kjer otroški muzejhrani svojo zbirko otroških vozičkov in koles. Tudi vsa oprema in celotna postavitev v muzeju jedidaktično naravnana, prilagojena starostni stopnji osnovnošolskih otrok. Pedagoško delo vmuzeju je namenjeno tudi delu s srednješolsko mladino in ostalimi ciljnimi skupinamimuzejskih obiskovalcev.

Občasne razstavePribližno na poldrugo leto otroški muzej ponuja otrokom in ostalim obiskovalcem različnevsebine občasnih razstav. Razstave so običajno sestavljene iz vsebinskega dela in popestrene zbogatimi in raznovrstnimi pedagoškimi programi in spremljevalnimi aktivnostmi.Herman lisjak spoznava denar je bila ena prvih občasnih razstav leta 1995, kjer so otrocispoznali star denar, ki so ga našli na ozemlju današnje Slovenije, spoznali, da se je slovenskidenar spreminjal skozi čas, se seznanili z aktualnim slovenskim denarjem v tem času in zdenarjem drugod po Evropi in svetu, v igralnici so se igrali banko in ustvarjali tudi s pomočjoistoimenske didaktične knjižice.S Hermanom na etnopotep (marec 2003 do julij 2004) so otroci so spoznali vsakdanje inpraznično življenje naših prednikov, npr. nekdanji dom, delo, narodno nošo, glasbo, šege innavade, igrače, ipd.Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku (od 31. 3. 2009 do 31.12.2010) – ker je kraški ovčar edinamednarodna priznana slovenska avtohtona pasja pasma, ki predstavlja pomemben delslovenske kulturne in naravne dediščine.Hrvaške tradicionalne otroške igrače ( od 8. 2. 2011 do 1. 9. 2011) – predstavitev bogate zbirkeotroških igrač z območja Hrvaške, od tistih, ki so jih izdelali otroci, kot predstavitev umetnostiizdelovanja otroških igrač odraslih.Predstavitev dodatne ponudbe: Slaščičarna pri Herman lisjaku, kjer se lahko obiskovalci posladkajo, popijejo kavo ipd. Praznovanje rojstnega dne pri Hermanu lisjaku, kjer ponujajo dva programa in sicer:Rojstni dan s Hermanom lisjakom, Ringa raja s Hermanom lisjakom (igrajmo se starepozabljene igre) celo z dodatno ponudbo čarodejem Otroški abonma »Herman lisjak v deželi umetnosti in dediščine« (7 sobotnih srečanj), kjerotroci z glasbo, igro, plesom in risbo vstopajo v svet umetnosti. Otroški bolšji sejem (4- krat letno) – prodaja in menjava igrač, knjig, ipd.). Trgovina v sklopu Muzeja novejše zgodovine Celje. Zimske igrice na Rogli v družbi Hermana lisjaka.Odpiralni čas muzeja: ponedeljek zaprto, torek-petek od 10. do 18 ure, sobota od 9. do 13. ure,nedelja od 14. do 18. ure, ob praznikih zaprto.ZAKLJUČEKHerman lisjak v sklopu Otroškega muzeja Hermanov brlog predstavlja pomemben del muzejskeponudbe za otroke. Z različnimi oblikami ter metodami dela, ki so prilagojene različni stopnjiodraščanja, otroški muzej pomaga otrokom pri razumevanju in spoznavanju sveta z namenom,da postanejo permanentni obiskovalci in ljubitelji muzejev tudi na poti k odraslosti in kot odrasliuporabniki.Viri in literatura:http://www2.arnes.si/~cemnzc/HermanovBrlog/HermanovBrlog_Uvod.htm http://www2.arnes.si/~cemnzc/SLO/herman.html http://www.muzej-nz-ce.si/index.php?id=79 Gologranc-Zakonjšek, Roženberger Šega(2001):zloženka Hermanov brlog ,otroški muzej, MNZC Trateški, J. (2009): Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, MNZC Biskupić Bašić,I.(2011): Hrvaške tradicionalne otroške igrače, Etnografski muzej Zagreb Gologranc-Zakonjšek, Roženberger Šega (1995):Herman lisjak spoznava denar, MNZC Trateški, J.(2011): Pogled v muzej januar-marec,MNZC

15. HERMAN LISJAKAleksandra Čater1. UVODNa Prešernovi 17, v središču mesta Celja se nahaja Muzej novejše zgodovine Celje, kiobiskovalcem razgalja pomembna dogajanja s področja zgodovine in etnologije od začetka 20.stoletja pa vse do današnjih dni. Hkrati skrbi in ohranja kulturno dediščino mesta Celja in celjskeregije ter jo predstavlja najširši množici domačih in tujih obiskovalcev.V sklopu Muzeja novejše zgodovine delujejo nekatere stalne in občasne razstave. Med stalnimirazstavami so na ogled razstave: Živeti v Celju (stalna razstava o Celju in Celjanih v 20. stoletju),Zobozdravstvena zbirka (tehniška dediščina slovenskega zobozdravstva), Fotografski ateljeJosipa Pelikana (stekleni fotografski atelje s konca 19. stoletja), Stari pisker (spominski prostoržrtev nacističnega nasilja) ter Otroški muzej Hermanov brlog.Hermanov brlog je otroški muzej in mesto, kjer se zgodijo številne otroške delavnice, je stičišče,kjer otroške ideje, ob pridihu preteklosti in ob vplivu sedanjosti, dobijo nove razsežnosti. Otroškimuzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnimstopnjam otrokovega razvoja, pomaga mladim nadebudnežem pri spoznavanju in razumevanjupreteklosti in sedanjosti. Po vsebini je edini tovrstni muzej na slovenskih tleh in v takšni podobideluje že od leta 1995. Ima dve zbirki, ki sta povezani z otrokom in njegovim življenjem. Muzejima svoje razstavne prostore, ima muzejsko delavnico in igralnico, Hermanovo galerijo,Hermanovo gledališče ter depo, kjer omenjeni muzej hrani svojo zbirko otroških vozičkov inkoles. Otroški muzej Hermanov brlog zavzema približno 450 kvadratnih metrov površine.1.1 Cilji in opredelitev vsebineV otroškem muzeju Hermanov brlog domuje Herman Lisjak, nekakšna maskota muzeja, ki vodiotroke po muzejskih kotičkih in je hkrati zaščitni kot tudi prepoznavni znak muzejske zbirke. Mojnamen je predstaviti vlogo Hermana Lisjaka, njegov izvor in pomen, ki ga ima v otroškem muzejuHermanov brlog.Cilji raziskovalne vsebine so:• predstaviti Hermana Lisjaka,• opredeliti njegov izvor,• označiti njegov pomen in poslanstvo,• izpostaviti njegove aktivnosti.2. HERMAN LISJAK V HERMANOVEM BRLOGUKdo je pravzaprav Herman Lisjak? To je vprašanje, na katerega bodo znali ogovoriti našinajmlajši, ki Hermana Lisjaka dobro poznajo, saj se z njim družijo, ko obiščejo Hermanov brlog.Herman Lisjak je torej lisičji veljak, ki prebiva v Otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju. Jevedno pripravljen na zabavo ter vselej poln idej in izzivov za mlade ustvarjalce. Herman skrbi za

štiri prostore, namenjene stalnim in občasnim razstavam, je torej kustos. V Hermanovem depojuureja zbirko otroških vozičkov in koles, je "nadzornik" tudi v muzejski delavnici, igralnici ingaleriji, ima pod kontrolo še gledališki oder in predstave. Je tudi Herman Cicifuj, saj je oskrbnikumivalnice za otroke, red vzdržuje tudi v garderobi in ustvarja sladke dobrote za otroke vmuzejski slaščičarni in jih tja prijazno vabi.Njegovo podobo je ustvarila akademska slikarka Jelka Reichman in Herman Lisjak je tisti, kiotroke vodi in jih spremlja po muzejskih prostorih in skupaj z njimi išče nove ideje za ustvarjanjein aktivno ter domiselno preživljanje prostega časa.Herman Lisjak (podobo je ustvarila akademska slikarka Jelka Reichman)Vir: Hermanov brlog CeljeČe se dotaknemo osebnosti, ki so povezane z zgodovinskim dogajanjem v Celju, potem je jasno,da Herman Lisjak ni zgolj naključje, ampak je spretno izbrano ime, saj vemo, da je bil znamenitiHerman nekoč celjski grof, danes pa se je prelevil v lisjaka Hermana. V muzeju so najmlajšimobiskovalcem na voljo prodajni izdelki in pripomočki, ki so opremljeni s podobo HermanaLisjaka, od zvezkov, škatlic, pisal in albumov za fotografije.Herman Lisjak nenehno vabi otroke na številne delavnice, kot so poznane Hermanove sobote,kjer gre za sproščena sobotna druženja, Herman je vabil tudi v deželo sončnic, v letu 2009 se muje na začasni razstavi pridružil Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku (v sklopu 10. občasne razstave vHermanovem brlogu). Herman Lisjak je v izjemni kondiciji tudi v poletnem času, saj aktivnosodeluje v prireditvah Poletje v Celju, knežjem mestu. Organizira številne delavnice, gledališkeigre in lutkovne predstave mladih celjskih ustvarjalcev, hkrati pa med dogajanje v Celju vključištevilne gostujoče otroške skupine. Herman Lisjak na svojih delavnicah pomaga spoznavatidenar, prebira pravljice v tujem jeziku, številne razstave pa so otrokom približale svet tehničnihigrač in igrač na kolesih, Herman Lisjak jim je med drugim predstavil dobro igračo, veliko so selahko naučili tudi o prometu, naravi in športu. Ob sodelovanju z Banko Celje pa Herman Lisjaksvetuje, da si najmlajši lahko tam odprejo svoje prve bančne račune z imenom Herman Lisjak.ZAKLJUČEKHerman Lisjak torej ni čisto navaden lisjak, ne živi v gozdu, niti v živalskem vrtu. Svoj brlogima v Celju, v Otroškem muzeju, ki se imenuje Hermanov brlog.Herman Lisjak, otrokom na njim jasen način, pomaga pri krepitvi zavesti o pomenu in ohranjanjukulturne dediščine.

16. VRTEC NA OBISKU (celodnevna aktivnost)Marko MoškotevcSeminarska naloga zajema obisk predšolskih otrok iz vrtca, ki bodo preko igre in skupinskeanimacije ter drugih aktivnosti spoznali mesto Celje in izvedeli nekaj zgodb, povezanih psknežjim mestom.Namen in cilji:- animacija predšolskih otrok,- zanimiva in igriva predstavitev celjskih znamenitosti preko igre,- razvijanje otrokove ustvarjalnosti in ročnih spretnosti,- nepozabno doživetje z izdelavo lastnega spominka (cekin, grb Celja).Vsebina:S skupino predšolskih otrok in njihovimi spremljevalci se ob 10. uri dobimo pred Muzejemnovejše zgodovine Celje, kjer se odpravimo na ogled otroškega muzeja Hermanov brlog. Predogledom muzeja otrokom predstavim Hermana Lisjaka. » Herman Lisjak je daljni potomecslavnih celjskih lisjakov, ki so v Celju živeli pred mnogimi leti. Ker so bili zelo priljubljeni, so seCeljani odločili, da jim postavijo muzej, v katerem bodo spoznali njihovo življenje. In ker nimuzeja brez dobrega vodje, je zahtevno, vendar igrivo nalog sprejel Herman Lisjak, ki je po svojistari mami daljni sorodnik takratnih celjskih lisjakov«. Pod vodstvom Hermana Lisjaka siogledamo muzej in se vključimo v ustvarjalne dejavnosti muzeja. Po obisku muzeja HermanaLisjaka povprašamo, kako najhitreje in varno pridemo v mestni park, kjer nas čaka skrivnostnokeltsko pismo.Po ogledu muzeja se ob 11. uri odpravimo v mestni park. Na vidnem mestu ob kipu Cvet, kiparjaVasilija Četkovića, najdemo skrivnostno zgodbo. Zgodba pravi takole: »Dragi otroci! Če bostepazljivo pogledali proti hribu boste opazili majhno cerkev. Na tem mestu smo Kelti pred davnimičasi ustanovili mesto in ga poimenovali Keleja. Ker smo bili dobri trgovci in obrtniki (med drugimsmo znali izdelovati lončene izdelke iz gline), smo si naredili tudi svojo kovnico denarja. Če bitudi vi radi postali Kelti, morate izpolniti naslednjo nalogo. S pomočjo DAS mase in spretnih rokvas ter vaših vzgojiteljev, bo vsak izdelal cekin, ki vam bo služil kot vstopnica za ogledmogočnega celjskega gradu. Urno na delo in veliko uspeha!« S pomočjo spremljevalcev izdelamocekine iz DAS mase, vsak cekin pa ima tudi otrokovo ime. Ko denar izdelamo, ga pustimo, da seposuši na soncu.Vmes navežem snov na celjske grofe, ki so živeli na grajskem hribu. V obliki zgodbe predstavimceljske grofe in izpostavim viteza Hermana II. Zgodba pravi nekako takole: »Pred mnogimi leti, včasu Robina Hooda, sem na sosednjem grajskem hribu postavil mogočen grad. Da pa bi lahkosvoj grad povečal in utrdil z visokim obrabnih obzidjem, sem se pogosto udeleževal viteških iger.Na enem izmed viteških turnirjev sem celo zmagal in spoznal kralja Sigmunda. Skupaj sva sebojevala proti Turkom, ki so takrat ropali po naših deželah. Turki so bili zelo dobri vojaki inzgodilo se je, da je kralj padel v past. S svojim neustrašnim pogumom sem ga rešil zanesljivesmrti. V zahvalo mi je podelil grofovski naziv, moja hči Barbara pa je postala njegova žena.Predlagal mi je, da si izdelam tudi svoj viteški grb.« Obišče nas vitez, ki vsakega otroka sprejme vviteški red. Po viteškem obredu si izdelamo simbol vsakega viteza – viteški grb. Vsak otrok na žepripravljen list papirja v barvah Celja pobarva svoj grb.

Sledi odmor in čas za malico, po malici pa se ob 12.30 znova odpravimo v staro mestno jedro.Pred stolno cerkvijo sv. Danijela si ogledamo kip Antona Martina Slomška kiparke Karle BulovecMrak. Otrokom povem kratko zgodbo o Blažu in Nežici. Zgodba pravi takole: »Blaže in Nežica stabila revna otroka, ki sta živela v majhni vasi blizu Celja. Njuni starši so bili preprosti kmetje. Vsakdan sta jim pomagala pri delu na kmetiji in opazovala otroke, ki so hodili v šolo. Ker doma nisoimeli denarja, sama šole nista obiskovala. Nekega dne se je pri njih oglasil domači župnik.Staršem je dejal, da bi Blaže in Nežica lahko hodila v nedeljsko šolo, ki jo je vodil. Blaže inNežica sta se z veseljem udeleževala šolanja, kmalu pa sta postala najboljša učenca.«Nato se okoli 13. ure skupaj odpravimo do stare avtobusne postaje, kjer nas čaka avtobus. Zavtobusom se odpravimo na stari celjski grad. Na gradu nas pozdravi prvotni prebivalec -ostareli celjski grof. Nagovori nas takole: »Pozdravljeni mladi vitezi! Veseli me, da ste se odločiliza obisk našega gradu. Vitezi smo danes že zelo redki. Zato sem bil zelo vesel, ko so mi mojipomočniki sporočili, da ste danes postali pravi vitezi. Ali imate s seboj svoje vstopnice? (otrocipokažejo cekine) Na tem gradu se je rodil slavni Friderik Celjski, ki je našemu mestu podelilmestne pravice. Vas zanima, kje je stolp z njegovim imenom in kaj vse še imamo na našemgradu?« Nato nas celjski grof skupaj s spremljevalci popelje po gradu. Povzpnemo se tudi naFriderikov stolp, iz katerega imamo najlepši pogled na mesto Celje.Po ogledu gradu se ob 14. uri z avtobusom odpravimo na Celjsko kočo. Po krajšem ogledu seodpravimo na poletno drčo z izposojenimi tubami. Po drčanju se ustavimo v Ekosmrkolandiji. Tunas pozdravi Ata Smrk, ki nam razloži kako kot pravi smrkci varno uporabljamo ekološka igrala.Ata Smrk pravi takole: » Dragi smrkci in smrkete! Prišli ste globoko v gozd, kjer veljajo posebnapravila. Smrkci namreč nismo edini prebivalci gozda, čeprav na to pogosto pozabimo. Zato priigri v naši Ekosmrkolandiji ne kričimo, se ne pretepamo in upoštevamo navodila starejšihSmrkov. Ti so že ničkolikokrat prečesali Ekosmrkolandijo in poznajo vse njene skrivne kotičke.Veliko veselja pri igranju v Ekosmrkolandiji.«Po veselem druženju in igri se skupaj odpravimo na kosilo na Celjski koči. Po kosilu se okoli16.30 ure vrnemo proti Celju.Vodenje z aktivnostmi traja okoli 7.ur. V vodenje poleg lokalnega turističnega vodiča vključimotudi spremljevalce otrok. Načrtovanje poteka v povezavi z naročnikom (izbrani vrtec). Zaradivremenskih razlogov lahko aktivnosti prilagodimo ali menjamo vrstni red.Obisk vrtca je aktivna oblika predstavitve mesta Celje in bližnje okolice (Celjska koča) zapredšolske otroke. Za čim boljšo izvedbo aktivnosti je potrebno pravočasno navezati stik znaročnikom, ki bo sporočil l tudi svoje želje. Otrokom bo aktivnost ponudila ustvarjalnopreživljanje prostega časa, ki bo prežeto z zgodovino Celja in nekaterimi njegoviznačilnostmi, podanimi za starostno skupino predšolskih otrok.Viri za pripravo seminarske naloge:- http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/MuzejNovejseZgodovineCelje/HermanovBrlog/HermanovBrlog.html- http://www.celeia.info/stari-grad-celje- http://www.celjska-koca.si/prireditvene-aktivnosti/

- lastno znanje in vedenje o nekaterih zgodovinskih dogodkih in dejstvih, začinjeno zdomišljijo in otroško razigranostjo.PRILOGA: POBARVAJMO CELJSKI GRB

16. VRTEC NA OBISKU celodnevni programMojca Črešnar1 UVODKot izziv smo si postavili celodnevni program, za otroke iz vrtca, naše najmlajše turiste. Torej,kako oblikovati turistični produkt primeren za otroke? Otrokom moramo najprej prilagoditiprogram turističnih točk, da bo za njih zanimiv in da se bodo iz obiska nekaj naučili. Pri tem pamoramo biti previdni pri podajanju informacij. Otroke ne bomo zasipali z letnicami in podrobnimizgodovinskimi podatki. Informacije jim bomo skušali podati na čim bolj enostaven način, v oblikizgodbe z slikovitim pripovedovanjem. V program bomo vključili topel obrok, hladen obrok,sadno malico in jim priskrbeli napitke skozi ves dan. Obiskali pa bomo za otroke najboljprivlačne točke in jim v obliki zloženke s slikami prikazali zgodbe na njim privlačen način.Previdni moramo biti da ne podajamo otrokom preveč informacij naenkrat. Najprej bi se otrocisprehodili po mestu in obiskali mestni muzej za otroke - Hermanov brlog, po sprehodu pomestu, bi se peljali na Stari Grad in prisluhnili grajski zgodbi, ki bi bila otrokom podana bolj vobliki pripovedke, kot pa zgodovinskih podatkov. Na koncu pa bi sledil še obisk Celjske koče,kjer bi bila organizirana prehrana, druženje in vožnja z Bob kartom.2 CELODNEVNI PROGRAMSPREHOD PO MESTU Z VODNIKOM IN OBISK HERMANOVEGA BRLOGA: Od 9. do 10. ure ogled poCelju, prilagojen našim najmlajšim, torej lahko kakšno točko izpustimo in razlago prilagodimootrokom. Vsak otrok bi lahko dobil svojo slikovno zloženko, po točkah, ki si jih bodo ogledali. Vzloženki bi lahko otrokom podali najpomembnejše informacije v obliki smešnih slikic, ki biprikazale zgodbo na njim privlačen način. (1. Knežji dvor, 2. Stara Grofija, 3. Narodni dom, 4.Celjski dom, 5. Slovensko ljudsko gledališče, 6. Marijino znamenje na glavnem trgu, 7.Starokrščanska krstilnica, 8. Kalvarija, 9. Ljudska posojilnica.) Sledi ogled Muzeja novejšezgodovine Celje, v sklopu katerega si lahko otroci ogledajo pravi otroški muzej – HermanovBrlog. Otroški muzej Hermanov brlog, je edini otroški muzej v Sloveniji. Odprli so ga marca 1995.Je muzej za otroke, ki svojo vsebino črpa tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti, iz vsakdanjostiin prazničnosti. Zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturno dediščino. Imasvoje razstavne prostore, ima muzejsko delavnico in igralnico, Hermanovo galerijo, Hermanovogledališče ter depo, kjer otroški muzej hrani svojo zbirko otroških vozičkov in koles.11:00 OBISK MCC HOSTLA: Okoli 11 ure bodo otroci po ogledu otroškega muzeja in sprehoda poCelju, malicali v MCC hostelu, kjer vsak otrok dobi topel čaj in malico. V Hostlu ogled kratkerisanke z zgodovinsko podlago o mestu in Starem gradu. Sledi izdelava preproste lutke viteza izkrpic. Z otroci se vodnik pogovori kam grejo na ogled in jih sprašuje kakšna preprosta vprašanjao tem kaj je grad in kdo je včasih tam živel. S tem se otroci pripravijo na ogled Starega Gradu.Zavreli bi jim tudi kratek film o mestu in gradu, v obliki risanke. 13:00 OGLED STAREGA GRADU ZVODNIKI – ANIMATORJI: Okoli 13. ure sledi ogled starega gradu z vodnikom oblečenim vCeljskega Grofa ali viteza, ki bi jim pripovedoval zgodbo in jih vodil skozi čas in po izbranihtočkah. Ker si bodo grad ogledali otroci iz vrtca se lahko nekatere točke spustijo, poudarek pa jena animaciji vodnika in srednjeveški učni uri. (1. Friderikov stolp, 2. Konjušnica, 3. Obrambnijarek, 4. Kovačnica, 5. Medzidje, 6. Gotski palacij, 7. Romanski palacij, 8. Dvižni most, 9. Stolp

nad Pelikanovo Potjo, 10. Peterokotni stolp, 11. Stražarnica, 12. Razgledna ploščad, 13. Vodnjak.Ker so naša skupina otroci iz vrtca nekatere točke izpustimo in otroke več animiramo.SREDNJEVEŠKA UČNA URA: V Sklopu Starega gradu bo za otroke pripravljena srednjeveškaučilnica, vsebina učne ure bo podana v obliki pravljice. Tukaj bodo otroci spoznali, kako so živeliv tistih časih. Vsak otrok si lahko naredil klobuček ali kaj podobnega na temo srednjeveškihčasov in grofov. S tem, ko bi otroci sami izdelali kakšen majhen detajl na temo o kateri so/bodoposlušali, jim bo tako bolj zanimivo in si bodo zapomnili več podatkov.16:00 CELJSKA KOČA: Ob 15:30 uri prispemo na Celjsko kočo, kjer sledi pozno kosilo. Na Celjskikoči, bi za vsakega otroka pripravili otroški krožnik z toplim obrokom hrane, da se okrepčajo.Otroci se lahko ob lepem vremenu vozijo z Bob kart-om. Za zimski čas pa je poleg smučišča naCeljski koči tudi otroški poligon s 60m tekočim trakom. Na Celjski koči, bi otroke povprašali otem kaj so videli, kaj se jim je zdelo zanimivo v današnjem dnevu in kaj so se naučili.3 ZAKLJUČEKV seminarski nalogi, sem skušala narediti program, ki bi bil tudi otrokom zanimiv. Spodbuditisem želela kreativnost in pa poudariti kako pomembno je, da otrokom podamo informacije nanjim zanimiv način. Torej z slikovno zloženko in kreativno učno uro na Starem Gradu. Zanimacijskim vodenjem vodnika oblečenega v viteza, grofa. Na koncu pa jim dan popestri šemalo zabave na Celjski koči, se skupina otrok zbere in vsak otrok pove, kaj mu je bilo pri ogledumesta in gradu najbolj všeč in kaj si je najbolj zapomnil od tega kar je videl in slišal. S tem, otrociprisluhnejo drug drugemu, sodelujejo in ponovijo, kaj so videli in se naučili.Otrokom popestrimo program:• Zloženke z smešnimi slikami z poučno vsebino• Delavnice z izdelavo preprostih izdelkov na zgodovinsko temo. Otrokom podajamopodatke skozi smešne podobe, risanke in pravljice.• Animirani vodnik oblečen v grofa ali viteza. Otroke sprašujemo, tako da sami odgovarjajoin razmišljajo.

17. SPLAVARJENJE PO SAVINJIGoran RadićUVODReke je kot prometne poti človek uporabljal že v pradavnini. Na našem ožjem območju je bilaznačilna uporaba reke Savinje za prevoz lesa in drugega blaga. Zraven lesa in lesnih izdelkov sose po Savinji najpogosteje prevažali žgano apno in lončarski izdelki.ZGODOVINA SPLAVARJENJA NA SAVINJISplavarjenje in plavljenje lesa sta bila več kot 500 let glavna načina transporta lesa iz slovenskihgozdov v porečjih Save, Drave in Savinje v nižje ležeče kraje Posavine, Podravine in Podonavja.Savska vodna pot je bila znana že v starem veku. Ko so Argonavti ugrabili Medejo in ukradli zlatoruno, so odpluli čez Črno morje v ustje Donave ter nadaljevali pot do Save in Ljubljanice. Od tamso ladjo po suhem odpeljali do Jadranskega morja in se vrnili v Grčijo.Prvi dokument o Savinjskem splavarstvu je listina iz l. 1478, v kateri cesar Friderik III. Svojemuglavarju v Celju naroča, naj dovoli splavariti po Savinji samo v času, ki je za to v navadi, ne pasicer, ko »trpijo zaradi tega škodo travniki in druga tamkajšnja zemljišča.«Prve davke – desetine naj bi kmetje plačevali v mozirskem uradu leta 1524. Tega leta so v Mozirjutudi že pobirali mitnino za splave.Proti sredi 18. Stoletja omenjajo razpoložljivi viri plovbo savinjskih splavov že na hrvaškem. Sširjenjem ozemlja Avstro-Ogrske do Črnega morja se splavarstvo dodatno razmahne. Tržišča, kijih savinjski splavarji oskrbujejo v tem času, segajo vse do kraja Črne Vode v Romuniji (pri Črnemmorju).Ob koncu 19. Stoletja je plulo mimo Celja približno 2000 splavov letno. Z začetkom 2. sv. Vojnepa je splavarstvo zamrlo in se ni nikoli več pojavilo v pomembnejši obliki.SPLAVSplav je plovilo iz medsebojno povezanih kosov lesa, bodisi tesanega, žaganega alineobdelanega. Savinjski splavarji so poznali splave iz žaganega in tesanega lesa. Slednji so biliprecej večji in težji ter zahtevnejši za plovbo. Splavi iz žaganega lesa so bili sicer lažji, vendar sose pri plovbi pogosteje poškodovali.Priprave na splavarjenje so se začele takoj po sečnji, ko je bilo les potrebno primerno posušiti,da je bil zadosti ploven. Splavarji so posušen povezali v splave na »vezeh« (pristanih), kjer so naobrežju čakali na pomlad, ko je voda dovolj narasla, da je omogočala plovbo.»Žagan flos« je bil dolg 12,5m in širok 4 metre spredaj ter 4,5m zadaj. Vseboval je 10-12m 2žaganega lesa. Tesan savinjski splav, tesanec ali »bauholc«, kot so ga imenovali, je bil dolg16m, spredaj širok več kot 4m in zadaj do 5m. Vseboval je okoli 10m 3 tesanega lesa, po vrhu sopa navadno naložili še 6-8m 2 desk. Vožnja tesancev je bila za gospodarje bolj donosna kotvožnja žagnega splava.ZATON SPLAVARJENJA IN OHRANJANJE TRADICIJEZ izbruhom 2. sv. vojne na naših tleh, spomladi 1941, so splavarji prenehali z aktivnostjo zaradinapetih političnih razmer v Evropi. Nekaj splavov je bilo zvezanih in zbitih, a na rajžo niso šli.Maja in junija so okupatorske oblasti posameznim gospodarjem dovolile odpeljati omejenoštevilo splavov na Hrvaško.

Kasneje je bilo za ves čas vojne splavarjenje prekinjeno. Lesna trgovina je zamrla, sečnjeskorajda ni bilo. Partizanska vojska je v gozdovih Zgornje Savinjske doline Nemcem uspešnopreprečevala sečnjo za potrebe vojaške industrije.Po vojni je prišlo do velikih sprememb v družbenogospodarskih razmerah. Zasebna lesnatrgovina ni več obstajala. Gozdno gospodarstvo Nazarje je prevzelo gospodarjenje z zasebnimi indružbenimi gozdovi. V Zgornji Savinjski dolini so zrasli tako veliki lesnopredelovalni obrati, da somorali les za pokritje njihovih potreb celo uvažati iz drugih območij. Težki kamioni znakladalnimi žerjavi so prevzeli transport lesa iz gozda do predelovalnega obrata in naprej douporabnikov. Nekdanji splavarji so se zaposlili v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji.ZAKLJUČEKSplavarstvo je s prihodom novih tehnologij in organizacije izgubilo pomen, ki ga je imelo do preddrugo svetovno vojno. Cenovno ugoden prevoz lesa na velike razdalje ni bil več iskan insplavarstvo je izgubilo svojo poglavitno prednost.Danes v spomin na to tradicijo vsako leto na Ljubnem prirejajo Flosarski bal. Ta tradicionalnaetnografska prireditev poteka prvo soboto in nedeljo v avgustu, spremljajoče prireditve obpraznovanju občinskega praznika in športne prireditve pa potekajo ves teden. Tako se v tednudni zvrstijo različna športna tekmovanja, kot so odbojka, smučarski skoki, kegljanje, tenis, malinogomet, ribolov in druga, pestra izbira pa je tudi prireditev etnografskih vsebin. Zaključekprireditve je nedeljsko etnografsko popoldne s prikazom starih običajev, navad in šeg s povorkoskozi trg ali t. i. etnografsko vasjo v Vrbju. Osrednji dogodek je prihod flosarjev s flosom po rekiSavinji in flosarski krst.Viri:Juvan, I.: Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi (Maribor, Društvo gozdarskihinženirjev in tehnikov, 1986)Baš A.: Savinjski splavarji (Cankarjeva založba, 1974)http://ostrbovlje.si/veu/?Splavarjenjehttp://www.zavod-savinja.com/

17. SPLAVARJENJE PO SAVINJIIrena BANOVŠEKSAVINJA je glavna reka Savinjskih Alp,teče v severovzhodni Sloveniji in je dolga 96 km.Izvira pod slapom Rinka v nadmorski višini 1380 m. Porečje poteka po zg. in spodnji Savinjskidolini,vstopa v celjsko kotlino in teče skozi mesto Celje. Je šesta najdaljša reka v Sloveniji in sepri Zidanem mostu izliva v SAVO. Velikokrat poplavlja, največje poplave so bile v letih 1954,1990in 1995.S svojimi pritoki je zaradi ugodnega padca in dokaj stalnih zadostnih pretokov vode zeloprimerna za plav in SPLAVARJENJE lesa . Prevozna je skoraj vse leto razen v zimskem času,najbolj pa od pomladi do junija. Poleti Savinja skoraj usahne, z jesenskim deževjem pa je spetdovolj vode za plovnost. Savinja je bila plovna v dolžini 68 km in sicer od Grvoljeve žage naLjubnem, na Polulah v Celju pa je bilo prvo postajališče.Prvi dokument o savinjskem splavarstvu je listina, izdana v Gradcu daljnega leta 1478, kotedanji cesar Friderik III. dovoli splavariti v času, ko zaradi tega ne trpijo škodo travniki in drugazemljišča ob obrežju.SPLAVARSTVO oz. flosarstvo je bila pomembna gospodarska panoga, ki ga je vzpodbudilatrgovina z lesom, z začetkom II. svetovne vojne pa je zamrlo.Poleg Savinje se je pri nas splavariloše po Savi in Dravi. Povojni poskusi oživitve se niso obnesli, tako da beležimo zadnjo vožnjo ssplavom v letu 1942.Ob koncu 19. stoletja je plulo mimo Celja približno 2000 splavov letno. V spomin na splavarjenjenam je ostal Splavarjev most, pred njim pa kip splavarja.S pomočjo splavov so poleg lesa lahko prevažali tudi druge materiale kot npr. glino in žganoapno. Mitnina od splavov se je začela pobirati v Mozirju leta 1524 in od vsakega splava je bilotreba plačevati mitnino v vrednosti dveh dreves in tudi ribje kosilo.SPLAVI so lesena plovila, sestavljena iz desk, tesanega in okroglega lesa. Narejeni so bili v oblikipravokotnika ali trapeza in se premikajo edinole z vodnim tokom,medtem ko se je z vesli samokrmarilo. Glede na sestavo so bili zvezani flosi ali rezani flosi.Splave se med vožnjo združevali,kakor se je pač širila vodna pot. Iz zgornje Savinjske doline je odplul splav »samec«, na kateremje bilo tudi do 20 kubikov lesa,upravljala sta ga dva splavarja. V Celju so dva samca povezali, vRugvici pri Zagrebu pa so 12 do 24 splavov povezali v tako imenovan »mitroviški« splav, skaterim je upravljalo do pet najboljših splavarjev.Splave so začeli vezati najprej konec koledarske zime, zadnje splave pa so vezali v pozni jeseni,preden so šle na pot zadnje »rajže«, tudi še v novembru. Splavarski gospodar je oskrbel rajžo shrano, z vrvmi,sekirami,svedri,žico, žeblji, vsak splavar pa je moral imeti svoje klešče in kol,osebno prtljago pa so imeli v nahrbtniku.SPLAVAR oz. flosar je moral biti predvsem telesno dovolj močan, zdrav in prizadeven, moral jedobro »poznati vodo« t.j. prodišča, čeri(žlahe), jezove,mostove,mline, vrtince.Prva stopnje flosarjev so bili »celjski zadnjeki« in ko so bili dovolj izkušeni, so postali »celjskiprednjeki« in to je pomenilo, da jim je splavarski gospodar zaupal vožnjo do Celja in vpeljevanjezadnjeka pri veslanju. Naslednje napredovanje je bil naziv »rogliški prednjek«, če se je izkazal zvožnjo po Savi do Zagreba. Rogliški prednjek pa je lahko prišel na mitroviški splav in najboljši odnjih so lahko postali »krmaniži« in to je bila zadnja stopnja, do katere je lahko prišel flosar.Splavarji so na cilju splav razdrli, prodali les in se odpravili domov z vlakom.Splavarji so se znali tudi poveseliti, kake ljudske pesmi ubrano zapeti in se priporočitiflosarskemu patronu Sv. Miklavžu,v čigar imenu so tudi »krstili novinca« in to s palico po

iti,sicer niso smeli iti naprej. Ta pravi krst je bil v gostilni. Dobil je eno srajco in kravato, ki jo jekupil boter, ki je bil ponavadi kar gostilničar.Tradicijo flosarstva oz. bogata izročila svojih prednikov ohranjajo v Ljubnem ob Savinji, kjervsako leto prvo soboto in nedeljo v avgustu poteka FLOSARSKI BAL. Prvi bal so organizirali leta1961 na pobudo takratnega predsednika Turističnega društva Ljubno ob Savinji g. JožetaMermela.Osrednji dogodek je prihod flosarjev s splavom po reki Savinji in flosarski krst.Letošnji flosarski bal bo 51-i po vrsti in ste vsi, ki pravkar berete tele vrstice, prisrčno vabljeni, dabomo skupaj zapeli tisto znano pesem z naslovom :FLOSARSKAHiti le trte viti,sneg se že zlo tali,voda s planine nam jadrno dol surši,bomo zvezali, urno peljali,bratec le hit!

18. MESTNI PARKRolanda Fugger GermadnikCeljski mestni park – kratek zgodovinski prerezObdobje od prve zasaditve do konca druge svetovne vojneCeljski mestni park je kulturno zgodovinski relikt 19. stoletja. Njegov začetek sega v leto 1856;takrat je Ivan Orešnik na Savinjskem travniku ob vznožju Miklavškega hriba zasadil dvojnidrevored iz divjih kostanjev. Ko je bilo leta 1871 ustanovljeno Olepševalno društvo v Celju in jeprevzelo v oskrbo tudi park, ga je z odkupi razširilo od Brega do Lisc, vključno z Reitterjevimhribom (Štajerskim hribom) in Seidlovim studencem* (danes Meškovim studencem). Nagozdnatem pobočju hriba so uredili poti in razgledne točke, ravninski del, nekdanji travnik paprepredli s sprehajalnimi potmi, uredili pisane cvetlične grede ter zasadili drevnine in grmovnice.Namestili so klopi in postavili paviljon (1891) ter kamnito marmorno mizo, vremensko hišico(1891) in druge, takrat priljubljene pritikline parkovnih ureditev. Nujen sestavni del parka je bilvodni bazen z vodnim rastlinjem, zlatimi ribicami in vodometom (1909). Na novo zgrajena brv jemestno jedro povezovala z zeleno oazo.Park je združeval na eni strani strogo kultivirano površino, po merilih takratne vrtnarske estetikein na drugi strani neokrnjeno naravo, kamor so vodile le ozke stezice. Mešanica divjine inkultivirane krajine je v celoti odgovarjala pojmovanju in doživljanju narave s strani takratnemeščanske družbe.Takratnim Celjanom je bil park prvenstveno prostor družabnega življenja in zabave; tu so seodvijali promenadni koncerti, tombole, proslave, igre, itd. Več lokalov, v parku in neposrednibližini, je nudilo različna okrepčila: Gozdna restavracija s kegljiščem na zahodni strani parka, obvzhodnem vhodu v park gostilna Pri mostu, na Anskem vrhu okrepčevalnica Olepševalnegadruštva. Za najmlajše je bilo urejeno otroško igrišče.Razmišljanje o parku kot prostoru za športne dejavnosti se je uveljavilo konec 19. oz. v začetku20. stoletja. V ta namen so umestili tesno pod hrib travno teniško igrišče, ki so ga po potrebipozimi spremenili v drsališče. Lokacija in obseg nista bila v škodo parkovnim površinam. Leta1935 so na skrajnem robu parka zgradili celo smučarsko skakalnico, ki pa je po drugi vojnizamrla.Neposredno na park sta se vezali tudi leva in desna brežina reke Savinje. Bili sta porasli vse dostruge, grmovje in drevje se je menjavalo s travnatimi površinami, kar je omogočalo neposredendostop do vode. Tu je bil idealen prostor za piknike, pa tudi za delo kot so spiranje in sušenjeperila in čiščenje srebrnine. Že v sedemdesetih letih so na desnem bregu uredili kopališči,ločeno za dame in gospode. Po pripovedovanju je tik ob bregu na vodi ležala lesena sprehajalnapot. Manjše žensko kopališč, ob izlivu Sušnice v Savinjo, je bilo tudi na levem pasu Savinje.Skratka, park in nabrežje sta se ujela v organsko celoto, ki je v poletnih mesecih za tujce indomačine predstavljala srčiko družabnega življenja.Mesto je v času Avstro – Ogrske in Kraljevine Jugoslavije, leta 1921 na mesto Olepševalnegadruštva stopi Olepševalno-tujsko prometno društvo, namenjalo za ureditev parka izdatnafinančna sredstva. Park je imel lastnega vrtnarja, drevesnico in rastlinjak. Meščanom je ostal vspominu predvsem vrtnar Martin Jelovšek (1879-1959), ki je park prevzel po 1. svetovni vojni.

Največji razcvet je park doživel prav za časa njegovega upravljanja, postal je znan širomJugoslavije in tudi v tujini.Obdobje po letu 1945Družbene spremembe, ki so po končani drugi svetovni vojni pometle s starim meščanskimsvetom in načinom življenja, so posredno vplivale tudi na usodo mestnega parka. Svoje sodoprinesle poplave, že od nekdaj huda nadloga za mesto, ki je zato v šestdesetih letih reguliraloSavinjo in nekdanje idilične brežine vklenilo v betonska korita. Na mestu nekdanjega travnategateniškega igrišča je zrastla športna hala z velikim športnim igriščem, ki niti po arhitekturi niti podimenzijah ni bila prilagojena obsegu parka (1966-1973). Za potrebe sodobnega športnika so deltrat preuredili v parkirišče. Polovica starega kostanjevega drevoreda se je morala umaknitiasfaltirani cesti. Peščene poti v parku so tlakovali, oprema se je prilagodila sodobnim trendom.Od starega parka so se ohranili le drobci nekdanje opreme in drevnine. Na živahno življenje obSavinji je spominjala le še leta 1961 postavljena bronasta plastika Splavarja.Postmoderna doba na obzorjuToda v zadnjem času se zdi, da želja po »betonski modernizaciji« bivalnih površin počasi leusiha. Ponovno je v porastu zavest, da mesto rabi »pljuča« in meščani prostor v naravi zaneformalna druženja. Mesto z nakupi širi kvadraturo mestnega gozda. Brežine ob Savinji se kljubbetonski preobleki postopoma zaraščajo, že nekaj let je nad parkom urejena Srčna pot,načrtujejo se nove zasaditve parka, ki bodo nadomestile dozorelo rastje. Oživelo je sprehajališčena levem bregu Savinje, zrasli so novi lokali. Kaže, da park in nabrežji sicer počasi, toda ponovnopostajajo srčika mestnega življenja v poletnih dneh.* Seidlov studenec, poimenovan po Johannu Gabrielu Seidlu, ki je bil profesor na celjskigimnaziji od leta 1829 do leta 1840; tega leta je bil premeščen na mesto kustosa v Münzen undAntikenkabinettu na Dunaju; v romantičnih pesnitvah je opeval lepoto Celja.Literatura:Branko Goropevšek, Stoletje v Celju, Celje 2001.Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Celje 1909.Nada Jelovšek, Mestni park Celje – spomini (tipkopis), hrani Pokrajinski muzej CeljeAlenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park. Narava v mestu in mesto v naravi, Celje 2000.Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice II, Celje 1974.

19. ŠMARTINSKO JEZERO - DANESDamjana KoštomajLeto 2011UvodŠmartinsko jezero je ena izmed znamenitosti mestne občine Celje, ki je nastalo leta 1970 zaradizaščite mesta pred visokimi vodami s severa.Jezero se nahaja v neposredni bližini mesta, severno od Celja, na poti proti Vojniku. Do njegalahko pridemo na različne načine in sicer z avtom, avtobusom, kolesom ali kar peš. Kolesa silahko najamemo v Mladinskem centru Celje (MCC ). Dostop je možen iz smeri Celja ali Vojnika.Smer Celje-center (7 km): na izstopu iz avtoceste Ljubljana-Maribor zavijete pri semaforju levo.Peljete v smeri Celje-center in pri tretjem semaforju (za bencinskim servisom Petrol) zavijetedesno. Cesta vas vodi mimo prvega rondoja, nato pri naslednjem zavijete desno ter sledite tocesto približno 2,5 km do kraja Sp.Dobrova. Na ostrem ovinku zagledate na levi strani velikparkirni prostor, kjer lahko pustite svojega jeklenega konjička.Iz smeri Vojnik(12 km): v Vojniku zavijemo levo mimo pokopališča do odcepa Lešje-Runtole, natozavijete levo in naravnost do jezera.S površino vodne gladine 113 ha je med največjimi umetnimi jezeri( zadrževalniki vode) vSloveniji. Največja globina jezera je 15 m. Nastalo je z zajezitvijo potoka Koprivnice, vanj pa seizliva tudi potok Brezovec. V kraju Loče so naredili 18,5 m visoko in 205 m dolgo pregrado.Jezero ima razgibano obalo v dolžini 12 km, kjer se nešteti zalivi zajedajo v temne gozdove alisvetle travnike in jezeru dajejo pridih čarobnosti. Ime je dobilo po kraju Šmartno v Rožni doliniin mnogi ga imenujejo kar štajersko morje. Jezero je priljubljena izletniška točka.Ekosistem jezeraS svojo pestro vodno favno tvori svojevrsten ekosistem. V njem so se udomačile žabe, raki inškoljke ter številne vrste rib, med katerimi so najpogosteje zastopani som, krap in ščuka. Oddvoživk je najbolj razširjena žaba in sicer navadna krastača, rjava in zelena žaba, sledijo pa jimmočeradi in kuščarji. Svoj dom sta tukaj našli tudi dve vrsti kač in sicer belouška in kobranka,srečamo pa lahko tudi srne, ježe, kune in druge živali.V vodah jezera in na njegovih bregovih so našle svoj življenjski prostor značilne vodne inmočvirske rastline. Kjer je bil posekan gozd, so začele rasti breze in trepetlika, ob pritokih pa sona jezerski breg naselile jelše in bela vrba. Spomladi krasijo bregove vijoličasti žafrani, kasnejerumeni cvetovi močvirske perunike, jeseni pa rjava socvetja rogoze in pahljačasto latje trstike.Slika 1: Krap

Jezero danesIdilična narava okolice okrog jezera kar kliče po obisku. Celjani smo že od nekdaj radi zahajalina jezero, v zadnjem letu pa še posebej – varna in urejena turistična pešpot od cerkve Sv. Duha vNovi vasi do jezera je vsak dan bolj polna – številni sprehajalci, rekreativni tekači, kolesarji kottudi štirinožni prijatelji so na poti k istemu cilju – na Šmartinsko jezero. Sprehod ali tek poneokrnjeni naravi lahko nadaljujete po idilični pešpoti, ki se vije tudi ob jezeru. Vodila vas boskozi gozdiček, čez mostičke in vam ob pogledu na jezero ponudila sprostitev na eni izmedštevilnih klopic ob poti.Šmartinsko jezero nam to s svojo urejenostjo, prijaznostjo in neokrnjeno naravo vsekakoromogoča. Še več – jezero postaja tudi vedno bolj obiskana turistična oz.-izletniška točka. Vsegeneracije se na jezeru dobro počutijo. Mlade družine z otroci uživajo ob jezeru, kjer imajo navoljo različna igrala in v vožnji s pendolinom, za »velike » otroke pa je vsekakor zabavna učnapot ob peš poti na jezeru – spoznavanje življenja v vodi je omogočeno s prebiranjem številnihinformacijskih tabel ob poti.Pikniki in ostala druženja v naravi so priljubljena oblika preživljanja prostega časa predvsem obvikendih. Še posebej, če boste na jezero prikolesarili, se vam bo počitek na travi ob jezeruvsekakor prilegel. Ob jezeru so številni ponudniki, ki oddajajo piknik prostor ali vam celoorganizirajo piknik v celoti. Pri pregradi je majhna čolnarna, ki poseduje dve jezerski ladji ParnikGoldy in Jezersko kraljico. Z Jezersko kraljico se lahko obiskovalci jezera tudi popeljejo.Preživite sproščen športni dan, naužijte se neokrnjene narave in se podajte na jezero! Preizkusitese v veslanju, sposodite si čoln, kajak ali pendolino, na voljo pa je tudi začasno golf igrišče. Vnačrtu imajo še gradnjo klubskega objekta in vsaj treh lukenj, na katerih bi bilo možnoorganizirati manjše turnirje in tekme za otroke. Če vam vožnja s čolnom, kajakom ali pogled navelikega soma ni pognala dovolj adrenalina po žilah, priporočamo še ZORBING. Se spomnite, koste bili majhni in ste se kotalili po hribu? Premetavalo Vas je sem ter tja, malo ste bili potolčeni,ampak namen je bil dosežen ... čim bolj uživati. … kotaljenje v ogromni žogi, ki se imenuje Zorb.Pripete v Zorb - med Vami in stezo je 13m 3 zraka - vas bodo spustili po posebej za Zorb urejenistezi, edini z ovinkom v Evropi!Na jezeru lahko doživite tudi adrenalinsko dogodivščino kot je hoja po vodi v prozorni žogi.Poleti Plavalna zveza Slovenije organizira tudi tekmovanja v plavanju v sklopu triatlona. Nekajčasa so organizirali skoke v vodo s smučmi, saj sta na južnem delu proti Celju nameščeni dvemanjši skakalni napravi, ki sta tudi edini v državi. Tu lahko poleti vadijo akrobatski smučarji indeskarji. Če je dovolj mrzlo, jezero pozimi tudi zamrzne in se na njem obiskovalci na lastnoodgovornost drsajo ali tečejo na smučeh.Ribištvo je z leti zelo pridobilo na pomenu, ker omogoča naravno vzgojo jezerskih rib, saj jejezero zelo razvejeno z več naravnimi drstišči. Danes živi v jezeru 21 vrst rib. Vsekakor velja, daribiči z ulovom na jezeru ne boste razočarani. Leta 2008 je bil v jezeru ulovljen som rekordnihdimenzij 215 cm in 52 kg. Ribolov je tu že od nekdaj priljubljen-ste vedeli, da lahko na jezerudoživite tudi nočni ribolov? (nakup nočne dovolilnice v Ribiškem domu, dnevne pa tudi v čolnarniMuzelj).V vili Frida je možen tudi najem prostora za otroška praznovanja (gusarji ali vile), v poletnemčasu pa izvedba otroških ustvarjalnih delavnic ter različnih kulturno umetniških dogodkov.Številna gostinska ponudba ob jezeru ali na poti na jezero vas ne bo pustila žejnih ali lačnih takoda – prisrčno vabljeni na Šmartinsko jezero.Viri: KOZINC, Ž. (2004). Lep dan kliče 3: 150 izletov. 2 izdaja. Ljubljana: Modrijan.ŠMARTINSKO jezero 30 let. (2000). Celje: Nivo d.o.o. 94.HRIBERŠEK, M, S. OTOREPEC in N. REGNER. Raziskovalna naloga: Šmartinsko jezero. Celje.http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=5738&lng=1 (uporabljeno 2011-03-13)

19. ŠMARTINSKO JEZERO - DANESMihela TkavcZa oddih po napornem dnevu v službi ali pa za sproščeno preživljanje sobotnega alinedeljskega dne vam priporočamo Šmartinsko jezero. Najbrž ni bolj sproščajoče tehnike nesvetu, kot je sprehod ob mirnem jezeru v osrčju gozda, in za to je potrebno le nekaj minut izcentra Celja. Ob sprehodu bodo negativne in vsakodnevne obremenjujoče misli kar same odšlein zopet si boste nabrali energije in zagona za prihajajoči dan.Šmartinsko jezero se nahaja na nadmorski višini 164,2 m in je po dolžini obale, ta znaša12,1 km, največje slovensko umetno jezero in ima 113 ha površine. Leži severno od Celja na potiproti Vojniku in je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnice, ki se pred celjskim naseljem Otok zlijev Savinjo. Koprivnica izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naseljuLoče, tako se imenuje tudi 16 m visoka nasuta zemeljska pregrada, ki je bila zgrajena 1970. Stem so rešili tudi stalno nevarnost poplavljanja reke Savinje za mesto Celje, trudijo pa se tudiodpraviti naraščajoče probleme z oskrbo vode. Jezero je dobilo ime po kraju Šmartno v Rožnidolini, njegova največja dosežena globina pa je 15 m. Pozimi jezero večinoma zamre, le nekateriso toliko pogumni in na lastno odgovornost drsajo. S pričetkom pomladi, ko se narava začneprebujati, se prebuja tudi jezero v vsej svoji veličini.Jezero s svojo pestro vodno favno tvori svojevrsten ekosistem, tako so si v njem ustvarilesvoje domovanje žabe, raki in školjke ter seveda številne vrste rib, med katerimi največkratnajdemo soma, krap in pa ščuko. Od dvoživk je najbolj razširjena žaba in sicer lahko opazimonavadno krastačo, rjavo in zeleno žabo, med drugim pa najdemo tudi močerade in kuščarje.Zaslediti je možno tudi dve vrsti kač in sicer belouško in kobranko, prav tako pa je možno srečatiše marsikatero drugo žival, kot so srne, ježi, kune in tako dalje.Do Šmartinskega jezera lahko pridete iz smeri Celja z avtom ali peš, od cerkve Sv.Duha vNovi vasi, ali pa iz smeri Vojnik, in sicer mimo pokopališča do odcepa Lešje-Runtole, kjer zavijetelevo in nato naravnost do jezera.In kaj je vse tisto kar lahko doživite na Šmartinskem jezeru, ki je primerno tako za počitekin sprostitev, kot tudi za rekreacijo. Ponudba se je v zadnjih letih prav lepo razširila, seveda pa jeprostora za razvoj v prihodnje še dovolj. Najti je moč tako kulinarično ponudbo, lahko pa si vlastni režiji s seboj prinesete kakšno odejo in košarico polno dobrot in si ustvarite svoj piknik.Pri čolnarni Muzelj se lahko poslužite gostinske ponudbe, piknikov za zaključene skupine,možnost dnevnega počitka, lahko dobite tudi ribiške dovolilnice. Možna je tudi izposoja čolnov,pedolinov in kajakov, poleg tega pa imajo tudi urejena otroška igrala.Pri Vitezu (Zavod za varovanje narave) si lahko najamete prikolico ob jezeru ter prostor zapiknik in kampiranje, možna je tudi ježa konj in ponujajo tudi park s točkami pozitivne energije.Potreben je prehoden dogovor.Omenim naj tudi Vilo Frida, kjer je prav tako možen najem prostora za zaključene skupine,otroška praznovanja, ki imajo različno tematiko, v poletnem času pa se lahko poslužite izvedbeotroških ustvarjalnih delavnic ter različnih kulturno umetniških dogodkov. Tudi to je popredhodnem dogovoru.

Kot nekakšen simbol pa je tudi ladjica Jezerska kraljica, ki vam nudi eno urno vožnjo pojezeru, otroški kotiček, gostinsko ponudbo. Prav tako imate možnost izposoje čolnov, kanujev,prostor za piknik in pa adrenalinski park Hoja po vodi.Nenazadnje je potrebno omeniti še eno adrenalinsko možnost in to je Zorbing, kjer sezakotalite po hribu navzdol v ogromni zračni žogi, imenovani Zorb. Pripeti v Zorb, med vami instezo je 13 kubikov zraka, vas bodo spustili po posebej za Zorb urejeni stezi, edini z ovinkom vEvropi.Ponudba ob jezeru je resnično pestra, lahko uživate ob ribolovu, kolesarjenju, teku,sprehodu ali preprostem ležanju na travi. Lahko se preizkusite v golfu, trenutno je samonekakšno začasno golf igrišče, saj je načrtovana še širitev, ki bo možna tudi za organizacijomanjših turnirjev. Če pa ste bolj adrenalinske narave pa je vsekakor potrebno preizkusiti zorbingali pa hojo po vodi. Pri sprehodu ob jezeru boste lahko svoje nadebudne malčke tudiizobraževali, saj so postavljene številne informacijske table, ki bodo omogočale spoznavanježivljenja v vodi.Če še niste obiskali Šmartinskega jezera, je s prihajajočo pomladjo in zatem poletjem toena izmed boljših destinacij, resnično vredna vašega časa.

20. CELJE & GLASBA – DANESIrena Primc1. UVODNamen naloge je:-a) opredeliti glasbo kot pojem z njenimi osnovnimi značilnostmi-b) podati pregled znanih celjskih glasbenikov-c) podati pregled turistično zanimivejših prizorišč, kjer je mogoče v Celjuposlušati glasbo-d) podati pregled tradicionalnih glasbenih prireditev v CeljuCilj naloge je ugotoviti ali Celje nudi izletnikom in turistom pestro glasbeno ponudbo in izmedvseh ugotovljenih možnosti v Celju določiti turistični program, v katerem se lahko vodenjeskupine turistov ob spoznavanju celjskih mestnih znamenitosti popestri in nadgradi sposlušanjem raznovrstne glasbe.A. OSNOVNO O GLASBIGlásba ali múzika (grško mousike techne-umetnost muz) je pojem, ki je pogosto označen kotumetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa. Glasba pomeni ritmično zaporedjenot, ki so urejene v melodijo, podprto s harmonijami. Razvrstimo jo na klasično in moderno.Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo zlastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila.B. ZNANI CELJSKI GLASBENIKI1. Orkestri- Celjski godalni orkester –l.2010 praznoval 65.obletnico delovanja, ljubiteljski ansambel- Celjski plesni orkester Žabe, ki od leta 1946 brez prekinitve goji tradicijo jazza in swinga in jenajstarejši tovrstni sestav v Sloveniji (ustanovljen je bil na Skalni kleti, ki so ji nekdaj rekli Žabjavas in od tod njihovo ime)- Simfonični orkester AKORD, ki izvaja tudi dela mladih celjskih avtorjev- skladateljev GašperjaPiana in Leona Firšta- Komorni in Simfonični orkester Glasbene šole -mladinski godalni, pihalni in simfonični godalniorkester,extra band(jazz glasba), mali godalni in pihalni orkester- orkester Hiše kulture, ki bo letos, ko Celje v aprilu praznuje svojo 560 obletnico obstoja, priredilveč kot 40 koncertov- Pihalni orkester Celje2. Druge zasedbe:- na področju resne glasbe: -kvartet AKORD, ki je l. 2008 praznoval 10. obletnico delovanja (romance, balade, temperamentni plesi glasbenih izročil slovenskega Prekmurja, Madžarske,Romunije in Rusije, argentinski tango,posebno mesto židovska (kletzmer) glasba)- Kvintet Gamma - priljubljena klasična zasedba, ki izvaja tudi tango Astorja Piazzolle in izvirnoprirejene ljudske napeve, ki jih je za kvintet napisal skladatelj Leon Firšt, s katerim zasedbaredno sodeluje- komorna glasbena zasedba celjske Hiše kulture- na področju zabavne glasbe: -pop skupina Nude, ki je pred kratkim izdala novo ploščo,poprock ansambel Tabu,rock ansambel Mi2, jazz rock skupina Uglašena riba (Tuned fish) ,ki je lanizmagala na festivalu slovenskega šansona- na področju narodnozabavne glasbe: ansambel Braneta Klavžarja, Vitezi celjski,ansambelVikija Ašiča

3. Zbori: -Akademski pevski zbor Celje,ki bo letos praznoval 30. obletnico delovanja in Mešanikomorni pevski zbor Celje, ki je l.2008 slavil 25. obletnico delovanja4. Ulična glasba: -Srečko Konec,Vesna PrevolnikC. GLASBENA PRIZORIŠČA V CELJUNajpomembnejša: Glasbena šola Celje ( l. 2008 slavila 100. obletnico obstoja), Narodni dom,Celjski dom, kino Metropol,Celjski mladinski center(CMC),dvorišče Knežjega dvorca,Stari gradCelje, Plesni forum CeljeTu so še številni lokali s klubsko glasbeno sceno in intimnimi glasbenimi večeri:- CofeeRepublik v I.nadstropju Citycentra Celje( elektronska glasba), Club Terazza Celje na terasiCeleiaparka v Celju (klub za zabavo in ples -latino, salsa in swing), Cuba libre coctail bar vGubčevi ulici (latino glasba),Branibor pub-najstarejši lokal v Celju od l.1721(druženje ob prijetniglasbi),Špital za prjatle –gostilna z vrtom nasproti Vodnega stolpa z dobro glasbo, kjer je možnoslišati celjski rokerski ansambel Mi2 ali pa Miha Lajlarja, glasbenika, znanega kot Edenon,gostilnica Tamkoučiri v Gosposki ulici (rock glasba in starejši komadi), restavracija Local na Trguceljskih knezov( dobri koncerti)-Diskoteka Casablanka zraven vhoda v dvorano Golovec, znana po party-jih elektronske glasbe,ima Evergreen plesišče z glasbo iz 70., 80. In 90. let in vrti trend komercialno glasboD. TRADICIONALNE LETNE PRIREDITVE- Poletje v Celju(4 prizorišča-Mestna plaža ob promenadi ob Savinji(ambientalna glasba in ples),ob Vodnem stolpu , na dvorišču Knežjega dvorca in na Starem gradu- Džjezz festival,l. 2010 prvi mednarodni jazz festival knežjega mesta in Etno urban festival vokviru CMC- Veronikini večeri, čez poletja na Starem gradu z izbranimi izvajalci in programom- vsaki dve leti v maju Mladinski pevski festival-letos bo v aprilu 29. po vrsti-tekmovanjeotroških, mladinskih in dekliških zborov- Zlata harmonika- prireditev in tekmovanje harmonikarjev,ki ga že 20 let organizira KUDLjubečna3. ZAKLJUČEKZa tiste, ki jim brez glasbe živeti ni, je glede na gornji pregled v knežjem mestu odličnoposkrbljeno s pestrostjo glasbene ponudbe in dogodkov. Glasbe željni imajo priložnost poslušatirazen gostujočih glasbenikov tudi vrhunske lokalne izvajalce klasične glasbe, priznane pevskezbore, jazz zasedbe, avtorsko glasbo mladih celjskih skladateljev in uspešnih glasbenihskupin…doživeti srednjeveško glasbo s plesom na Starem gradu…se udeležiti kakšnega partyja zelektronsko glasbo kot se družiti v prijetnih celjskih lokalih, kjer bodo lahko srkali pijačo obposlušanju ambientalne in latino glasbe, evergreenov iz 70.,80. in 90.let. Poskrbljeno je tudi zaplesne navdušence.Za prijeten mestni utrip skrbi tudi ulična glasba.Predlog nove ponudbe: - novo prizorišče-v Mestnem parku po ohranjenih originalnih načrtihponovno postaviti uničeni leseni glasbeni paviljon, ki je bil zgrajen l.1891 v čast obiska cesarjaFranca Jožefa in v njem v poletnem času poskrbeti za glasbene prireditve.-aktivirati prelep atrij v stavbi Glavni trg 1(nekoč lekarna) z glasbeno literarnimi prireditvamiNadgraditi obstoječo ponudbo: -ogled znamenitosti povezati z glasbo-n.pr. obiskati umetniškočetrt, kakšen atelje, stavbo v Gosposki ulici 3(nekoč služila nastanitvi vojakov) in spiti kavico vgostilnici Tamkoučiri ob poslušanju rock glasbe ali-ogledati si ulico grafitov,Vodni stolp, cerkev Sv. Danijela, spomenik A. M. Slomšku, glasbenoprireditev v sklopu Poletja v Celju nasproti Vodnega stolpa in se družiti v gostilni Špital za prjatleob poslušanju avtorske glasbeVIRI: Wikipedija in ostale internetne strani, zloženke,reklamni materiali

20. CELJE & GLASBA DANESMatej OcvirkUvodGlasbene prireditve, koncerti in festivali so pomemben del kulturne in turistične ponudbe.Prispevajo k zabavi, sprostitvi in užitkom turističnih obiskovalcev. So tudi pokazatelj kulturnegarazvoja nekega območja in pomembno prispevajo k turističnemu razvoju.V seminarski bom prikazal glasbeno ponudbo Celja danes, od lokacij z diskotekami, glasbenimiprireditvami in predstavitvami zavodov, ki organizirajo koncerte in glasbene prireditve. Glasbenoponudbo bom opredelil z vidika glasbenih zvrsti, starostne populacije in organizatorjevglasbenih prireditev. Izpostavil bom pomembne glasbene prireditve in koncerte, ki so pomembniin prepoznavni za mesto Celje. Prikazal bom prednosti in slabosti glasbene ponudbe v Celju inpotencialne razvojne možnosti.Celje in glasba - danesV Celju so različna društva, zavodi in organizacije, ki prirejajo koncerte in glasbene prireditve. Toso - Celeia Celje, zavod za kulturne prireditve in turizem,- Klub študentov občine Celje,- Glasbena šola Celje,- Dom svetega Jožefa Celje,- osnovne in srednje šole,- Hiša kulture Celje,- Jazz društvo Celje- in Društvo ljubiteljev umetnosti.Zavod Celeia prireja koncerte v Celjskem domu in poleti v sklopu prireditve Poletje v knežjemmestu.Prepoznavna glasbena prireditev v Celju je Mednarodni mladinski pevski festival, ki se prireja vmesecu aprilu. Gre za tradicionalno manifestacijo zborovske glasbe, ki povezuje mlade pevce izSlovenije in evropskih držav. Glasbena prireditev tekmovalnega značaja se odvija v Celju od leta1946 v Celjskem domu in na Starem gradu. 1Mladinski, otroški in dekliški zbori se srečajo vsako drugo leto, v letu 2011 bo potekal 29.Mednarodni mladinski pevski festival. Od 6.-10. aprila se bodo zvrstili različni koncerti,delavnice skupnega petja in sklepni koncert združenih zborov.Glasbena šola Celje organizira:- koncerte in nastope svojih malih in mladinskih simfoničnih, pihalnih in tolkalnih orkestrov, -posameznih nastopov na glasbenih instrumentih,- organizirajo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja- in javne nastope tekmovalcev._________________________________________1Zavod Celeia, zavod za kulturne prireditve in turizem: www.celeia.info

Klub študentov občine Celje organizira koncerte vsak konec tedna v Celjskem mladinskem centrurazličnih glasbenih zvrsti, od rocka, funka, etna, metala in folk glasbe z domačimi in tujimiizvajalci.V Mestni občini Celje predvajajo glasbo tri radijske postaje. Te so Fantasy, Radio Celje in Celjskival.Koncerte, predvsem orglarske nastope, nastope komornega zbora, revije cerkvenih, otroških inmladinskih zborov organizira tudi Dom svetega Jožefa Celje.Hiša kulture Celje dopolnjuje glasbeno ponudbo v Celju da svoj doprinos k Dnevom kulture vCelju. Začeli so s projektom glasbenega gledališča in organizirajo glasbene projekte, ki jih vSloveniji ni ali pa se jim namenja malo pozornosti. 2Skupaj z Jazz društvom Celje so organizirali prvi mestni jazz festival leta 2010, ki je bil med 9. in11. junijem. Skupaj z Mladinskim centrom Celje, ki pripravlja Etno-urbani festival, so oblikovaliskupno blagovno znamko Cjele dogaja, s katerim želijo postati prestolnica urbane kulture v vsehnjenih oblikah. 3V Celju je dobro poskrbljeno za glasbeno ponudbo mladih. Celje ima številne diskoteke in nočnelokale, kjer vrtijo različne glasbene zvrsti, kot so pop, elektronsko, komercialno in plesno glasbo.To so:- Terazza,- Casablanca,- Disco Planet Tuš,- Branibor,- Local,- Pop Teater,- Neptun ClubClub Terazza organizira večere latino-ameriške glasbe in elektronske glasbe. Neptun Club vrtipredvsem balkansko glasbo, tako imenovani turbo folk.Različni koncerti se organizirajo tudi ob posebnih priložnostih, tako so tradicionalni božični innovoletni koncerti, ob svetovnem dnevu muzejev 19. maja tradicionalni koncert baročne glasbe vPokrajinskem muzeju Celje pod Celjskim stropom in muzejske poletne noči. Tradicionalni jedobrodelni koncert Klic dobrote vsako leto v mesecu novembru, ki ga organizira Slovenskakaritas.Premalo je glasbene ponudbe in koncertov za srednje generacijo, nekje v starosti od 35 do 60 let.Nekaj koncertov letno je v dvorani Zlatorog (predvsem koncerti jugoslovanskega rocka inbalkanske glasbe). Srednjega generacija pogreša predvsem koncerte v živo in živo glasbo splesom. Predvsem so možnosti igranje žive glasbe s plesom v hotelih (Evropa, Celeja, Faraon),vendar te glasbene ponudbe nobeden hotel v Celju ne prireja._____________________________________2 Kožuh, M., O tem, da se v »Cjelu« nekaj dogaja, Gregor Deleja. Glasna, letnik 41, št. 1, 2010, str.33. 3 Kožuh, M., O tem, da se v »Cjelu« nekaj dogaja, Gregor Deleja. Glasna, letnik 41, št. 1, 2010,str. 35.

Zemljevid: Lokacije celjskih diskotek

ZaključekCelje ima velik turistični potencial in konkurenčne prednosti, ki lahko okrepijo turističnoponudbo in povečajo število turistov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Celje se lahkopohvali z številnimi glasbenimi organizatorji, izvajalci, tako ljubiteljskimi kot z občinskimizavodi. Celje ima velik glasbeni ustvarjalni potencial in pestre prireditve in koncerte različnihglasbenih zvrsti.Celje zaostaja na glasbenem področju za Ljubljano in Mariborom, glavni problemi so prostorskastiska za glasbene prireditve in s tem premalo lastne produkcije, neurejeno financiranje inmajhna programska sredstva za glasbeno področje in zakonske težave, ker ni strateškegadokumenta za področje kulture.Viri in literatura:- Kožuh, M., O tem, da se v »Cjelu« nekaj dogaja, Gregor Deleja: kulturna ponudba knežjegamesta – Hiša kulture Celje. Glasna, revija Zveze glasbene mladine Slovenije, letnik 41, št. 1, april2010.- Muha, H., Celje kot celostni turistični proizvod. Poslovne strategije in izzivi sodobnega sveta.20. maj 2010, 2. mednarodna poslovna konferenca.- Spletni časopis Celja in okolice: www.celje.info- Zavod Celeia, zavod za kulturne prireditve in turizem: www.celeia.info

21. CELJE – GOSTINSKA PONUDBAUrška Jazbec1. UVODKo govorimo o turističnih atrakcijah mesta ali dežele, najprej pomislimo na naravne in kulturneznamenitosti. Obala, hribovja in reke na eni strani, ter muzeji, galerije in kulturne prireditve nadrugi strani. Večkrat pa pozabimo, da pomembno mesto na seznamu kulturne dediščinezavzema tudi hrana in pijača.Dobra gostinska ponudba lahko pripomore k atraktivnost turistične lokacije. Samo pomislimo nafrancoske sire ali italijanske pizze. V primeru naše male domovine, pa na slastno prekmurskogibanico, blejske kremšnite ali že skoraj ponarodeli burek in kebab. Izbira globalnihkulinaričnih hitov (azijske, kitajske, mehiške,…kuhinje) ali pa lokalnih posebnosti je pestra tudiv Celju.2. GOSTINSKA PONUDBA V CELJUMesto Celje zagotovo ne zaostaja v pestrosti gostinske ponudbe, za malo večjim Mariborom inLjubljano. Slovensko, tretje največje mesto, tako ponuja izbrani krožnik dobrot za vsak žep inokus.Hotel Štorman in hotel Evropa poleg nastanitev, lačnim popotnikom nudita pestro izbiro zajtrkovin kosil.Hotel Štorman svojo ponudbo dopolnjuje s Country pubom, kje se ob koncu delovnega dneva,radi srečujejo poslovneži ob kozarčku vina ali piva.Hotel Evropa, pa se lahko pohvali z eno izmed najlepših kavarn v Celju. Kavarna, ki spominja nameščansko preteklost mesta, je priljubljena pri znanih in manj znanih Celjanih. Glavni krivec zavedno polni salon je bogata ponudba odličnih tort in sladic.Hiti svetovne kuhinje so dobro predstavljeni v različni restavracijah v centru in obrobju Celja.Zagotovo nikjer ne sme manjkati dobrih pizzerjih, katerih je tudi v Celju kar nekaj . Zanimivapizzerija je hudičev Diavolo, kjer varijo lastno belo in črno pivo. Posebne omembe vredna jepizzerija Koper, ki velja za prvo pizzerijo v Celju. Pred kratkim prenovljena restavracija, vampoleg dobre hrane ponuja lep ambient primeren za romantičen večer v dvoje.V mestu lahko zaduhate omamne vonjave azijske, kitajske in mehiške hrane.Verjetno najbolj priljubljena tuja kuhinja v Celju (kaj Celju, kar celotni Sloveniji) je balkanskakuhinja. Okusne pleskavice, čevapčiči, jagnjetina in podobne dobrote so najpogostejša izbirazaključenih družb, ki praznujejo rojstne dneve, poroke ali obletnice mature. Tako so restavracijekot Amerika ali Taverna Carraro, ene izmed najbolj zasedenih v mestu. Rezervacija je tu boljpravilo kot izjema. Obe restavraciji poleg odlične hrane skrbijo za dobro voljo svojih gostov z živoglasbo ob vikendih ter s šaljivim in vedno nasmejanim osebjem.

Ex-jugo nostalgija pride do izraza tudi pri ponudbi, predvsem pa povpraševanju v branži hitrehrane. Če je še pred nekaj leti na prestolu fast fooda kraljeval burek, ga je zadnja leta zamenjalkebab. Izkušenim popotnikom verjetno ne bo tuj, zato pa nič manj slasten. Znamenita vrsta predAga Kebabčijem (v neposredni bližini občinskega sedeža) je najdaljša v poznih večerni, oziromajutranjih urah vikenda. Zagotovo pa se vam splača počakati, saj mnogi pravijo da je v Celju domaeden izmed najboljših kebabov na Slovenskem.Za pristne domače dobrote se splača malce potruditi. Dobrih pet minut vožnje iz centra mesta(natančneje v Zagradu) najdemo restavracijo Francl. Če želite poskusiti odlično slovensko hranoste na pravem mestu. Poleg dobrot kot so gobova juha, divjačinska pašteta ter zagrajska postrvponujajo tudi več vrst štrukljev. Raziskovanje slovenske kuhinje se splača nadaljevati pookoliških turističnih kmetijah. Teh je v celjski kotlini kar zajetno število. Domačo hrano vam bodona večini kmetij postregli »direkt« iz lonca, po zelo ugodni ceni.Še ena omembe vredna značilnost, ki nas povezuje z našimi bivšimi yugo brati in je močnoprisotna tako na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, je« kofetkanje«. Verjetno ne le strogogostinski, ampak že skoraj kulturni fenomen, je dobro viden tudi v Celju. Ekscesno številotakšnih in drugačni lokalov, ki se preživljajo zgolj od prodaje Cankarjeve najljubše pijače jeogromno. Med toplejšimi meseci so vrtovi in terase gostilnic in kavarnic nabito polne.«Kofetkanje« ne predstavlja le priljubljen način druženja med prijatelji in vrstniki, ampak se obskodelicah kave sklepajo posli ter rešujejo najresnejši življenjski problemi. Obiskovalci bodo zobiskom ene izmed lokalnih kavarn verjetno najbolje začutili utrip mesta in življenja njegovihprebivalcev. Sproščeni klepet in skodelica dišeče kave sta idealni za spoznavanje turistov inlokalcev.3. ZAKLJUČEKOmenjena gostinska ponudba, še zdaleč ne predstavlja vsega bogastva kulinarike, ki jo najdemov Celju. Če bi želela opisati celotno ponudbo, ki jo našo malo mestece premore, bi bil obsegnaloge precej daljši. Predstavljene smernice naj bi turiste na kratko seznanile s ponudbo inobičaji, predvsem pa jih spodbudile, da sami raziskujejo mesto in okolico, v skladu z lastnimipreferencami in željami. Mogoče pa jim uspe najti kotiček, neznan lokalcem, ki jih bo očaral innavdušil za ponovni obisk knežjega mesta.

21. CELJE – GOSTINSKA PONUDBABernarda BarišičŠtajerci slovimo kot dobri jedci in pivci, zato nam dobre gostinske ponudbe v Celju nikoli nimanjkalo.Prvotno so bile gostilne združene še s kakšno drugo obrtjo, pekovsko in mesarsko, vendar žesredi 19. stoletja to ni bilo več nujno. Nekatere gostilne so ostale točilnice in okrepčevalnice,druge pa so se razvile v hotele z bogato ponudbo.Sredi 18. stoletja je bilo v Celju devet gostiln. V njih je bilo včasih pretirano veselo, zato so leta1811 izdali več odredb, s katerimi so regulirali življenje v gostilnah in omejili nočno življenjemesta. Gostilne so zapirali ob polnoči, plesalo in kegljati pa se je smelo šele popoldne po četrtiuri. Ob določenih praznikih npr. adventu in velikem postu, pa so bile prepovedane vse igre,godba in ples. Po odredbi iz leta 1762 so morali biti gosti spodobno oblečeni in brez mask celoza pusta. V časih ko je bil promet po deželi še dokaj slabo urejen, so gostilničarji poskrbeli tudiza prevoz svojih potnikov. Pred marsikatero gostilno je vedno stal voz z konjsko vprego, ki jeprevažal goste.Kljub omejitvam v 18. stol je število gostiln v Celju stalno naraščalo, družabno življenje v Celju paje cvetelo. Izgradnja železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja je imelo tudi v tempogledu za Celjane dolgoročne posledice. Mesto ob Savinji se je razvilo v trgovsko in industrijskosredišče.V slovenskem prostoru Celje na tem področju skoraj ni imelo konkurence, saj je bilo leta 1902 vmestu 6713 prebivalcev, imeli pa so 35 gostiln. Predvsem se je povečalo število hotelov, ki so šeizboljšali svojo ponudbo.Gostinska ponudba v Celju je še danes izredno pestra.Predvsem pa je treba poudariti gostilne in hotele, ki so obstajale že v 19. stoletju in še danessodijo med boljše gostinske ponudnike.Hotel Evropa nekočpopotnike in turiste. Danes se v pritličjuhotela nahaja restavracija, ki nas v objemusodobnega interierja, v spremljavi prijetneglasbe ter ob navdihujočih mojstrovinahkuharskih virtuozov vedno znova razvajalas pestrostjo zbranih okusov.Leta 1877 odprti Hotel Mesto Dunaj oz.današnji Hotel Evropa je z svojo dobrolokacijo blizu želežniške postaje, urejenimisobami in dobro kuhinjo že takrat privlačil

V Gledališki ulici stoji sedaj Restavracija Turška mačka, ki nosi ime po stari celjski gostilni.Prvotna stavba je nastala ob koncu 18. stoletju. Znana je bila po dobri kuhinji, predvsem poprimorskih jedeh in ribah. Dolgo časa je bil to hotel, danes pa istoimenska restavracija,kiponovno cveti z dobro ponudbo morskih jedi.Hotel Evropa danesStara furmanska in splavarska gostilna je sedanja Gostilna Belaj-Koštomajna Polulah (1829imenovana Pri Grenadirju, kasneje Pri Korošcu). Tu so se zbirali znani celjski meščani. Na vrtupod kostanju so radi posedali ob kozarcu dobrega vina in ob domačem narezku tudi nedeljskigostji. Pri Belaj je bilo vedno veselo, saj so Belajeva dekleta igrala na harmoniko in klavir. Šeposebno so bili veseli splavarjev, ki so se tukaj posušili in odpočili. Seveda je potem celo nočteklo vino. Zraven so običajno jedli kislo zelje z rebrci in kruh, ki so ga prinesli s seboj. Gostilnani nikoli nehala delovati in še vedno slovi po dobri domači kuhinji. Posebnost so domači mesniizdelki, domače koline v zimskem času in domače kremne rezine.Pri Grenadirju je bila brv čez Savinjo, čez katero si prišel v Zagrad. Tu še sedaj uspešno delujeGostilna Francl, iz leta 1895. Ker je gospodar dajal tudi na kredo, je marsikateri delavec izbližnjega Pečovnika noč prespal kar na skednju. Posebno veselo je bilo ob veselicah, ko jeigrala godba.Danes slovijo po domačnosti in okusni hrani, z inovativno kuhinjo, ki pomeni oblikovanjeponudbe po letnih časih in jedeh, ki jih omogoča narava s svojimi darovi. Odlično pripravijomariniran jezik, žabje krake, gratinirane polže, pa raznorazne štruklje in žlikrofe, zagrajskopostrv ter cela vrsta drugih mesnih jedi, med katerimi še posebej priporočajo žrebičkov zrezek.Globalizacija je tudi mestu Celje prinesla nekaj Kitajskih restavracij in par Mehiških, medtem koje italijanska kuhinja skoraj nepogrešljiva na meniju vsake manjše gostilne.Vsekakor ne smemo pozabiti omeniti ponudbe hitro pripravljene hrane in sicer hitro rastočiKebab in vsesplošno znan McˇDonalds, za malo drugačne okuse in želje pa je na celjski tržnicina novo odprta vrata veganska hitra prehrana.Turist oz. popotnik, priporočam ti, da ne pojdeš kar na slepo v vsako celjsko gostilno. Vedetimoraš, kaj boš jedel, kako boš jedel in kje boš jedel.Toda vedno se ta filozofija ne izteče. Včasih je lakota prehitra. In potem pač zaviješ s ceste.

22. CELJE – MESTO MLADIH?Nenad VraneševićMesto Celje je zelo raznoliko mesto, mešanica zgodovine in sodobnosti, ki ima kaj ponuditiobiskovalcem vseh starostnih obdobij, še posebej pestro ponudbo pa nudi Celje mlademuobiskovalcu. Ker ima Celje zelo raznovrstne srednješolske programe katere obiskuje skoraj10.000 dijakov in ima že tudi več kot 4.000 študentov, je utrip mladih opazen na vsakemkoraku. Ali vas zanima žur, kulturne prireditve ali pa rekreacija, za vsakogar se najde nekaj.Prva stvar, s katero se ukvarja večina mladih, ki pride v mesto Celje je seveda žur. Tu so vospredju predvsem lokali v samem jedru mesta, kot sta Branibor in pa Local. Malo ven izmestnega jedra imamo Planet Tuš, kjer si ob ogledu filma marsikdo privošči še rundo bilijardaali bowlinga, tam pa se lahko v večernih urah tudi zabavamo in plešemo. Poleg takšnih mest zažur je Celje pogosto mesto manjših, bolj intimnih koncertov. Takše redno prireja Mladinskicenter Celje ter za tiste bolj umirjene Kino Metropol in Plesni forum Celje. Mesto Celje ima tudištevilne prireditve celotno leto posebej zanimivi za mlade pa so v zimskem času Dnevi kulture,kjer se lahko sprehodimo po Umetniški četrti ter si ogledamo razne performanse in koncerte.Poleti nas pričaka Poletje v Celju, kjer lahko vsakdo najde nekaj za svoj okus na številnih openairprizoriščih razpršenih po celotnem mestu. Tukaj si lahko ogledamo razne gledališčepredstave, performase, koncerte ter uživamo v vodeni jutranji telovadbi. Ob koncu oktobra paje zelo zanimiva vedno bolj privlačna prireditev Ples čarovnic, kjer vsako leto Stari grad Celjepostane zlovešč grad poln čarovnic, čarodejev in celo hiše strahov. Stari grad je tudi drugačedestinacija, ki vedno privlači turiste pa naj so to mladi ali stari. Za tiste bolj zgodovinskoozaveščene mlade turiste pa je tu seveda še Muzej novejše zgodovine in Pokrajinski muzejCelje. Tudi tistim, ki so bolj športni tip ima Celje kaj ponuditi. V zimskih časih s polno paroobratuje smušiče Celjska koča, ki vas bo navdušilo z svojo unikatnostjo, v toplejših časih pa jeglavna destinacija pohodnikov in bolj adrenalinskih kolesarjev. Tudi drugače je v Celju zeloveliko kolesarskih poti, urejenih še več pa tistih, ki so neurejene in vodijo po gozdovih, ob rekiali jezeru. Seveda boste po vseh teh dogodivščinah utrujeni in lačni. Za to bo poskrbelMladinski hostel v samem centru mesta, kjer boste imeli na dosegu roke tako bolj klasičnerestavracije kot so Štorman ali picerija Koper kot tudi razno ponudbo hitre hrane.Kot je razvidno je ponudba za mlade pestra in jo je težko strniti in opisati vse vrste prireditev indogajanja, ki ga nudi mesto Celje. Zato je moje priporočilo mladim, ki jih ponese pot v Celje, dasi vzamejo par dni časa (saj vsega ne boste zmožni okusiti v enem dnevu) in si sami ogledajokaj ima vse jim lahko mesto Celje ponudi.Celje – city for the young?Celje is a very versatile city, a mixture of history and modernity and has something to offer tovisitors of any age, with an especially abundant list of events and places for young visitors.Because Celje has many different high school programmes which enlist almost 10.000 pupilsand also already has over 4.000 students despite having a relatively young university, theeffect of young people on Celje is evident on every step. Whether you're interested in parties,cultural events or recreation, there is something for everyone.The first thing on the mind of most young people coming to Celje is naturally to party. Yourneeds for a fun time and dancing can be met in bars and pubs in the strict center of town such

as Branibor and Local. Not far from the center lies Planet Tuš, where you can watch a movie andthen go for a round of billiard or go bowling and in the evening hours the dance floor wakes upto the beats of the DJ or the sound of live music. It’s the prime spot for parties. On the otherside, if you want a more intimate experience Youth center Celje regularly hosts smaller concertsas well as Kino Metropol and Dance forum Celje who offer a more relaxed atmosphere. The cityoffers numerous other events throughout the year but in the winter time we have very popularDays of culture, where you can take a walk down an Arts district and see various performancesand concerts. The summer time is filled with different open-air stages across the city. Here youcan find theater shows, performances, concerts or guided morning exercise. At the end ofOctober the increasingly popular Dance of the witches is held at the Old castle Celje, which istransformed into a sinister castle full of witches, wizards and even a haunted house. HoweverOld castle Celje is a spot for young and old alike at any time of the year (you will have troublefinding a more spending castle then as this one). For those young tourists more interested inhistory we definitely recommend a visit to the Museum of modern history and the Regionalmuseum Celje. There is something for the more athletic types as well. During winter you have infull operation the ski resort Celje hut, which will overwhelm you with its uniqueness, and insummer time becomes the main destination for hikers and the more adrenaline bikers. Inaddition to that there are many biking trails around Celje, especially the ones that lead throughforests, by the river or by the lake (and no worries if you don’t have a bike with you, the Youthhostel Celje lends them free of charge). Certainly you will be very tired and hungry after all theseadventures in our fair city. Not to worry, the Youth hostel Celje, lying the heart of Celje, will takecare of that and you will have in your arms reach a number of more traditional restaurants suchas Štorman or Koper as well as a wide variety of fast food stands.As can be seen there is a lot to see and do if your young and in Celje, which is why it is hard todescribe and list all of the events and things going on. That’s why I recommend any youngtourist passing Celje to take a couple of days (you won’t be able to experience it all in one dayafter all) and see for themselves what the city of Celje has to offer.

22. CELJE - MESTO MLADIHRomana RezarCelje je tretje največje mesto v Sloveniji, ki leži ob sotočju Savinje in Voglajne v SpodnjiSavinjski dolini. Z zgodovinskega zornega kota ga štejemo med najpomembnejša mesta, saj jestarodavno in hkrati mlado mesto. Bregovi Savinje in stoletni mestni park ob njej z nezadržnovnemo vabijo tako mlade kot stare. Klubi, kavarnice in gostilne pa zato seveda nikakor neostajajo prazni. Ob koncih tedna pa oživijo koncertne dvorane in klubi, kjer mladi radi dočakajodan.IZOBRAŽEVANJE MLADIHMesto Celje končno postaja študijsko središče. Kakšnega izmed raznovrstnih izobraževalnihprogramov v Celju obiskuje čez 10.000 mladih. Vsako leto veliko število mladih dosegavrhunske uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Celje vlaga v razvoj terciarnega šolstva velikosredstev, predvsem v ustanavljanje visokošolskih zavodov.Moramo se zavedati, da je mladinsko dogajanje za Celje izjemno pomembno, saj daje mestu inokolici dušo in utrip, kar je za mladino edinstveno.TURISTIČNA PONUDBAVrsta kulturno-zgodovinskih zakladov mesta, ki predstavljajo odlično obnovitev ure zgodovine;Stari grad, ki ponuja panoramski pogled na celjsko kotlino in Savinjske Alpe ter s svojimiruševinami varuje spomin na eno najmogočnejših srednjeveških rodbin ter vznemirljivo zgodboo nesrečni ljubezni Friderika in Veronike. Že kratek sprehod po tlakovanih mestnih ulicah vambo nevsiljivo razkril lepote mesta. Celje se vam bo predstavilo v različnih historičnih slogih: odčudovitega neorenesančnega Narodnega doma do impozantne neogotske Nemške hiše, danesCeljskega doma. Že mlajše so seveda mojstrske stvaritve znamenitega arhitekta JožetaPlečnika, zlasti prelepo poslopje nekdanje Ljudske posojilnice na vogalu Vodnikove inStanetove ulice.O bogati celjski preteklosti se lahko poučite in prepričate tudi v obeh mestnih muzejih.ZABAVAProstori Celjskega doma, Knežjega dvorca, Starega gradu Celje kot tudi samo mestno jedroCelje so namenjeni različnim dogodkom (glasbena, scenska, likovna umetnost), izobraževanjuter organizaciji seminarjev in kongresov, organizaciji poslovnih dogodkov in protokolarnihsrečanj kot tudi dogodkom, ki popularizirajo domačo obrt ter regionalno tradicijo in podeželje.V Celju obratuje veliko lokalov in klubov, ki mladim nudijo prostor za zabavo ter druženje. Edenizmed takšnih je Mladinski center Celje. Ena osnovnih in poglavitnih nalog mladinskega centraje nudenje pomoči in podpornih aktivnosti mladim za uresničitev njihovih lastnih idej. Izvajajoredne letne razpise za mladinske projekte, na katere se lahko prijavijo posamezniki, mladinskeorganizacije in neformalne skupine mladih.Sejmi potekajo vse leto od prvih pomladanskih, med katerimi sta odlično obiskana sejma Florater Avto in vzdrževanje, preko Mednarodnega obrtnega sejma, osrednje sejemsko-poslovneprireditve na Slovenskem, do vse odmevnejšega sejma Domofin in Božično-novoletnega sejma.Celje je mesto, ki ima kaj pokazati in ponuditi - od igrišč in telovadnic ob osnovnih in srednjih šolah,odprtega in zaprtega bazena, odličnega kegljišča, strelišča, drsališča, do smučišč na Celjski koči inSvetini, številnih teniških igrišč, nogometnega in atletskega stadiona ter osrednje športne dvoraneZlatorog.Kot sem ugotovila je Celje definitivno mesto mladih, saj jim ponuja ogromno možnosti zazabavo, izobraževanje, rekreacijo in izražanja svoje kreativnosti.

23. PRIREDITEV V CELJU – CEL DANKandidatura za regionalno prvenstvo v rokometu za članeJadranka SmiljićCelje se poteguje za organizacijo regionalnega prvenstva v rokometu za člane. Organiziralabom enodnevni obisk predstavnikov rokometne zveze Slovenije, ki odločajo v katerem mestubo potekalo regionalno prvenstvo v rokometu za člane. Sestali se bodo z županom mesta Celja,ki je obljubil moralno in finančno pomoč pri športnem dogodku, ki je odlična promocija zamesto Celje. Sestali se bodo tudi z organizatorji prireditve, ki jim bodo razkazali prireditveniprostor. Končni cilj dneva je predstavitev in potrditev mesta Celje kot primernega organizatorjaregionalnega prvenstva v rokometu za člane.Program prireditve9 h – prihod predstavnikov RZS v Celje9 15 – kavica v hotelu Evropa10 h – voden ogled mesta Celja11 30 – ogled dvorane Zlatorog13 h – kosilo14 h – prihod na Mestni trg14 15 – prihod pihalnega orkestra z mažoretkam14 30 – slavnostni nagovor župana mesta Celja15 h – predstavitev maskote prvenstva in njegovega/ih ustvarjalcev15 30 – mini turnir v metanju prostih strelov16 h – predstavitev rokometnega podmladka (kratki intervju)17 h – podpisovanje navijaških rekvizitov legend celjskega rokometa in slikanje z njimi18 h – odlična zabava ob dobri glasbi oz prestavitev fundacije »z glavo na zabavo«Vmesni prosti čas zapolnjujemo s kratkimi intervjuji z legendami celjskih rokometa.Vzdolž glavnega trga bodo postavljene stojnice s navijaškimi rekviziti in spominki, predstavitevturistične ponudbe, znamenitosti in sponzorjev.Slika: Pogled na Glavni trg, Celje

Ker je bila moja naloga organizacija turistične prireditve že v času kandidature mesta Celje zaorganizatorja regionalnega prvenstva v rokometu za člane, vidim to kot priložnost zapredčasno promoviranje in dvigovanje prepoznavnosti športno-turistične prireditve medlokalnim prebivalcem, ki je hkrati naša ciljna publika. Hkrati je potrebna medijska predstavitevturistične prireditve dogodka z predstavitveno spletno stran, letaki, s pomočjo socialnimiomrežji. Posebej bi poudarila pomen spodbujanje zanimanja za rokomet pri mlajših.V primeru, da je mesto Celje izbrano, priporočam aktivno sodelovanje med organizatorji inturističnimi društvi v promoviranju Celja in oblikovanju celovite dnevne ponudbe zaobiskovalce. Promocijo v medijih: oglasi, letaki, predstavitvena spletna stran, oglaševanje spomočjo socialnimi omrežji.Naslov spletne strani: www.wix.com/jadrankasmiljic/celje

23. PRIREDITEV V CELJU - CEL DANLokacija: Glavni trgTema: Kandidatura za regionalno prvenstvo v rokometu za članeAleksander MikšaUVODPrireditve pomembno vplivajo na ustvarjanje podobe turistične destinacije in v končni fazi tudina njen razvoj. Imajo veliko pozitivnih učinkov, tako neposrednih kot tudi posrednih. Edenizmed pomembnejših pozitivnih učinkov prireditev je zagotovo tudi promocija kraja, kjer se letaodvija. Ravno zato bom v seminarski nalogi skušal predstaviti možnosti promocije Mestneobčine Celje skozi prireditev kot je kandidatura za regionalno prvenstvo v rokometu za člane.Predstavil bom tudi svojo idejo o poteku celodnevne prireditve na Glavnem trgu.VSEBINSKI DEL NALOGEŽe od nekdaj imajo prireditve pomembno vlogo v človeški družbi. Ljudje so si z njimi krajšaličas, prekinjali rutino vsakdanjega življenja ter poudarjali pomembne dogodke. Danesprireditveni management in prireditveni turizem pokrivata širok spekter načrtovanih kulturnih,športnih, političnih in poslovnih priložnosti. Ko že govorimo o priložnostih, vsekakor nemoremo mimo športnih prireditev, ki zagotovo ne privabljajo samo športnih navdušencev, pačpa se za udeležbo odločajo tudi številni drugi obiskovalci ter tako preživijo svoj prosti čas. Vnadaljevanju bom podrobneje predstavil potek dogodkov na že prej omenjeni prireditvi.V dopoldanskih urah bi program bil namenjen mladim. Člani rokometnega kluba Celje biaktivno sodelovali pri izvajanju programa ter tako pripomogli k medijski pokritosti dogodka. Pojutranjem formalnem pozdravu na glavnem odru s strani župana bi sledila delavnica za otroke.Otroci bi se skupaj s člani rokometnega kluba »pomerili« v različnih športno animacijskihaktivnostih. Zagotovo bi bilo zanimivo videti tekmovanje ekipe otrok proti članski rokometniekipi v premagovanju ovir na postavljenem poligonu ali v skakanju v vrečah. Vsekakor nesmemo pozabiti na promocijo Celja skozi ves čas dogajanja, tako bi se na stojnicahpredstavljali različni ponudniki turističnih storitev, od danes tako popularnih bio-kmetij doraznoraznih rokodelcev, hotelov in gostišč, ne pa da vedno srečamo preprodajalce cenenihponaredkov in igrač. Tudi kakšen letak bi bil dobrodošel za mimoidoče. Ker je Celje knežjemesto bi animacija lahko bila delno usmerjena tudi v tej smeri (delavnice za otroke, uličneaktivnosti), tako bi grajska gospoda vabila k udeležbi, delila letake, usmerjala obiskovalce,... Vpopoldanskih urah bi dogajanje popestrili s kakšnim koncertom. Mladi lokalni glasbeniki sovedno dobra in ne preveč draga izbira, tudi kakšna gledališka uprizoritev nebi bila odveč. Protivečeru bi se program nadaljeval s predstavitvijo ekip, ki bi se udeležile prvenstva. To bizagotovo bil vrhunec prireditve, saj ima vsaka ekipa tudi svoje »spremljevalce« kot so trenerji,novinarji, delegati, sodniki, navijači… Glavni oder bi bilo potrebno tudi malce dekorativnoopremiti s kakšno privlačno sliko Celja in turističnimi informacijami. Tudi na sponzorje nesmemo pozabiti… Zaključek prireditve bi bil popestren še z glasbenim programom terpodelitvijo priznanj najboljšim športnikom ali kaj podobnega.Ne glede na dogajanje na Glavnem trgu, pa moramo imeti v mislih, da je na dan prireditvepovečano tudi število obiskovalcev, ki se gibljejo po celotnem mestu. V ta namen bi ob javnihparkiriščih bilo potrebno deliti informativne biltene, ki bi vabili obiskovalce tudi na drugeprireditve v Celju, ne pa da vedno ob takšnih prireditvah na vetrobranskem steklu najdemosamo kakšno vabilo za nočni klub ali prejmemo popust v kateri izmed trgovin. Zopet nepozabimo na urejenost informacijskih uslužbencev na temo celjskih grofov. Tudi dnevi odprtih

vrat galerij in muzejev bi bili dobrodošli, prav tako brezplačni vodeni ogledi mestnihznamenitosti za skupine v času prireditve in brezplačni prevozi na oddaljene turistične lokacije.ZAKLJUČEKGlede na vpletenost številnih ponudnikov, ki bi vsak na svoj način prispevali k celotni podobiprireditve, menim da so prireditve takšnega tipa zelo dobrodošle, saj dajejo kraju svoje mesto vregiji ter se tako predstavijo širši publiki, ki v nasprotnem primeru morda sploh nebi razmišljalao obisku mesta Celje. Tovrstna prireditev je tudi priložnost, kjer se srečajo ljudje iz javnegaživljenja in poslovnega sveta, ki bi v prihodnosti lahko pripomogli k razvoju mesta. Ravno takoje potrebno vedeti, da bi dobra predstavitev mesta na takšni prireditvi pomembno prispevalatudi k večjemu številu obiskovalcev, ki bi poleg prvenstva v rokometu za člane mogoče tudipodaljšali bivanje v mestu, se odločili za ponoven obisk ali koristili katero izmed dodatnihturističnih storitev.Mesto Celje kot turistični produkt ima potencial, saj s svojim starim mestnim jedrom, bogatozgodovino, neokrnjeno naravo in bližino številnih term lahko ponudi celovit paket, ki jedandanes iskan in cenjen. Vsak posameznik pa lahko pripomore k razvoju turizma na Celjskem,saj dober glas seže v deveto vas.

24. PRIREDITEV V CELJU – CEL DANKANDIDATURA ZA MEDNARODNO PLESNO, BALETNO TEKMOVANJE ZA VSE KATEGORIJEFilip DRAMEUVODPles je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritemglasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi dušiustvarja zadovoljstvo.Prav zato, smo se v zavodu Celeia odločili, da organiziramo plesno prireditev, v sklopu projekta"Ples povezuje". Tekmovanje, bo za vse uveljavljene plesne pare iz Slovenije, ker pa je plesmarsikje temelj za lažje razumevanje ljudstev, bodo zato poleg slovenskih plesalcev,sodelovali še plesalci iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Plesne šole, bodo na podlagiinternega izbora (lahko jih je več) in po presoji lastnega plesnega žanra prijavile svoje ekipe,kjer se bodo nato predstavile širši javnosti. Po izboru strokovne mednarodne žirije, se bodoplesni kandidati uvrstili v nadaljnjo tekmovanje, ki bo nato potekalo v eni izmed evropskihprestolnic.Tekmovalo se bo v različnih kategorijah, (glede na starost) sam plesni prostor pa bo lociran naGlavnem trgu v samem mestnem jedru.Celje, se bo 11.4.2011 prelevilo v plesoče mesto saj bomo povezovali staro in mlado, rdeča nitpa bo izbor najboljšega plesnega para.Naš temeljni cilj je, da ljudem prikažemo plesne vrline, vsaj za en dan oživimo mestno jedro terpovežemo narode skozi ples. Prav tako, se bodo predstavljali lokalni ponudniki ob pestri izbiridomačih jedi, na odrske deske pa ste vabljeni tudi rekreativni plesalci, saj bo ob koncutekmovanja sledila zabava s skupino Tabu. Poskrbljeni bo tudi za najmlajše za katere bodoskrbeli animatorji iz Oslarije.Projekt je ustvarjen s pomočjo evropskih sredstev, Ministrstva za kulturo, Zavoda Celeia, terplesno zvezo Slovenije s priznanimi koreografi in plesalci.Zaplešite na rojstno dnevno zabavo mesta Celje, tudi vi!1. MEDNARODNI PLESNI FESTIVAL- PLES POVEZUJECelje, 11. aprila 2011Prireditelj plesnega festivalaZavod Celeia CeljeDirektorica: Milena Čeko PungartnikVodja prireditve: Filip DramePlesna žirija: Igor Novak, Zoltan Gjerkeš, Hans Fridrich, Slaviša Savić

PROGRAM9.00-9.30 Nagovor župana in uvodne besede organizatorjev, kratkapredstavitev vseh kandidatov9.30-11.00 Predstavitev plesne šole Urška-Tekmovanje dečkov in deklic do 6 let-Tekmovanje mladincev do 12 let-Tekmovanje plesnih parov do 26 let11.00- 12.30 Predstavitev plesnega Teatra Igen-Dama s Kamelijami12.30-13.30 Prosto za kosilo ob glasbeni točki skupine Multiball13.30- 14.30 Nastop plesne šole iz Madžarske-madžarski narodni plesi14.30-16.00 Nastop Plesnega Foruma Celje-predstavitev "Infiniti projekta"-Goga Erjavec16.00- 17.00 Nastop avstrijskih plesalcev17.00-18.00 Baletna predstavitev plesne šole Tamare Divjak18.00-19.00 Predstavitev plesne šole iz Hrvaške19.00-19.30 Razglasitev rezultatov19.30-21.30 Koncert skupine TABUZaključekPles nas pokaže takšne, kot smo. Pusti in celo spodbuja nas k izražanju najglobljih čustev, kijih sicer nemara težje izrazimo – ali sploh ne. Skozenj lahko pokažemo naklonjenost drugiosebi, saj je ples družbeno sprejet stik med posameznikoma, pri katerem lahko izrazimonajčistejšo ljubezen ali skrita hrepenenja, privlačnost in naklonjenost soplesalcu.Pri plesu gre za svobodo izražanja, za svobodo telesa in nas samih v njem. Izrazite se na"celjski" zabavi tudi vi…Beseda pove samo en del, najslabši. Čim manj govorim, tem jasneje se razodevam. Ples ješe nad glasbo." (Izidor Cankar)

24. PRIREDITEV V CELJU – CEL DANKandidatura za mednarodno plesno mestoAndrijana SlapnikSpoštovane dame, spoštovani gospodje, dober dan. Moje ime je Andrijana Slapnik in danesbom vaša turistična vodnica. Zelo sem vesela, da ste prišli v naše » Knežje mesto« - Celje.Celje ni samo mesto obdano s čudovito naravo in nima samo bogato in zanimivo zgodovino,ampak je tudi zelo »plesno« mesto z veliko kvalitetnimi tovrstnimi šolami. Vodijo jih zelouspešni in strokovni plesni pedagogi poznani ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Zaraditega se Celje utemeljeno poteguje za naslov mednarodnega plesnega mesta.Že nekoliko mesecev se vsepovsod po Celju izvajajo različne plesne prireditve (od folklore pado baleta) in delavnice.Danes je prav poseben dan. Tukaj na Glavnem trgu se bo vsak čas začelo tekmovanje za vsekategorije plesalcev sodobnega plesa in baleta.Kot vidite, je oder postavljen pod Marijinim znamenjem, ki dominira na Glavnem trgu. Marijinoznamenje je postavljeno leta 1788 na mestu, kjer so pred leti usmrtili morilca Pretnerja. Visoksteber na trikotnem podstavku nosi kip Device Marije. Ob stebru pa stojita baročna kipa sv.Roka in sv. Florijana, sv. Jožef je dodan v 19.stoletju. Na stranicah rahlo konkavnega podstavkaso posvetilni napisi v latinščini, nemščini in slovenščini iz 19. stoletja (Stopar Aleš: Kiparstvo inkiparski okras celjskih ulic in trgov, Turistično društvo Celje, Celje 1996.).Če slučajno ne veste, je bil sv. Rok zavetnik proti kugi, a sv. Florijan zavetnik pred ognjem. Vtem času so se ljudje tega najbolj bali. Dali so jih na svoje hiše, da bi pazili na njih. Sv. Rok insv. Florijan nas tudi »gledata« s hiše v neposredni bližini.Kot sem povedala, ima Celje zelo kvalitetne plesne šole in zdaj vam jih bom predstavila.Najprej bi predstavila plesno društvo »Harlekin-društvo za umetnost plesa«.Moja štiri letnahčerka hodi tja na plesne vaje in je navdušena nad plesom.Njegova ustanoviteljica je Ana Vovk-Pezdir, ali teta Ana, kakor je kličemo starši in otroci. To jenajmlajše društvo z najdaljšo tradicijo.V letu 2006 je Harlekin postal član mednarodne organizacije daCi, Dance and the ChildInternational. To je mednarodna neprofitna organizacija, ki promovira in razvija ples za otrokein mladostnike na globalni ravni. Njeni cilji so: razvijati možnosti za mlade po vsem svetu, da biizkusili ples kot ustvarjalci, izvajalci in gledalci, podpirati zavedanje o socialni in kulturnirazličnosti v plesu, spodbujati in omogočati raziskave v vseh pogledih plesa za mlade,zagovarjati in vključevati ples v vzgojo in druge družbene programe, spodbujati izmenjavo insodelovanje med člani na nacionalni, regionalni in internacionalni ravni.Harlekin ima zelo kvaliteten in raznolik izbor glasbe. Tukaj je zanimivo to, da si otroci, ko sostari devet let, sami izberejo, v katero smer bi šli-balet ali sodobni ples (lahko tudi izberejooboje ). Do takrat se seznanijo z eno in z drugo vrsto plesa.Vsako leto na pustno soboto naša teta Ana organizira »Brezovo metlo«.Brezova metla je nastala kot alternativa plesnim tekmovanjem (na Brezovi metli vsi otrociprejmejo diplome) in kot poskus avtorice projekta (Ane Vovk Pezdir), da otrokom v urbanih

sredinah nadomesti izgubljeni čar otroškega pustovanja, ki danes še živi po nekaterihslovenskih vaseh.Naslednja šola ki bi vam je predstavila je svetovno znan »Plesni forum«.To je eden odnajpomembnejših plesno-gledaliških centrov v Sloveniji, ki že trideset let kontinuirano skrbi zarazvoj mladih plesalcev. Številni plesalci so svoja šolanja uspešno nadaljevali na akademijah vtujini in se plesu zapisali poklicno.Največji poudarek daje Plesni forum Celje prav gotovo ustvarjalnemu delu, saj se rednopredstavlja občinstvu z novimi projekti za otroke, mladino in odrasle, ki se z velikim uspehomin odmevom predstavljajo pri nas in v tujini.Plesni forum Celje se nahaja na zelo zanimivem mestu. Za njim je Knežev dvor in s te strani sevidijo gotična okna, ki so v tem času bila samo na sakralnih objektih. To nam govori o vplivnosticeljskih knezov.Na drugi strani teče reka Savinja in ob njej je speljana sprehajalna pot. V bližini je Mestna plažater mestni park z veliko skulpturami in sprehajalnimi stezami.Studio za ples »Igen«.Deluje trideset let. Njegov vodja je Igor Jelen, poznan koreograf, ki jedelal za naše glasbenike in je režiral veliko javnih in državnih prireditev, modnih revij…Igen nudi plesno vzgojo za najmlajše, balet, sodobni ples, plesno gledališče, jazz balet, jogo,orientalski ples. In pika na i je »umetniška kreacija – koreografija«, zgoščena produkcija, do500 uprizoritev plesno gledališke uspešnice za otroke.To je hiša plesa. Plesalci so starosti od dveh let in pol ter starejši. Deluje 15 plesnih skupin zveč kot 250 plesalci. Plesalci Igna veliko potujejo, nastopajo in tekmujejo v Sloveniji in v tujini.Plesni val je že več let zapored nosilec naziva »Dobra plesna šola«, ki ga podeljuje Sekcijaplesnih šol pri Gospodarski zbornici Slovenije in Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev intrenerjev pri Plesni zvezi Slovenije. Njihova strokovna voditeljica Cvetka Špiljar, pa je tudidobitnica "bronastega grba" Mestne občine Celje. Njihovi plesni učitelji in vaditelji imajopridobljen strokovni naziv, diplomo PZS in diplomo Fakultete za šport.Baletna šola Tamare Divjak deluje nekoliko let. Njena voditeljica je diplomirana balerina zmednarodnimi izkušnjami. V tej šoli je zanimivo, da obstaja tudi balet za odrasle in da sevedno vadi ob igranju klavirja.V plesni šoli Urška je naglas na sodobnih in standardnih plesih. Njeni učitelji poučujejo učencein dijake standardne plese, ki se plešejo na valeti in maturantskem plesu ter poučujejo plesčetvorke. Plesno šolo Urška najdemo v vsakem večjem mestu.Najprej bodo nastopili naši najmlajši iz vseh šol. Potem sledijo plesne pripravnice ter učencisodobnega plesa in baletnih šol. Najboljši bodo dobili nagrade.Popoldan bodo na tem prostoru plesne delavnice vseh šol. Urnik delavnic lahko pogledate vpromotivnih materialih, ki ste jih dobili. Lahko se prijavite na kakšno delavnico- zagotovo bostedobili novo, zanimivo izkušnjo, katere se boste še dolg spominjali. Zvečer bodo udeležencidelavnic pokazali, kaj so se naučili v delavnicah.Mislim, da sem vas prepričala s kvaliteto in ponudbo naših plesnih šol. Celje je tretje največjemesto v Sloveniji, ampak po kvaliteti naših plesnih pedagogov, po njihovih projektih papripada samemu svetovnemu plesnemu vrhu. Prepričana sem, da si Celje zasluži postatimednarodno plesno mesto.Upam, da se boste zabavali in da boste našli v tej kopici plesnih dogodkov nekaj zase. V Celjuje toliko tega za pogledati, raziskovati….v njem vam nikoli ne bo dolg čas…

25. PRIREDITEV V CELJUPredstavitev kulinarike in starih običajev regijePolonca Zidar1. UvodNa lep jesenski dan, se bo v središču mesta Celje odvijala prireditev, katere rdeča nit bopredstavitev kulinarike in starih običajev regije.Prireditev, mora biti zasnovana tako, da bo pritegnila širšo množico, mora biti svojevrstna inzanimiva, predvsem pa se je potrebno osredotočiti na mladino in mlajše, kateri predvsemstarih običajev niso nikoli doživeli.Glavni cilj prireditve v Celju je privabiti različne profile razstavljavcev iz celotne savinjske regije,kateri bodo predstavili kulinarične specialitete preteklega in današnjega časa in s poudarkomna tem, kaj se je jedlo ob določenih običajih. V predstavitvenem prostoru v središču mesta, sebo izvajal praktični prikaz običajev, ob tem pa bodo obiskovalci imeli možnost degustiratipripravljeno hrano, pridobiti informacije o pripravi le-te in tudi sodelovati pri pripravi hrane terpri izvajanju starih običajev. Za kmečka opravila, katerih ne bo mogoče izvesti na krajudogajanja, bodo razstavljeni pripomočki s kateri so le-ta opravila bila opravljana. Prav takobodo jedi in običaji podkrepljeni s fotografijami v spremljavi s pripovedovanji kmetov, kako soživeli in kaj vse doživeli.2. Vsebinski delObičaji žive že dolga stoletja, zato je njihova razlaga razmeroma težka. Veliko običajev se jeskozi leta predrugačilo, spremenilo, marsikateri pa so že skoraj izumrli. Običaji pa se močnoprepletajo s kulinariko, saj je že skoraj zapovedano, katere dobrote ob določenih praznikih ali vokviru običajev, bogatijo našo mizo.Prehrana najširšega kroga prebivalstva, je bila povsod po svetu zelo preprosta, enoličnavendar energetsko bogata. Pri nas so največkrat jedli kislo zelje, kislo repo, žgance, močnike,prežganke, zelenjavne juhe, enolončnice, kislo mleko, štruklje, obare, krvavice, krompir. Le zaženitovanja, žegnanja in druge večje praznike je prišla na mizo obilna in bogata hrana.Območje Celja z okolico predstavlja sodobno razvito industrijsko okolje, ki ga dopolnjujekmetijstvo, v Spodnji Savinjski dolini zlasti hmeljarstvo. Močno je razvita turistična dejavnostna kmetijah, kjer gostom postrežejo z izbranimi jedmi in številnimi izdelki in pa seveda z dobrokapljico doma pridelanega vina. Nekatere kmetije so se usmerile k peki kruha in pogač,predelavi mleka v sire ali mesa v odlične suhe mesnine. Veliko je tudi domačega medu,jabolčnega kisa, ekološko pridelane zelenjave in v hišnih ribogojnicah vzgojenih sladkovodnihrib, zlasti postrvi.Značilna je pestra izbira juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Med solatamiše posebej izstopata okusni endivijina in regratova, ki ju zabelijo s popečeno slanino, česnom,kislo smetano in kisom. Taki solati pravijo špehova solata. Značilne so razne vrste žgancev(denimo ječmeni, pšenični, krompirjevi in iz koruznega zdroba).Potice pečejo z nadevi iz sončničnih in bučnih semen, pregrete smetane, ocvirkov, lešnikov,pehtrana, mete ter vsem poznana orehova potica. Med toplimi sladicami zasledimo ''gluhe''štruklje, ki pa so kuhani cmoki iz kvašenega testa, zabeljeni z maslom, posuti z orehi insladkorjem ter preliti s sladko sadno omako.

Poleg okusnih in za današnji čas, mogoče malo nenavadnih jedi, bodo predstavljeni običaji,kateri še živijo, predstavil se bo namen teh običajev, kdo ter kdaj jih je izvajal. Glavni namen paje ponovno obuditi te običaje oziroma jih vsaj predstaviti tako, da se bodo obiskovalci zavedalibogate kulturne dediščine. Poleg spodaj navedenih in drugih običajev se bodo predstavili ševsi prazniki, ki jih praznujemo še danes.Florjevanje – fantje se zberejo 3. Maja na večer pred godom sv. Florjana, ki je zavetnik predpožarom in kot tak gasilcev. Fantje gredo od hiše do hiše in s pesmijo oznanjajo ljudem, da jihFlorjan varuje.Tepeškanje – 28.12. so otroci zgodaj vstali in šli od hiše do hiše s šibami v rokah ter ponavljali''Šip, šap, šip, šap; reš’te se reš’te starega leta, vesel’te vesel’te se novega leta; v žep’cepoglejte in d’narce nam dejte, šip, šap, šip ,šap”. V dar so dobili denar, lahko pa tudi sadje,kekse, pecivo.Pušnšank – vaška veselica, kjer so prodajali vino, zraven pa je spadal ples in veselje.Velikokrat so se veselice končale s pretepom – seveda zaradi preveč popitega vina.Kmečka opravila – kopanje vinogradov, košnja trave, žetev, obiranje hmelja, kožuhanje,izdelava sodov in pletenih košar – zbrali so se kmetje, v nekateri primerih kmetice iz vasi, terskupaj opravljali opravilo. Ta opravila so jim bila tudi v zabavo saj so si peli narodne pesmi, siizmenjavali informacije in si pripovedovali pikantne zgodbice iz vasi in mesta. Zraven so popilikakšen kozarček vina ali dva, gospodinje pa so poskrbele za jedačo.Kmečke koline – začele so se zgodaj zjutraj. Ker so se koline odvijale v zimskem času in jih jemed opravili zelo zeblo (delali so v mrzli vodi, potokih) so se greli z domačim žganjem.Popoldan je bil rezerviran za izdelovanje klobas, temu pa je sledila obilna večerja in zabava,navadno s harmoniko, ki je trajala pozno v noč. Nekje so se veselili tudi tri dni.Maškare – našemilo se je staro in mlado. Maškare so hodile v skupinah in v vsaki od njih stabila ženin in nevesta, z veliko spremljevalci. V skupini je hodila tudi stara ženica, ki je zbiraladarove.Prvi maj - Na prvega maja dan je ljudi že od nekdaj prevevalo praznično vzdušje. Narekovala gaje zelena in cvetoča narava, ki se je ravnokar prebudila iz zimskega spanja. Leta 1890 je prvimaj postal tudi delavski praznik, ki je danes povezan z številnimi kulturnimi shodi, veselicamiin prvomajskimi kresovi po okoliških vrhovih.Martinovo - (11. november) je pri nas splošno priljubljen praznik, še posebno zato, ker jepovezan z vinom, slovensko nacionalno pijačo. Mošt se spremeni v vino, to pa je seveda doberizgovor za veselje in praznovanje.Kmečka (cerkvena) poroka – se začne veliko pred dejansko poroko in sicer z ženitvijo, temusledi slovo neveste, šranga ter šele nato poroka.3. ZaključekGlede na to da je tema zanimiva in je močno povezana z našo kulturno dediščino in narodnimponosom, pričakujem, da se bo dogodka udeležila širša populacija, katera bo ob prikazanem inokušenem obujala spomine na pretekle čase, drugi pa se bodo razširili svoje znanje. Mladibodo spoznali kako je bilo živeti nekoč in morda izpolnili glavni cilj prireditve, da bi se običajiohranili in ne utonili v pozabo. Slovenija je res mala, ampak naša zgodovina je zelo bogata,raznolika in če temu dodamo še kulinariko, narečja in raznolikost pokrajin, dobimo na enemkupu zanimivo in pestro ''zgodbo'' za nas in turiste.

25. PRIREDITEV V CELJUStari običaji in kulinarikaMonika OštirUVODKljub novemu načinu življenja in hitremu tempu vsakdana še lahko ulovimo del našepreteklosti - lahko je to ljudska umetnost, pesem, lahko so običaji, šege, recepti naših babic.Če kdaj kdo reče, da se v Celju nič ne dogaja, se pošteno moti. Pestrost in raznolikost prireditevter dogodkov namreč ne more pustiti ravnodušnega še tako zahtevnega gosta oziroma turista.Tako je bilo tudi že v preteklosti, saj je Celje že takrat veljalo za gospodarsko in družabnosredišče. Med množico dogodkov se je oblikovalo nekaj tradicionalnih dogodkov, ki segajo nele v slovenski, temveč tudi v evropski prostor. Čeprav, če govorimo o običajih značilnih le zaCelje, po besedah znanega celjskega etnologa Vlada Šlibarja in po precej praznih knjižnihpolicah s to vsebino, teh ni veliko, saj se je po II. svetovni vojni veliko ljudskega izročilarazgubilo. Po tej vojni so ljudje običaje prinesli od drugod - tako je bilo Celje po drugi svetovnivojni precej manj živahno kot pred njo. A se je tudi to z leti spremenilo, tako se lahko sedajpohvalimo z kar nekaj odmevnimi prireditvami, ki jih že vrsto let pripravljajo v Knežjem mestu.K dobrim prireditvam sodi seveda tudi dobra kulinarika, ki je v Celju že od nekdaj ne manjka.Najbrž je le malokdo, ki ve, da je bilo Celje nekoč pravo sladoledno mesto, saj so bili v samemcentru mesta nekoč stalno prisotni sladoledarji. Tradicija dobrega sladoleda pa se je ohranilavse do danes.1. Stari običaji v Knežjem mestuO običajih v Celju bi bolj težko govorili, bolj o navadah oziroma o tradicionalnih prireditvah.Razlog za to je predvsem v izgubi podatkov o običajih na Celjskem, po II. svetovni vojni. Takovsaj pravi etnolog Aleš Šlibar. Vseeno pa se jih je nekaj obdržalo oziroma je kar nekajnovodobnih. Nekaj običajev se je ohranilo tudi v okoliških mestih.1.1. Pustovanje - Ohranilo se je pustovanje, ki ga sicer množično pripravljajo tudi v ostalihslovenskih mestih. Pri nas ga imenujemo Celjski pust, ki vsako leto na ulice privabi množiceljudi ter seveda tudi številne pustne maske. Gre za sklop prireditev namenjenih obujanjutradicije pustnih šeg. Po tradicionalnem slovenskem pustnem izročilu se prireditve začenjajo žeteden dni pred nastopom pusta, vrhunec dosežejo s pustno povorko in se zaključijo s pokopompusta pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Zimo pa vsako leto preženemo tudi s pokopompusta, ki ga KUD »Svoboda« Zagrad Celje organizira v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje.1.2. Mednarodni mladinski pevski festival - Na njem se že več kot pol stoletja vsako drugoleto srečujejo najboljši mladi pevci iz vse Evrope. Gre za bienalno prireditev, ki poteka v aprilu,in sicer v Celjskem domu ter Starem gradu Celje.1.3. Dnevi komedije - Gre za dogodek mlajšega porekla, ki pa se je v Celju tako prijel, da so galetos organizirali že 20-ič zapored. Vsako leto na dnevih komedije izberejo tudi žlahtnokomedijo, žlahtnega komedijanta in komedijantko, žlahtnega režiserja in žlahtno predstavo. Nagledaliških odrih se zvrstijo najbolj znani igralci v Sloveniji, ki gledalce nasmejijo do solz.

1.4. Veronikina nagrada - Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko podeljuje Mestnaobčina Celje vsako leto poleti, na Starem gradu v Celju, v okviru prireditve Veronikinivečeri. Nagrada se podeljuje od leta 1997. Veronikini nagradi se je pridružil še zlatnik poezijekot priznanje za pesniški življenjski oziroma literarni opus avtorja.1.5. Srednjeveška prireditev na Starem gradu Celje - Dežela Celjska vabiZaradi njihove vseslovenske in tudi širše evropske zgodovinske veljave Zavod Celeia Celje ssrednjeveško prireditvijo na Starem gradu Celje obuja tradicijo in zavest o srednjeveškemnačinu življenja v Celju in okolici s poudarkom na tej najpomembnejši plemiški družini vSloveniji. V pestrem programu dvodnevne prireditve sodelujejo poleg slovenskih viteškihskupin tudi viteške skupine iz drugih delov Evrope. Prireditev poteka vsako leto proti koncupoletja - v avgustu.1.6. Obiranje hmelja - Dan hmeljarjevjev - Dan hmeljarjev je tradicionalna kulturno-etnografskaprireditev, ki jo Turistično društvo Braslovče prireja vsak drugi vikend v avgustu. Prireditev jeizjemnega pomena za hmeljarstvo - razglasita se novi hmeljski starešina in princesa, kizastopata in promovirata hmeljarstvo doma in v tujini. Dan hmeljarjev spremlja še mnogodrugih prireditev, kot je obiranje hmelja na star način, pohod po hmeljarski poti, hmeljarskilikof.1.7. Jožefov sejem v Petrovčah - Gre za sejem, ki vsako leto privabi več tisoč ljudi, značilen paje po predstavitvi domače obrti in ocenjevanju najboljših domačih pridelkov.1.8. Pivo in cvetje v Laškem - Večdnevni praznik piva in cvetja, ki so ga letos pripravili že 46-ič. Prireditev, kjer vsako leto pripravijo bogat kulturni, zabavni in glasbeni program, obiščepreko 100 tisoč ljudi in gre za edinstveno tovrstno prireditev v Sloveniji.1.9. Mednarodni obrtni sejem – MOS - Največji sejemski dogodek v tem delu Evrope, ki imaže preko 40-letno tradicijo.2.0. Poletje v Celju, knežjem mestu – Je sklop poletnih prireditev katerih skelet je oblikovan vmaniri lahkotnega, poletnemu vzdušju primernega sporeda, ki obiskovalcem ponujaprepletanje glasbenih, scenskih, plesnih, likovnih in filmskih dogodkov na različnih lokacijahter v mesto pripelje umetnike iz različnih delov Evrope.2.1. Pravljično Celje - Tudi pozimi je v centru Celja zelo živahno. Sklop prireditev s pravljičnimnagovorom, ki poleg obilice brezplačnih koncertov v samem srcu mestnega jedra vključuje tudiedinstveno Pravljično deželo za otroke v kateri lahko majhni in nekoliko večji otroci vsak danznova vstopijo v decembrsko pravljico. V tem času je pripravljen tudi Božično – novoletnisejem, ki navdušuje s pestro ponudbo unikatnih izdelkov.2. KULINARIKA CELJACelje nima svoje tipične jedi, ki bi bila značilna le za to mesto. Kot pravi etnolog Šlibar, je bilastara Avstroogrska zelo enoten prostor in je imela kulinarični prostor na Dunaju. Kot zanimivostnaj povem, da je celo znani Celjan Max Adolf Westen, ki je bil ustanovitelj tovarne z emaljiranoposodo EMO in pred drugo svetovno vojno lastnik vrste industrijskih obratov po vsej Sloveniji,svojo kuharico pošiljal na izobraževanje na Dunaj in v Graz. Je pa bilo Celje med dvemasvetovnima vojnama znano po slaščičarjih, ki so na celjski promenadi, kjer so se nekoč kazali

le pomembni ljudje, na vozičkih prodajali sladoled.Če Celje še do nedavnega ni imelo svoje značilne kulinarike, pa se je to lani spremenilo.Prežgana juha, Štajerska kisla juha, kurja župa, hrbtiščna juha, mrežna pečenka iz masti,prekajeno meso iz masti, kuhano prekajeno meso, ovčji golaž, pečenice, krvavice - rajžnateklobase, pečena svinjska prata v svinjski mrežici, kislo zelje s podmetom, pražena jetrca,krompir v platih, dušeno kislo zelje, kislo zelje z ocvirki, ješprenova kaša, krapov golaž, šarkeljz rozinami, medeni kruhki - pa je to le nekaj jedi, ki jih najdemo v kuharski knjigi Šmartinskojezero: za včeraj, danes in jutri.Gre za knjigo, ki ponuja odlične recepte za tiste, ki želijo izvedeti kaj več o Šmartinskem jezeruin njegov bogati gastronomski dediščini. Knjiga, ki ponuja vpogled v bogato zakladnico jedi zrecepturami, ki so značilne za ta prostor, je namreč zasnovana tako, da lahko z njeno pomočjopripravite očarljivo kulinarično pojedino in z njo presenetite povabljene ali zgolj popestriterutino svojega vsakdanjega jedilnika. Poseben čar knjige je tudi v tem, da so vsa jedilapredstavljena na način, ki ponazarja tudi najprimernejše oblike serviranja.Za dobro kulinariko v Celju sicer skrbijo številne gostilne. Po dobri jedači je znan predvsemHotel Evropa, gostišče Francl ter Gostišče Štorman.Izbrane lokalne jedi lahko poskusite tudi na izletniških turističnih kmetijah v okolici Celja inVojnika: Pri Minki na Dobrni, Goršek v Lipi pri Frankolovem, Kunaj na Tomažu nad Vojnikom,Slemenšek v Razgorju pri Vojniku, Vozlič v Šmartnem v Rožni dolini ali Poholetovi zidanici vKonjskem pri Vojniku.Sicer pa poskušajo v Celju kulinariko obuditi tudi s prireditvijo Podeželje v mestu, ki jenamenjena predstavitvam kmetij, prodaji izdelkov, predstavitvi obrti in ki jo spremlja bogatanimacijski program. Osnovni cilj prireditve, ki se v mestu Celje tradicionalno odvija dvakrat, vpoletnem in jesenskem obdobju, je prispevati k večji prepoznavnosti podeželja in predstavitvipridelkov, izdelkov in storitev ponudnikov s kmetij. Prav iz želje, da doseže čim večje številozainteresirane javnosti je zasnovana na način, ki obiskovalcu ponuja vpogled v ponudbopridelkov in izdelkov s kmetij, ki se jih seveda na dan prireditve lahko tudi kupi ter degustira.Ob tem je obiskovalec deležen tudi odličnih predstavitev kmetij, turističnih ter ekoloških kmetijin društev ter posameznikov s podeželja.3. ZAKLJUČEK:Na prvi pogled je Celje le eno izmed mnogih podeželskih mest v srednjeevropskem prostoru.Toda njegova bogata zgodovina, današnji utrip in tudi slikovita okolica mu dajejo posebenpečat. Tlakovane rimske ulice, mogočni Stari grad in knežji dvorec, mestne cerkve inobnovljeno srednjeveško obzidje so zgodovinska podoba nekdaj močnega in slavnega mesta,okoliški kraji pa ponujajo vrsto priložnosti za izlete.Za okrepčilo pa – čakajo vas odlična celjska gostišča in turistične kmetije, kjer lahko poskusitekakšno okusno domačo jed.

26. FRIDERIK IN VERONIKADušan VERBOVŠEKI. UVOD:Namen naloge je:- predstaviti zgodovinsko znano nesrečno ljubezensko zgodbo na celjskem v luči takratnegačasa in vpliva takratne plemske politike na pojmovanje ljubezni;Cilj naloge je:- slušatelje seznaniti z zgodbo nesrečne ljubezni, zgodovini Friderikovega stolpa inposledicami prepovedane ljubezni na nadaljnji položaj Celjskih grofovII. VSEBINSKI DEL NALOGE:Celjski grofje so si pod vodstvom Hermana II. (njegovo življensko obdobje okoli 1365-1435)močno utrdili svoje posesti in sloves. Grofu Hermanu II. in Grofici Ani Schaunberški se je kotnajstarejši rodil sin Friderik II. leta 1379. Ker je bil Herman II. zelo dober politik, strateg invojskovodja, je prav zaradi svojega čuta za visoko politiko in z njo povezano širitvijo moči spomočjo ženitnih in dednih pogodb sklenil širiti svojo oblast in moč tudi na področj Hrvaške.Zato je svojemu prvorojencu že kot otroku namenil in tudi udejanil poroko z ElizabetoFrankopansko, ki je izhajala iz ene najvplivnejših hrvaških plemiških rodbin. V zakonu sta sejima rodila sinova Ulrik II. in Friderik III., ki pa je umrl že kot otrok. Ker pa Elizabeta ni bila mednajbolj prikupnimi, naš Friderik II. ni dolgo zdržal v njenih ljubezenskih objemih, njuni odnosiso se resno skrhali, zato sta pričela živeti ločeno. To ni bilo povšeči Friderikovemu očetuHermanu II, ki je hotel vso stvar umiriti, vendar brez uspeha.V času njunega ločenega življenja se je Friderik nesmrtno zaljubil v mlajšo dekle nižjegaviteškega rodu, Veroniko Deseniško, kar prav tako ni bilo povšeči njegovemu očetu Hermanu II.V tistem času so bile poroke med nižjim in višjim slojem po cerkvenem pravu sicer veljavne, amed plemstvom niso bile sprejete. Hermanova jeza je še bolj zrasla po smrti Friderikove ženeElizabete leta 1422, za katere vzrok so nepreverjene ljudske govorice krivdo naprtile Frideriku.Ko se je Friderik II. kljub nasprotovanju očeta Hermana II. leta 1525 poročil z Veroniko, je zgradilnov grad Fridrihštajn nad Kočevjem, kamor sta se z Veroniko zatekla pred očetovo jezo, kajtinjuna poroka je bila z njegove strani nezaželjena.Za pomoč pred jeznim očetom sta zaprosila tudi Beneški senat, vendar brezuspešno. OčeHerman je bil zaradi teh dogodkov zelo jezen, saj je bila močno omadeževana čast celjskedinastije, s Friderikom pa je imel tudi drugačne načrte.Hermanov zaveznik in prijatelj, ogrski vladar in kralj Sigismund je Friderika II. zajel in ga izročiločetu Hermanu II., ki ga je za 4 leta zaprl v stolp Gornjega starega gradu, podrl pa je tudi gradFridrihštajn. Po tem je stolp dobil tudi ime – Friderikov stolp. Veroniki je uspelo pobegniti nagrad Vurberk pri Ptuju, vendar jo je Herman II. tam odkril ter ji dal soditi v Celju kot čarovnici, kije s svojimi čarovnijami začarala Friderika in nameravala zastrupiti tudi Hermana II. Ker pa je zatiste čas imela Veronika zelo dobrega zagovornika, se ji je uspelo izogniti obsodbi, nikakor pa

se ni mogla izogniti jezi Hermana II. Veroniko je kljub oprostitvi čarovništva zaprl v gradOjstrica, njegov najboljši vojščak pa jo je utopil v banji.Friderik je bil po njeni smrti izpuščen iz ječe na stolpu, ves skrušen nad nasilno smrtjo svojeljubezni Veronike jo je dal prekopati iz Braslovč v Jurklošter. Po njegovi izpustitvi iz ječe se jenjegov spor z očetom Hermanom sicer nekoliko zgladil, vendar pa sta postala rivala. Po smrtiHermana II. je bil Friderik s strani kralja Sigismunda povišana v Celjskega kneza skupaj s sinomUlrikom II. Dejavno politiko je prepuščal sinu Ulriku II., sam pa se je posvečal ustanavljanjusamostanov. Umrl je leta 1454 na Žovneku, pokopan pa je v celjski Minoritski cerkvi.Ker so ravno v obdobju velike ljubezni med Friderikom in Veroniko umrli vsi trije sinovi HermanaII., to obdobje kronisti beležijo kot začetek propada celjske dinastije. Zato je tudi Veronika medkronisti postala nekako mitološki ključ za takratni prelom v slovenskih deželah, in sodi tudimed najpogostejše zgodovinske motive v slovenski literaturi.Iz povedanega izhaja, da je bilo v tistem času za plemstvo najpomembnejša njihova moč inširitev njihovega ozemlja ter s tem vpliva, ni jim bilo mar za posvetno življenje in resničnoljubezen, vse je bilo podrejeno krepitvi vladavine. Prav tako pa tudi proces proti Veronikikronisti označujejo kot enega prvih čarovniških procesov, čemur v prid govori njena oprostitevzaradi »neusklajenosti ali neznanja« razsodnika.Viri:- Wikipedia;- Slovenski Biografski Leksikon;- Helena ŠTEFANČIČ: Grad nesrečne ljubezni, Celjska Mohorjeva družba 2006;- Karel GRŽAN: Friderik in Veronika, Celjska Mohorjeva družba 2006;

26. FRIDERIK IN VERONIKAGabrijela KovačičCiljiPredstaviti del zgodovinskih dogodkov s pomočjo ene najbolj škandaloznih zgodb v obdobjurazcveta Celjskih grofov. Osvetliti družbeno politično situacijo prve polovice 15. stoletja.Zgodba je postala tudi zelo priljubljeno izhodišče za nastanek mnogih literarnih del.Vsebinski delV Celju in širšem slovenskem prostoru je že skoraj vsak kdaj slišal o Celjskih grofih (Celjskihknezih). Dejstvo je, da so bistveno zaznamovali obdobje od prve polovice 14. stoletja, dozačetka druge polovice 15. stoletja. Do nasilne smrti zadnjega predstavnika te izjemne družineleta 1456, lahko spremljamo izjemne politične dosežke družine takratnem Evropskem prostoru.Zelo burno in polno raznih spletk je bilo obdobje Hermana II. Celjskega in njegovega sinaFriderika II. Po eni stran so načrti o vzpenjanju družine proti vrhu tekli kot po maslu, po drugistrani ji je »sramoto« delal Friderik II. Celjski.Friderika II. (r. ok. 1380, u. 1454) je oče na svojo željo poročil z Elizabeto Frankopansko.Elizabeta je bila hči Stjepana Modruškega in je prihajala s Hrvaškega. Poroka je bila v naprejdogovorjena in s strani Friderika nezaželena, saj je bila sklenjena predvsem zaradi združevanjaposesti in večanja moči. Poroka se je zgodila ok. leta 1405, istega eta sta z Friderikom II. žepovila sina Ulrika II. (u. 9. novembra 1456). Njun zakon je bil vse prej kot srečen in že od ok.1415 sta živela vsaksebi. (Ločitev, kot jo poznamo danes, ni bila možna saj je veljalo: »Kar jeBog združil, naj človek ne loči«).Zgodba se je zapletla, ko se je Friderik II. zaljubil v Veroniko Deseniško. Da bi prosto užival vljubezni, bi se naj znebil Elizabete. Ljudski glas pravi, da je zaradi ljubezni do Veronike leta1422 ubil prvo ženo. V Celjski kroniki najdemo podatek, da so jo našli mrtvo 1423. Ne glede nato ali je Friderik dal naročilo za umor ali pa ga je izpeljal sam, je zadeva močno negativnoodjeknila na vseh pomembnih dvorih. Obtožba je prišla tudi do ogrskega kralja Sigismunda,vendar Friderika to ni prizadelo, saj se je 1425 celo poročil z Veroniko. Nekaj časa sta bivala nagradu Fridrihštajn nad Kočevjem. Kralj Sigismund naj bi (na zahtevo Hermana II.) obema stregelpo življenju in Friderik zaprosi Benetke za zatočišče, vendar beneški senat prošnjo zavrne.Sigismund je dal prijeti Friderika II. in ga poslati očetu Hermanu II., ki ga je zaprl v ječo(Friderikov stolp), Fridrihštajn pa so porušili. Veronika je zbežala k Frideriku IX. Ptujskemu, ki joje skrival v Vurberku pri Ptuju. Ko so jo zasledovalci odkrili, so jo obtožili čarovništva in sprožiliproti njej sodni proces. Imela je sposobnega zagovornika in je bila oproščena vseh obtožb.Kljub oprostilni sodbi jo je tast zaprl v ječo na gradu Ojstrica pri Vranskem, kjer so jo ponjegovem ukazu usmrtili (utopili so jo v kadi). Pokopali so jo v Braslovčah, po tem, ko soFriderika 1426 izpustili iz ječe, je dal svojo ljubljeno prekopati v Jurklošter, kjer so na obletniconjene smrti (17. oktobra) vsako leto molili.Po smrti svojega ambicioznega očeta Hermana II. je vodenje družine in družinskih poslov prešlona Friderika II. in Ulrika II. Vendar se je Friderik II. posvetil predvsem zasebnim in duhovnimzadevam ter se pred javnostjo umaknil, politične spletke in ambiciozno poseganje po vladarskimoči je nadaljeval njegov sin Ulrik II., ki je bil karakterno veliko bolj podoben svojemumogočnemu dedu kot pa škandaloznemu očetu. Friderik II. je umrl 1454. leta na matičnemgradu Žovnek, kamor se je po burnih mladostnih dogodkih umaknil.

ZaključekObstaja kar nekaj domnev o tem kdo je bila Veronika Deseniška in od kod natančno je izvirala?Morda je nam nekako najbliže naslednja.Veronika Deseniška (roj.?, u. 17. oktobra 1425 ali 1428?) bi po pričevanju Celjske kronike najbila nižjega stanu (?viteškega rodu) zato se je Hermanu II. zdela neprimerna nevesta zanjegovega naslednika. Izvirala naj bi iz vasi Desinić južno od Velikega Tabora v HrvaškemZagorju. Vendar se na ta kraj navezuje le zaradi podobnosti imena kraja. V Celjski kronikinapisani po letu 1435 nosi ime »plemenita Veronika von Dessnitz«. V književnosti inzgodovinopisju se je pridevek povezoval z imenom vasi Desinić. Veronika je postalanajpogostejši zgodovinski motiv v slovenski literaturi in pravilno je, da ostaja prisotna šenaprej. Ne glede na njen izvor se je spomin na Veroniko trdno zasidral v naši zgodovini.

27. PODALJŠAN VIKEND PROGRAM V CELJU(4 članska družina, otroka stara 5 in 12 let, prihod v petek popoldan, odhod nedelja popoldan)Urša SrešUVODV seminarski nalogi predstavljam program Vikend program v mestu in okolici za družino.Narejen je na predpostavki, da v mestu 1 x mesečno (vsak zadnji vikend v mesecu) potekajoaktivni družinski vikendi pod imenom »DRUŽINA NA OBISKU V CELJU«. Pod tem imenom seskrivajo vsebine, ki potekajo na različnih lokacijah in so namenjene ciljni publiki – družinam zotroki. Osnova so lokacije in ponudniki, ki v mestu in okolici že obstajajo, dodala sem jimvsebino, ki je prilagojena ciljni publiki – družini.VSEBINAV mestu se skupaj s ponudniki turističnih storitev izoblikuje nov produkt, ki je namenjen ciljnipubliki – družinam z otroki. Na začetku se pripravijo programi 1 x na mesec (predlog je vsakzadnji vikend v mesecu), da so porazdeljeni preko celega leta.NamestitveMesto s svojo bližnjo okolico ponuja različne tipe namestitev. Vsi ponudniki so primerni zanamestitev družin, vključno z MCC Hostlom, pri čemer lahko gostje izbirajo med različnimistandardi in kraji namestitve (hotel, hostel, v centru, na obrobju mesta, v naravi). Ljubiteljinarave se bodo odločili za namestitev v Celjski koči, ljubitelji mesta pa v mestu. Ker sonamestitve različnih tipov, so temu primerne tudi cene. Družinam v ponudbo vključimomožnost družinskih (večposteljnih) sob ali apartmajev.PrehranaKer vsi namestitveni objekti ne vključujejo vseh možnosti prehrane, se v program vključinamestitev z zajtrkom tam, kjer so nameščeni, ostali obroki pa so vključeni po želji. V ponudbovključimo različne gostinske lokale, ki pripravijo družinam primerne menije in si jih le teizberejo po njihovih željah. Primer: gostje bivajo v hotelu Grand, tam imajo nočitev z zajtrkom,za večerjo prejmejo kupone za različna gostišče in izbrane menije. Sami pred prihodom ali včasu bivanja izberejo po svojih željah (pizerija, gostišče Štorman…). K sodelovanju povabimočimveč različnih ponudnikov gostinskih storitev v mestu, da je ponudba čimbolj pestra inraznolika.AktivnostiVikend program poleg namestitve in prehrane vključuje različne aktivnosti. Rdeča nit vsehaktivnosti je, da družina aktivno preživlja svoj prosti čas (vikend) in da spoznava mesto innjegove glavne znamenitosti na zabaven način.Prvi stik z mestom in okolico dobijo gostje ob prihodu v namestitveni objekt. Vsi ki so v skupniprojekt vključeni, nudijo enak nivo storitev (paket dobrodošlice z vsemi potrebnimiinformacijami, mapami, kontaktnimi številkami, kuponi). Oblikuje se skupna podoba.

Sobotno dopoldne je namenjeno ogledu mesta in gradu ter vključenemu muzeju (le ta je lahkotudi po željah obiskovalcev). Pri tem se vodnik osredotoči na skupino, ki jo ima – družine zotroki in predstavitev pripravi njim primerno. V času, ko so manjši otroci v Hermanovem brlogu,so starejši otroci in straši v Knežjem dvoru (Celeia – mesto pod mestom). Pri tem se določizborno mesto in čas ogleda že vnaprej.Športne aktivnosti, ki so vključene v program, družina izvaja v času obratovalnih ur posameznihaktivnosti, o čemer so obveščeni ob prejemu paketa. Pri tem ni potrebno, da jih izvajajo skupajz ostalimi družinami. Poudarek pri izvajanju aktivnosti je, da družina čimveč časa aktivnopreživi skupaj in je do neke mere svobodna pri kreiranju vikenda in izbiri časa za posamezneaktivnosti.Primer programa je zgolj preprost primer, kjer so vključene aktivnosti, ki se danes vsakdanje vmestu že izvajajo. Cilj aktivnih družinskih vikendov je, da se krog teh aktivnosti razširi, da se ksodelovanju privabi različna društva (gledališče na prostem, lutke, knjižnico, športna društva),da se pripravijo aktivnosti na prostem (kolesarjenje, pohodi, čolnarjenje) ali v notranjosti(gledališče, kino, koncerti). Tako se ob družinskih vikendih izvajajo aktivnosti, ki so prilagojenemesecu (decembra Pravljična dežela, julija Poletje v knežjem mestu)… Vsak mesec je tematikadrugačna, vključijo se že obstoječe vsebine.Primer r programa – vikend v CeljuDružinski vikend paket »V mestu Celje je veselo« vključuje:- 2 x nočitev z zajtrkom v izbranem namestitvenem objektu v družinski sobi ali app;- 2 x večerja v izbranem gostišču;- paket dobrodošlice (pijača dobrodošlice v namestitvenem objektu, zemljevid mesta inokolice, program razčlenjen po dnevih in urah, morebitne dodatne aktivnosti, v katere selahko vključijo, priročna darilca domačih proizvajalcev);- voden ogled mesta in starega gradu za celo družino;- vstop v Hermanov brlog za otroke (ali manjšega otroka) in vstop v muzej Mesto podmestom za odrasle (in starejšega otroka) z vodenjem;- 5 voženj za vsakega družinskega člana z bob kardom na Celjski koči (v poletni sezoni) ali1-dnevna smučarska karta za Celjsko kočo;- najem koles;- turistična taksa.Cena je podana skupno, glede na velikost družine (2 odrasla 2 otroka, 2 odrasla 1 otrok, 2odrasla 3 otroci, 1 odrasel 1 otrok…).ProdajaProgram se v prodajo ponudi preko posebnega internetnega portala, partnerskih turističnihagencij v mestu in posameznih ponudnikov namestitve v mestu. Zavod Celeia Celje nastopa kotkoordinator in povezovalec posameznih turističnih ponudnikov, ki navzven do potencialnihodjemalcev, publike nastopajo enotno in po vnaprej dogovorjenih programih.ZAKLJUČEKCilj programa je, da v mesto pripeljemo družine, ki želijo aktivno preživeti konec tedna, nanačin, da so aktivnosti prilagojene vsem članom družine. To lahko dosežemo z obstoječoturistično ponudbo posameznih ponudnikov, ki jo med sabo povežemo z novo vsebino.Najtežja je naloga , kako posamezne ponudnike povezati v eno veliko celoto, pri čemer bododelovali usklajeno in v korist vseh. Prav povezanost je pri pripravi takšnih in podobnihprojektov odločilna.

27. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM V CELJU(4 članska družina, otroka stara 5 in 12 let, prihod v petek popoldan, odhod nedelja popoldan)1. UVODTINA DIMEC IVANJKOCelje z bližnjo okolico ponuja mnogo znamenitosti in turističnih točk. O bogati zgodovini mesta pričajoStari grad, Staro mestno jedro in muzeji. Točke, ki so vedno bolj zanimive tako za Celjane kot za turistepa so Šmartinsko jezero, Celjska koča in Mestni gozd, da naštejem samo nekatere. Zaradi te bogateponudbe našega mesta je bilo sestavljanje programa za podaljšan vikend za 4-člansko družino precejbolj zahtevna naloga, kot se zdi na prvi pogled. Da bi prišli na svoj račun tako starši kot otroka, stara 5in 12 let, sem program sestavila vsebinsko precej raznoliko, pri tem pa se upoštevala predvsem to, daimajo otroci časovno omejeno sposobnost koncentracije, zato sta kulturnozgodovinska ogleda sicerprisotna, a ne predolga, poudarek pa je na dejavnosti, kjer so vsi člani družine zmerno telesno aktivni.Povprečna družina ima po mojih lastnih izkušnjah med tednom zelo natrpan urnik in zato potrebujepredvsem aktivni oddih, da si napolni baterije, za piko na i pa mora biti prisotna tudi takoimenovanaduhovna hrana.2. PODALJŠANI VIKEND PROGRAM ZA 4-ČLANSKO 4DRUŽINO2.1. PETEKV zgodnjih popoldanskih urah prihod v hotel Celjska koča. Po prijavi na recepciji in namestitvi vsobah, bomo odkrivali bližnjo okolico Celjske koče: sprehodili se bomo do Grmade in tam pozvonili nazvonček želja, sledi povratek do koče.Do večerje se lahko zabavate na pobočju Tovstega vrha, kjer je pozimi smučišče – na voljo so vamadrenalinske vožnje z bobkartom in drčo z blazinami, ali pa uživanje ob razgledu na terasi pred kočo.Sledi večerja in počitek.2.2. SOBOTAPo zajtrku se bomo odpravili na Stari grad, ki se bohoti nad Celjem. Spoznali bomo razburljivozgodovino ene najpomembnejših družin v vsej slovenski zgodovini, obudili spomin na žalostno zgodboFriderika in Veronike, potem pa si bomo ogledali grajsko dvorišče z vodnjakom, Pelikanov stolp in sepovzpeli na Friderikov stolp, ki ponuja čudovit razgled na Celje in okolico. Po ogledu bo še približno polure časa za obisk trgovinice 'Barbarin kotiček' in obisk grajske kavarne Veronika, kjer imajo tudi igralaza otroke.Sledi vožnja do središča mesta Celja, kjer nas čaka vodeni ogled starega dela Celja. Polegbogate zgodovine mesta bomo spoznali še njegove glavne kulturnozgodovinske spomenike: Celjskidom, Vodni stolp, cerkev Svetega Daniela, Marijino znamenje na Glavnem trgu, Staro Grofijo, Knežjidvor, Narodni dom, Starokrščansko krstilnico, vstopili pa bomo v edini otroški muzej v Sloveniji:Hermanov brlog. Po ogledu boste imeli prosto za kavico ali nakupe, priporočamo obisk živahne celjsketržnice. Sledi kosilo v duhu celjske zgodovine v restavraciji Friderik in Veronika ter povratek na Celjskokočo.Popoldan se primerno oblečeni in obuti sprehodimo po Gozdni učni poti, kjer se nam med hojopo serpentinah predstavijo dobro označene številne rastline: mogočne bukve, smreke, hrasti, gabri,macesni, kostanji, lipe in celo veličastne dugolazije. Ob poti pa najdemo glede na letni čas tudi številnecvetlice.Ker se po napornem dnevu prileže počitek, sledi razvajanje v hotelskem wellnessu: na voljo soturška in finska savna, masažni bazeni in masaže. Sledi večerja in počitek.

2.3. NEDELJAV nedeljo se po zajtrku odpravimo po makadamski poti na sprehod do Svetine, kjer si ogledamoslikovito vasico z grobom znamenite popotnice Alme Karlin ter cerkev Svete Marije Snežne. Po povratkuse odjavimo iz hotela, in avto/avtobus pustimo v centru Celja, saj si bomo v MCC Hostlu sposodilikolesa in se po urejeni poti odpeljali do Šmartinskega jezera.Na parkirišču pri brani pustimo kolesa ter se po pontonskem mostu odpravimo do čolnarne Muzelj, kjernas čaka kosilo. Prijetno utrujeni bomo nato uživali v vožnji s parnikom Jezerska kraljica. Pri čolnarni sona voljo igrala, lahko najamemo kanu, pedolino ali čoln, ob jezeru lahko lovimo ribe, lahko sesprehodimo okoli jezera ali preprosto uživamo ob jezeru in iščemo temne sence na vodni gladini:ogromne some! V poznih popoldanskih urah se bomo odpeljali nazaj proti Celju, vrnili kolesa in seposlovili.2.4. URNIKDAN DEJAVNOST URAPetekPrihod v hotel, namestitevSprehod do Grmade15:0015:30 – 16:30Bobkart in drča 16:30 – 19:00Večerja 19:30Zajtrk 8: 30Ogled Starega gradu 9:30 – 10:30Ogled mestnega jedra z 10: 45 – 12: 15Sobotaobiskom HermanovegabrlogaKosilo 12:30: 14:00Gozdna učna pot 15:00 – 16:00Hotelski welness 16:30 – 19:00Večerja 19:30Zajtrk 8:30Sprehod do Svetine 9:00 – 10:30Odjava iz hotela 11:00NedeljaNajem koles 11:30Kosilo 12:30Vožnja z ladjico 14:00-15:00Povratek s kolesi 17:30Vračilo koles 18:00Tabela: Časovna razdelitev dejavnosti predvidene v programu3. ZAKLJUČEKCelje je morda res majhno mesto, a ponuja veliko različnih aktivnosti. Na svoj način lahko na enistrani pridejo ljubitelji kulture, zgodovine, umetnosti, po drugi strani pa se dosti najde za tiste, ki svojprosti čas preživijo aktivno in v naravi. Celje nudi zanimivosti tako otrokom kot odraslim. Verjamem, dase bodo družine, ki bi sledile temu programu, okusile vse vidike Celja in njegove okolice in vedno znovavanj vračale.Glede na lastne izkušnje sem za program izbrala tiste turistične točke, ki bodo po mojem mnenjuposkrbele, da bodo družini poleg lepih spominov na Celje vzbudile tudi željo, da bi se še kdaj vrnila vKnežje mesto, morda celo za kakšen dan več, saj se pri nas, kot pravi slogan, počutijo kot doma.4. VIRI:www.celjska-koca.si (iskanje dne 11.3. 2011)www.smartinsko-jezero.com (iskanje dne 11. 3. 2011)www.celeia.info/stari-grad-celje (iskanje dne 11. 3. 2011)www.muzej-nz-ce.si/index.php?id=79 (iskanje dne 13. 3. 2011)www.mc-celje.si/en/Hostel-Rooms/ (iskanje dne 11. 3. 2011)

28. OBISK V CELJU (40. obletnica mature, celodnevni program: ogledznamenitosti, kosilo, prihod ob 9.00 – odhod ob 17.00, cca 40 oseb)Damir ŽeričUvodProgram je namenjen skupini odraslih, ki bodo v Celju proslavili 40. obletnico mature.Starodavno Celje živi s svojo slavno zgodovino. Njegove slikovite ulice in trgi, čudovitaarhitektura, drobni detajli in neverjetne zgodbe turista nikoli ne pustijo ravnodušnega.Spoštovani gostje bodo v našem mestu doživeli … Celje! Troia secunda, knežje mesto, zibelkakraljic, biser na Savinji, mesto kulture in dobre zabave. Za skupino sem pripravil razgibanprogram, v katerem bodo spoznali vse najboljše, kar Celje ponuja.Program- Začnemo ob 9.00 na Krekovem trgu in se v prvem delu sprehoda po mestu ustavimo pred.starokrščansko krstilnicoin pri Plečnikovi mojstrovini Ljudske posojilnice. Po Stanetovipridemo do križišča s Prešernovo, ki nas mimo cerkve Marije Vnebovzete in Muzeja novejšezgodovine vodi do Trga Celjskih knezov.- Od 9.45 do 11.15, ogled zbirk Pokrajinskega muzeja CeljeC(Celeia, mesto pod mestom; Celjskistrop; Alma Karlin).- Sledi polurni odmor pri kavarni Miško Knjižko na Muzejskem trgu.- Od 11.45 do 12.30, drugi del sprehoda po mestu. Po Savinjskem nabrežju do Vodnega stolpa,ogled špitala sv. Elizabete, stolne cerkve sv. Danijela in cilj na Glavnem trgu.- Ob 12.30, polurni ogled Pelikanovega ateljeja in skupinsko fotografiranje.- Od 13.00 do 14.30, kosilo v gostilni Kmetec - Tlačan.- Od 14.30 do 15.30, ogled Starega gradu.- Vožnja do Šmartinskega jezera, vožnja z ladjo in zaključek ob 17.00.ZaključekAli Celjani poznajo svoje mesto? Kot dijaki smo vsi hiteli na avtobusno in železniško postajo innismo opazili vseh lepot in zanimivih kotičkov, ki delajo Celje tako lepo in drugačno. 40.obletnica mature v mestu vaše in naše mladosti, je enkratna priložnost, da skupaj odkrijemoCelje. Po svojih najboljših močeh se bom potrudil, da bo ta dogodek strokoven, zanimiv, vesel,pikanten. Gostje si to zaslužijo in to bodo dobili! To bo dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili!

28. OBISK V CELJU (40. obletnica mature)Branko HUS1. UVODNaslov seminarske naloge »Obisk v Celju (40. obletnica mature) mi v prvem trenutku ni bilravno simpatičen. Sčasoma pa sem mnenje spremenil. Kot Celjan sem ponosen na dejstvo, dalahko v Celju tudi v relativno kratkem času pokažemo veliko zanimivega. Ali ni ravno obletnicamature idealna priložnost, da obudimo spomine na našo mladost, hkrati pa vsem, ki zdaj neživijo več v Celju, pokažemo naše nove pridobitve? Morda bo kakšna pripomba tudi kogazbodla. Pa kaj zato? Saj je izključno dobronamerna!Upam, da izbrani stil za ocenjevalce naloge ne bo preveč moteč. Tako sem si stvar pač zamislil.V obliki vabila na obletnico mature svojim bivšim sošolcem.2. VSEBINSKI DEL NALOGEDraga sošolka, dragi sošolec!Morda se spominjaš, morda pa tudi ne, toda pred petimi leti smo se dogovorili, da bomletošnjo - 30. obletnico naše mature organiziral jaz. In ker se ta čas nezadržno približuje, tipošiljam vabilo. Ker je večino med vami življenjska pot zapeljala izven Celja, bomo letošnjoobletnico pripravili malce drugače. S ponosom vam bom pokazal, kaj smo v Celju pridobili vzadnjih letih, seveda pa bomo obudili tudi spomine na čase, ko smo bili še malo mlajši.Predlagam, da se v soboto, 21. maja 2011 ob 9.00 uri srečamo pred nam najdražjo šolo -Gimnazijo Celje. Zdaj se sicer imenuje I. Gimnazija v Celju, vendar govorim o zgradbi, katerosmo skupaj obiskovali štiri leta. Štiri lepa leta! Ker bomo imeli urnik kar natrpan, predlagam, daste točni. To velja tudi zate, Miha! Res je, da ti je štiri leta uspevalo prepričevati profesorje, daje imel avtobus zamudo, da ti je pes pobegnil med jutranjim sprehodom, pa da je babicizmanjkalo zdravil,… vendar vedi, da pri nas s takšnimi izgovori ne boš uspel. Torej ob 9.00!Pred šolo še vedno stoji kip partizanskemu pesniku Karlu Destovniku Kajuhu, ki je celjskogimnazijo obiskoval kakšnih 40 let pred nami. Prepričan sem, da vam bo ugajala nova ploščadpred šolo, katero so uredili pred nekaj leti. Tudi novo igrišče za šolo si bomo ogledali. Stoji naistem mestu, je pa popolnoma obnovljeno. To je tam, dragi moj Matevž, kjer si ti vsak tedeniskal opravičila, zakaj pa ravno danes res ne bi mogel telovaditi. Tudi o telovadnici se nekajgovori. Je pa res, da se o tem govori že kar nekaj časa.Počasi se bomo po Malgajevi ulici sprehodili proti Gledališkem trgu. Predvidevam, da bomo nakrižišču Malgajeve in Ljubljanske naleteli na manjši logistični problem. V Celju je zadnje časenamreč zelo popularno, da svojega BMW-a, Mercedesa, Porsche-a ali pa vsaj Hondo Civic,parkiraš na pločniku, kolesarski stezi, še bolje pa kar ne prehodu za pešce. Če pa je zravengostinski lokal in lahko potem sam občuduješ svoje početje, pa si lepšega skoraj ne morešpredstavljati. To za navadne pešce in kolesarje seveda predstavlja problem, za nas pa nikakorne, saj smo ne nazadnje še vedno relativno mladi in gibčni. Se bomo že nekako prebili! Če pase bo komu kljub vsemu zataknilo med parkiranimi avtomobili in ograjo gostinskega lokala, panaj se malce zamisli nad svojo težo. A bi kakšen kilogram manj res škodil? Nam bo torej uspeloin ustavili se bomo pri spomeniku Vojna in mir. Upam, da bodo takrat že uspeli odstranitiostanke petkovega veseljačenja celjskih srednješolcev. Bodimo pošteni! Tudi mi smo se znalipoveseliti ampak to, kar se v zadnjih letih dogaja ob petkih v Celju, pa presega vse mejedobrega in zdravega okusa. Vendar se bodo s tem problemom ukvarjali drugi, ki so za tovrstneprobleme bolj poklicani. Gledališče seveda še vedno stoji in je še vedno med vodilnimi vSloveniji. Boste pa na drugi strani takoj opazili novo, veliko, oranžno zgradbo, ki je pred leti šeni bilo. Vesna, ti se boš verjetno zgrožena vprašala: »Pa ne da so čitalnico porušili?«, ti Mitja

pa: » Ja, kje je pa Ojstrica?« Govorim seveda o isti zgradbi. Ne, je ni več! Zdaj imamoMaksimiljana! Gremo naprej proti Narodnemu domu. Na Trgu Celjskih knezov, nas bo pričakallokalni vodnik. »Ja zakaj pa zdaj lokalni vodnik?«, se boste vprašali. »Ja zato, ker so se naIZLETNIKU CELJE dogovorili z ZAVODOM CELEIA CELJE, da nam bodo poslali lokalnega vodnika!«»In kakšno zvezo imata IZLETNIK CELJE in ZAVOD CELEIA CELJE z našo obletnico mature?«, bonaslednje vprašanje. OK, gremo lepo po vrsti.Seveda bi takšno organizacijo obletnice mature in tudi strokovno vodenje lahko opravil vsak odnas. Kaj pa je to takšnega? Šala mala! Vendar dragi moji, tudi to se je spremenilo. Našaobletnica vključuje različne turistične storitve in kot takšna predstavlja pravi turistični produkt.Le-tega pa lahko organizirajo samo pravne osebe, ki so na GZS pridobile licenco za opravljanjeturistične dejavnosti. Tega si nisem izmislil jaz! Govorim o Zakonu o spodbujanju razvojaturizma iz leta 2004. In IZLETNIK CELJE to licenco ima, seveda pa ni edini v Celju. Pomembno je,da se organizacija zaupa pravni osebi, ki ima dovoljenje (licenco), da se ukvarja s tovrstnodejavnostjo. Isti zakon in pa občinski odlok govori tudi o tem, da lahko vodenja po mestuopravi samo lokalni turistični vodnik z opravljenim izpitom. In zato bo IZLETNIK CELJE poklicalZAVOD CELEIA CELJE in naročil lokalnega vodnika. Mi, ki smo samo skupina sicer prijetnih indobromislečih oseb, pač ne moremo na ZAVODU CELEIA CELJE naročiti lokalnega vodnika. Tudiče bi to želeli, bi nas verjetno opozorili na dejstvo, da nimamo licence za organiziranjeturistične storitve in da naši želji žal ne morejo ugoditi. Da ne bo pomote. To isto velja tudi zarazna društva, pa sindikate, stanovska združenja,.. . Je zdaj bolj jasno? Upam, da se vsaj ti,Špela, ki si zdaj tržna inšpektorica, strinjaš z menoj.Predvidevam, da nam bo lokalni vodnik povedal nekaj o Narodnem domu, o Knežjem dvorcu ino naših celjskih solzicah. Nekateri to pridobitev sicer imenujejo drugače, ampak če nikogardrugega, tebe, Melita, bi pa sigurno zmotilo tisto drugo ime. Sledi sprehod do Mesta podmestom. »Kaj je pa zdaj to?« »Nekaj, kar vi, dragi moj Boštjan, v Ljubljani pač nimate. In tudi neboste imeli!« Malce skrivnostno? Nič zato! Splavar na levem bregu Savinje še vedno stoji,seveda tudi Mestni park. No, v park si nas pa lokalni vodnik po mojem mnenju ne bo upalodpeljati. V soboto ob 10 uri, v parku sigurno še niso odpravljene posledice petkovega (žeomenjenega) veseljačenja. Zato se bomo vrnili na Gosposko (to je bivša Zidanškova, da ne bopomote), se za trenutek ustavili pri kipu Marijinega Vnebovzetja na Glavnem trgu in natonadaljevali do Danijelove cerkve. Koliko vas je bilo krščenih ravno v tej cerkvi? Ko se bomoodpravili proti Vodnemu stolpu, boste najprej opazili, da gostilne Kapun ni več. No ja, zgradbasicer stoji, je pa v takšnem stanju, da se bomo naredili, kot da je ne vidimo. Po tolikokrat smokakšno tarok partijo odigrali na vrtu v tisti prijetni senci. Tako pač je! Naš sprehod bomonadaljevali po Kocenovi ulici (to je bivša Čuprijska), do Krekovega trga. Na vrtu hotela Evropa,bomo popili kavico in občudovali našo najnovejšo pridobitev - kip posvečen Celjanki, svetovnipopotnici Almi Vilibaldi Maksimiljani Karlin. Se spominjate, da nam je to gospo omenjala žerazredničarka prof. Božena Orožen pred 30. leti? Ja vem, ti Tanja se sigurno spominjaš, kaj padrugi? Počasi se bomo mimo Celjskega doma sprehodili do železniške postaje. Tudi tu bosteopazili določene spremembe, ampak naša platana pa še stoji! Nje pa nismo dali! Naavtobusnem postajališču nas bo pričakal avtobus in z njim se bomo odpeljali na Celjski grad.Se bo morda kdo od vas vprašal, če smo ga na novo pozidali. Ne, nismo! Je pa res, da ječudovito obnovljen in je še mogočnejši kot včasih. Se spomniš Irena kako si se jokala obzgodbi o Veroniki Deseniški? Pa tudi na obnovljeni in obiskovalcem odprt Friderikov stolp sebomo povzpeli. Upam, da bomo imeli lepo vreme in še iz ptičje perspektive občudovali našelepo mesto. Še vedno je stisnjeno med Savinjo in Voglajno! Morda nekaj prostega za kakšnogasilsko fotografijo, nato pa z avtobusom na Celjsko kočo. Že slišim: »Pa ne na Celjsko kočo!Kaj se mu je zmešalo?« Ja, pa točno na Celjsko kočo se bomo zapeljali. Tudi jaz se spominjamtistega športnega dneva leta 1980. Smučali se nismo ravno veliko, ker vlečnica v glavnem nidelala, v kočo si skoraj nismo upali vstopiti, vonja po golažu, pa kar nekaj časa nismo spravili z

oblek. Ampak dragi moji, verjemite mi, da je danes vse popolnoma drugače. Nov hotel ima resstaro ime (hotel Celjska koča), vse ostalo pa je popolnoma novo. Popeljali se bomo s prvim bobkartom v Sloveniji in imeli prvenstvo 4. b razreda v dričanju s tubami. Ta stvar je sicer boljnamenjena otrokom, je pa treba priznati, da gre tudi nam kdaj že malce na otročje. V kolikorvam nič od tega ne bo všeč, pa si boste lahko privoščilo krajšo sprostitev v savni. Če kdo misli,da sem pozabil na hrano, se moti. Na Celjski koči, si bomo privoščili dobro kosilo. Tudi poodlični kulinariki so postali poznani na Celjski koči. Okoli 17.00 ure bomo morali naše druženježal počasi zaključiti. Z avtobusom se bomo zapeljali nazaj v mesto, se poslovili od našegaprijaznega lokalnega vodnika in se polni novih vtisov odpravili proti domu.No, to je to! Pravzaprav še ena malenkost! Za 39,00 € bom prosil vsakega med vami. S temdenarjem bom poravnal račun organizatorju našega druženja - IZLETNIK-u CELJE. A ni topraktično? Zakaj bi se mučili z zbiranjem drobiža, sprotnim plačevanjem vseh ogledov,vodnikov, prevozov in kosil, usklajevanjem med realnostjo in željami, … Naj to opravijo oni inlokalni vodnik, ki se na stvari spoznajo, pa še LICENCO imajo! Tudi na šopek za razredničarko,prof. Orožnovo nisem pozabil! Je z velikim veseljem potrdila udeležbo na naši obletnici.3. ZAKLJUČEKS seminarsko nalogo (vabilom na praznovanje 30. obletnice mature), sem želel pritegniti svojebivše sošolce da letošnjo obletnico organiziramo malce drugače kot do sedaj. Istočasno, pasem želel tudi opozoriti na stvari, ki me kot Celjana in turističnega delavca motijo. Ne nazadnje,pa je bil namen tudi pokazati, da se lahko program turistične storitve pripravi tudi na malcedrugačen, morda manj suhoparen način. Oceno, ali sem v svojih hotenjih uspel, pa prepuščamvam.