po našem mnenju moralo služiti kot zgledevropskim ustanovam oziroma postati boljznano. Zakon z dne 2. maja 1930 o pokraj<strong>in</strong>ahv Franciji predstavlja (v naboru pravnih postopkov;načrtov SCOT, DTA, PLU, obč<strong>in</strong>skih zemljevidov…)najuč<strong>in</strong>kovitejšo obrambo pred banali<strong>za</strong>cijo<strong>in</strong> pogubnimi posledicami urbani<strong>za</strong>cije,saj vsaka pokraj<strong>in</strong>a, <strong>za</strong> katero je značilnasvojstvena podoba, v kolektivni predstavipredstavlja nazoren primer.To sredstvo poslanci dobro poznajo (v nasprotjuz bolj abstraktnimi <strong>za</strong>koni <strong>in</strong> postopki, kot jenedavni Zakon o obalnem območju, ki ostajaslabo razumljen <strong>in</strong> <strong>za</strong>to tudi slabo izvajan) <strong>in</strong> gaspoštujejo. Zakon je drzen, ker <strong>za</strong>vzema stališčedo lastniškega prava z uvedbo klasifikacije z alibrez pristanka lastnika <strong>prostor</strong>ov, v kolikor je toutemeljeno s splošnim <strong>in</strong>teresom 1 . Sicer pa je bilZakon z dne 2. maja 1930, sestavljen s stranislužbe m<strong>in</strong>istra <strong>za</strong> okolje, ki razpolaga zrécente loi Littoral qui demeure peu comprise et doncpeu utilisée) et elle est respecté par eux. La loi estaudacieuse car elle prend position vis à vis du droitde propriété en <strong>in</strong>stituant le classement avec ou sansl’accord du propriétaire des lieux, du moment que l’<strong>in</strong>térêtgénéral le justifie 1 . Au delà de ses qualités, laloi du 2 mai 1930 est mise en œuvre par un servicedu m<strong>in</strong>istère de l’Environnement qui possède desarchives, une mémoire, des opérations, un personnelmotivé sur cette question. Ce service s’appuie surle travail de 45 <strong>in</strong>specteurs des sites, soit enmoyenne deux par région. Il est par ailleurs étayé parune Inspection Générale des Sites. Ces <strong>in</strong>stitutions,qui se confortent mutuellement (car ils soumettentensemble régulièrement des dossiers à la CommissionNationale Supérieure des Sites), ont permis àtrès peu de frais pour la collectivité, de ma<strong>in</strong>tenir jusqu’ici,une certa<strong>in</strong>e qualité des sites en France. Si lepatrimo<strong>in</strong>e paysager est pensé comme le moteur dudéveloppement local, il peut permettre avec la loi de1930 un plan de gestion et de développement local97Delavnica 1 / Workshop 11Če lastnik soglaša, se pokraj<strong>in</strong>o klasificira s preprostim m<strong>in</strong>istrskim odlokom. Če ne soglaša, se klasifikacijo razglasi po mnenju Višje komisije zemljišč zdekretom Državnega sveta. Odločitev je priglašena lastniku <strong>in</strong> županu, ki je pristojen <strong>za</strong> izvajanje sklepa <strong>in</strong> ki nastopa kot <strong>za</strong>stopnik države <strong>in</strong> ne obč<strong>in</strong>e.Si le propriétaire est consentant le site est classé par simple arrêté m<strong>in</strong>istériel. S‘il ne l’est pas le classement est prononcé après avis de la Commission supérieuredes sites par décret du conseil d’état. La décision est notifié au propriétaire et au maire qui est chargé de l’exécution de la décision et qui <strong>in</strong>tervient en qualitéd’agent d’état et non de la commune.2Pri podaljšanjih <strong>za</strong>kona v letih 1906 <strong>in</strong>1913 je Zakon z dne 2. maja 1930 prešel od natančno opredeljenega varstva k širšemu varstvu, ki se nanaša nanaravne znamenitosti <strong>in</strong> slikovite tvorbe. Pojem pokraj<strong>in</strong>ske znamenitosti je manj omejen. Ukrep razvrščanja dejansko opredeljuje lastnosti <strong>in</strong> značilnosti<strong>prostor</strong>a. Zakonitih kriterijev je pet vrst: umetniški, zgodov<strong>in</strong>ski, znanstveni, bajeslovni ali slikoviti.Umetniška znamenitost je <strong>prostor</strong>, ki je opazen <strong>za</strong>radi arhitekturne ali kiparske značilnosti, ploščad Les Invalides v Parizu, četrt La Défense, Trg Sv. Markav Benetkah …Zgodov<strong>in</strong>ska znamenitost je <strong>prostor</strong>, na katerem se je odvijal pomemben dogodek (ne glede na časovno oddaljenost), hiša, kjer je prebival Boétie vSarlatu, plaže na kraju izkrcanja v Normandiji.Znanstvena znamenitost je <strong>prostor</strong>, na katerem obstajajo dokazi, ki pripadajo trem naravnim kraljestvom, <strong>in</strong> ki uživa določen sloves <strong>za</strong>radi svojegarastl<strong>in</strong>stva, živalstva ali m<strong>in</strong>eralnih bogastev: paleontološka najdišča ali najdišča fosilov, naravni rezervat Camargue, meteoritska pokraj<strong>in</strong>a Rochechouart,jame Grottes des Demoiselles v dol<strong>in</strong>i reke Verdon, najdišča d<strong>in</strong>o<strong>za</strong>vrovih jajc v Beaurecueilu v ustju reke Rone.Bajeslovna znamenitost je <strong>prostor</strong>, s katerim sta pove<strong>za</strong>na ljudski ali bajeslovni spom<strong>in</strong> ali tradicija: grobnica čarovnika Merl<strong>in</strong>a <strong>in</strong> vodnjak vile Viviane vbliž<strong>in</strong>i Paimponta, gozd Brocéliande, kjer se je odvijala legenda o kralju Arturju, skala Lorelei na reki Ren.Slikovita pokraj<strong>in</strong>ska znamenitost je pokraj<strong>in</strong>a, ki jo je vredno upodobiti, kakršne prizor bi bil pravšen <strong>za</strong> predmet slikovne upodobitve. Majhni <strong>prostor</strong>čki zvodnjaki mesta Aix-en-Provence, <strong>za</strong>liv Neaplja, pristanišče Sauzon na Belle-Ile-en-Mer…Razvrščanje ima zmožnost vzdrževanja kakovosti določenega <strong>prostor</strong>a, kajti razvrščanje poteka pod vodstvom države, torej predstavnika, ki je sam <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nk ohranjanju teh značilnosti. M<strong>in</strong>ister je pooblaščen s strani republike, <strong>za</strong> javne <strong>za</strong>deve <strong>in</strong> z jamstvom dolgoročnega splošnega <strong>in</strong>teresa. Tega ne omogočanoben drug ukrep.Uvrstitev pokraj<strong>in</strong>e v kategorijo ne pomeni, da tam ni mogoče ničesar početi, temveč nasprotno, cilj tega je ohranjanje življenja pokraj<strong>in</strong>e, ed<strong>in</strong>a <strong>za</strong>hteva jele, da se ne uničuje njenih značilnosti.Pokraj<strong>in</strong> ni mogoče ne uničiti ne spremeniti njihovega stanja ali vidika brez posebnega pooblastila m<strong>in</strong>istra.Drugi ukrepi so odvisni od odločitve lokalnih skupnosti, ki so podrejene volilnim term<strong>in</strong>skim načrtom. Vsak razume dolgotrajnost sklepa skupnosti, katerihlegitimnost je omejena s šestletnim mandatom. Kljub temu se na to dejstvo nikoli ne spomnimo.Niti se nikoli ne posvečamo raziskovanju specifičnosti določenih krajev.Dans le prolongement de la Loi de 1906 et de 1913, La loi du 2 mai 1930 passe d’une protection ponctuelle à une protection plus large relative à la protection desmonuments naturel et pittoresque. Elle dégage une notion de site. La mesure de classement déf<strong>in</strong>it en effet les qualités et les caractères d’un lieu, Les critère de laloi sont au nombre de c<strong>in</strong>q: artistique, historique, scientifique, légendaire ou pittoresque.Le site artistique est un lieu remarquable par sa qualité architecturale ou sculpturale, l’esplanade des <strong>in</strong>valides à Paris, le quartier de la Défense, la place St Marc àVenise…Le site historique est celui qui a été le siège d’un événement important (quelle que soit son ancienneté) La maison où à vécut la Boétie à Sarlat, les plages dudébarquement de Normandie.Le site scientifique est un endroit qui contient des témo<strong>in</strong>s appartenant aux trois règnes de la nature et jouit d’une certa<strong>in</strong>e réputation pour sa faune sa flore ou sesrichesses m<strong>in</strong>éralogiques: les gisements paléontologiques ou fossilifères, la réserve naturelle de Camargue, le site de la météorite de Rochechouart, la Grottes desDemoiselles dans le Verdon, le gisements d’œufs de d<strong>in</strong>osaures à Beaurecueil dans les Bouches du Rhône.Le site Légendaire est un lieu auquel s’attachent un souvenir ou une tradition du Folklore ou de la légende: le tombeau de Merl<strong>in</strong> l’enchanteur et la fonta<strong>in</strong>e de lafée Viviane près de Paimpont, la forêt de Brocéliande qui abrita la légende du roi Arthur, le rocher de la Loreleï sur le Rh<strong>in</strong>.Le site pittoresque est le site digne d’être pe<strong>in</strong>t, celui dont l’aspect serait propre à fournir un sujet de tableau. Les petites places avec fonta<strong>in</strong>e à Aix-en Provence,la baie de Naples, le port de Sauzon à Belle-Ile-en-Mer…Le classement a la capacité de ma<strong>in</strong>tenir les qualités d’un lieu, car le classement est sous l’autorité de l’état, de son représentant, qui est lui-même tenu de conserver ces caractères. Le m<strong>in</strong>istre est le mandataire de la république, de la chose publique et le garant de l’<strong>in</strong>térêt général sur le long terme. Aucune autre mesurene permet cela.Le classement d’un site ne signifie pas qu’on ne puisse rien faire sur un site, tout au contraire, il cherche à conserver le site vivant, il exige seulement qu’on nedétruise pas ses caractères.les sites ne peuvent ni être détruits, ni être modifiés dans leur état ou leur aspect sans autorisation spéciale du m<strong>in</strong>istre. Les autres mesures dépendent de décisionde collectivités locales soumises à des échéanciers électoraux. Chacun comprend la pérennité de décision de collectivités qui ont une légitimité limitée à 6 annéesde mandats. Pourtant jamais on rappelle cet état de fait. Jamais non plus, on explore la spécificité d’un lieu.
98Delavnica 1 / Workshop 1<strong>za</strong>devnimi arhivi, memorandumom, postopki <strong>in</strong>motiviranim osebjem. Ta služba se opira na delo45 kraj<strong>in</strong>skih <strong>in</strong>špektorjev, kar pomeni povprečnodveh na posamezno regijo. Poleg tega gapodpira Generalni <strong>in</strong>špektorat <strong>za</strong> kraj<strong>in</strong>o. Teustanove, ki se med seboj dopolnjujejo (aktenamreč skupaj predložijo Nacionalni komisiji <strong>za</strong>kraj<strong>in</strong>o), omogočajo zelo nizke stroške <strong>za</strong>kolektivno vzdrževanje določene kakovostifrancoskih pokraj<strong>in</strong> do današnjega dne. Če se nakraj<strong>in</strong>sko dedišč<strong>in</strong>o gleda kot na pogonsko silolokalnega razvoja, lahko z Zakonom iz leta 1930omogoča načrt upravljanja <strong>in</strong> lokalnega razvoja,ki se uresničuje s sklepanjem pogodb medrazličnimi akterji. Miselnost, ki se ne opira naprepovedi, ampak na potrebo po kont<strong>in</strong>uiteti. Vravnovesju, ki se vzpostavlja med tradicijo, kiohranja spom<strong>in</strong>e, <strong>in</strong> upanja polnimi <strong>in</strong>ovacijami,je ta osnova <strong>za</strong> poslance postala priložnost <strong>za</strong>spodbudo k ohranjanju pokraj<strong>in</strong>.Ta zgledni <strong>in</strong>stitucionalni vzorec bi bilo trebaokrepiti <strong>in</strong> razviti pove<strong>za</strong>ve z Evropo.V sedanji pravosodni razvejanosti Zakon iz leta1930 2 predstavlja večjo zmožnost upiranjazunanji banali<strong>za</strong>ciji, saj so specifične lastnostidoločene pokraj<strong>in</strong>e razlog <strong>za</strong> njeno privlačnost.Pokraj<strong>in</strong>ska znamenitost predstavlja kraj<strong>in</strong>skikapital. Uvedba klasifikacije <strong>prostor</strong>a je težkanaloga.Danes obstaja nedvoumna potreba po okrepitvivarstva pokraj<strong>in</strong>. Znova se spomnimo, da igrajopomembno vlogo v zvezi z bodočimi<strong>za</strong>poslitvami v skupnostih (ki same po sebi nepovzročajo delokali<strong>za</strong>cije).V nasprotju s splošnim prepričanjem v Francijiobstaja le nizek odstotek <strong>za</strong>ščitenih pokraj<strong>in</strong> 3 , ki<strong>za</strong>vzemajo 1,4 % nacionalnega ozemlja. Spodporo republikanskega gibanja velikihumetnikov <strong>in</strong> vizionarskih pisateljev 19. stoletjaje <strong>za</strong>ščita pokraj<strong>in</strong> še vedno pove<strong>za</strong>na zumetnostjo življenja po francosko. Glede na to,da je v pariški regiji vsako leto 20.000 haporabljenih 4 <strong>za</strong> razčlovečeno urbani<strong>za</strong>cijo, je<strong>za</strong>hteva po izravnavi <strong>in</strong> volja prebivalstva doohranjanja življenjskega sloga pove<strong>za</strong>na skakovostjo kraj<strong>in</strong>e.qui se réalise par une contractualisation entre lesdifférents acteurs. Une pensée qui s’appuie non passur le seul <strong>in</strong>terdit mais sur le beso<strong>in</strong> d’une cont<strong>in</strong>uité.Dans un équilibre retrouvé entre la tradition porteusede mémoire et l’<strong>in</strong>novation d’espoir, cet appui deviendraitl’occasion d’un encouragement à la sauvegardedes sites pour les élus.Ce modèle <strong>in</strong>stitutionnel exemplaire devrait être renforcéet il faudrait développer des liens avec l’Europe.Dans le mille feuille juridique actuel la loi de 1930 2présente une capacité plus grande à résister contrela banalisation extérieure car les qualités spécifiquesd’un site en font son attrait. Un site constitue un capitalpaysager. Instaurer un classement sur un lieuest une tâche ardue.Il existe aujourd’hui une nécessité absolue de renforcerla protection des sites. Ils constituent, nous lerépétons, une part importante des emplois communautairesà venir (non dé localisables par essence).Contrairement à l’idée reçue, il n’existe qu’un trèsfaible pourcentage des sites protégés 3 en Francereprésentant 1,4 % du territoire national. Soutenuepar le mouvement républica<strong>in</strong> des grands artistes etdes grands écriva<strong>in</strong>s visionnaires du XIXe siècle, laprotection des sites reste attachée à l’art de vivre àla française. Face aux 20 000 ha consommés 4 chaqueannée en région parisienne, par une urbanisationdéshumanisée, la demande de compensation etla volonté des populations de préserver le cadre devie est attachée à la qualité des paysages.Sur le second po<strong>in</strong>t: Les artistes ont enf<strong>in</strong> fortementcontribué à développer une sensibilité particulière aupaysage qui a imprégné la société toute entière.Cette culture paysagère est également liée au travailde tous ceux qui <strong>in</strong>terviennent sur le paysage. Agriculteurs,forestiers, jard<strong>in</strong>iers, paysagistes, architectes,<strong>in</strong>génieurs…, tous les hommes de l’art ord<strong>in</strong>aires,tous aménageurs, ils ont créé des formes nouvellesqui se sont ancrées dans l’histoire et la géographiedes lieux. Appréciés par les habitants, lesnouveaux paysages sont devenus des référencesqui, à leur tour, ont <strong>in</strong>spiré les artistes. L’idée qu’ilexiste une relation entre le »beau« et le »bon«(l’utile) est a<strong>in</strong>si née d’une sensibilité et d‘une esthétiquepartagées. Des expressions telles que »l’agri-3Pod tem razumem razvrščene pokraj<strong>in</strong>e.J’entends ici sites classés.4Glej podatkovno bazo Océan <strong>in</strong> organe ocenjevanja regionalnega direktorata <strong>za</strong> storitve v pariški regiji (DREIF).Voir base de données Océan et <strong>in</strong>stances d’évaluation du DREIF.
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47:
2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49: prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51: pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53: Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55: Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57: 1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59: jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61: Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63: Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65: e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67: krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69: ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71: 16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73: kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75: Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77: je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79: kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81: vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83: namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85: Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87: dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89: scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91: Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93: skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95: zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97: meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 100 and 101: Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103: Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105: Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107: Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108: 107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112: Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114: 112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116: 114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118: 116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120: UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122: 120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124: 122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126: 124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128: 126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130: Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132: 130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134: 132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136: 134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138: 136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140: 138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142: 140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144: Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146: 144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148: 146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164:
162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166:
open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168:
166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170:
168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172:
170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174:
172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176:
174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178:
176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180:
178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182:
180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184:
182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186:
184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188:
186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190:
188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192:
Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194:
192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196:
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198:
196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200:
. . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202:
Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204:
202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206:
204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208:
206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210:
208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212:
210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214:
212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216:
214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218:
Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220:
218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222:
Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224:
222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226:
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228:
226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230:
228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232:
230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234:
232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236:
Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238:
236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240:
238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242:
240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244:
242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246:
244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248:
246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250:
248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252:
250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254:
252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256:
2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258:
256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260:
258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262:
Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264:
262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266:
264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268:
266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270:
268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272:
270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274:
272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276:
274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278:
276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280:
278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282:
. . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284:
Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286:
284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287 and 288:
286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 289 and 290:
288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292:
290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294:
292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296:
294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298:
Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300:
298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302:
300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304:
302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306:
304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308:
306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310:
308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312:
310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314:
312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316:
Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318:
Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320:
Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322:
Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324:
Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326:
Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328:
Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330:
Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332:
Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333:
FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP