meri 13 kilometrov <strong>in</strong> priča o visokiumetnosti urejanja kraj<strong>in</strong>e na francosk<strong>in</strong>ač<strong>in</strong>, v uprizoritvi dol<strong>in</strong>e <strong>in</strong> palače Maurepasv Jouars Pontchartra<strong>in</strong>u.– Potem je tu še odkritje Opalne obale, kjer seje prvotno <strong>za</strong>čel kopališki turizem XIX. stoletja,ob čemer se spomnimo, da je Pušk<strong>in</strong>svoji ljubljeni obljubil, da jo bo »odpeljal vBoulogne«. Obmorska kraj<strong>in</strong>a znova prikličev spom<strong>in</strong> ed<strong>in</strong>stveni sloves tedanjih letoviščob Severnem morju. Kljub temu pa v vojnipri<strong>za</strong>deta pristaniška mesta, ki so danes<strong>za</strong>puščena <strong>za</strong>radi <strong>in</strong>dustrije, ki je <strong>za</strong>menjalakopališke dejavnosti, delujejo kakor kraji, kitrpijo <strong>za</strong>radi travme dolgotrajnega <strong>za</strong>nemarjanja.Vseeno je spregledana kakovostteh termalnih kraj<strong>in</strong> ed<strong>in</strong>stvena <strong>in</strong> znovapremalo poznana. Primer Malo-les-Ba<strong>in</strong>s,kopališke četrti v mestu Dunkerque, ki jo je<strong>za</strong>snoval gusarjev s<strong>in</strong> Gaspard Malo, ki je billeta 1848 izvoljen <strong>za</strong> poslanca v državnemzboru, kjer je spoznal Victorja Hugota, pa tudislikarje, umetnike, kakšna sta Viollet le Ducali Charles Garnier, arhitekt Pariške opere.Umetniki, ki jih je pritegnil v Malo <strong>in</strong> ki sokasneje kot izvirno iznajdbo zgradili osupljiveobmorske vile.In če dandanes moji študentje, kadar obravnavajoobmorsko kraj<strong>in</strong>o, hiše v Malojuocenjujejo kot »niz draguljev«, se to nanaša nadelovanje umetnikov na Opalni obali. V Calaisu,<strong>in</strong>dustrijskem mestu čipk, ki je danes <strong>za</strong>puščeno<strong>in</strong> je do neke mere postalo revno mesto, kjer sepojavljajo številni družbeni problemi, je poletnaplaža <strong>prostor</strong> srečevanja <strong>in</strong> družbenega miru. Naplaži je k mirnosti tega kraja pripomoglaodsotnost družbenih razlik <strong>in</strong> v tri vrsterazvrščene kab<strong>in</strong>e mladih, ki tja celo poletje<strong>za</strong>hajajo v velikem številu.– V<strong>in</strong>ogradi vasi Château-Challon. Na prvijurski planoti, ob vstopu v odmaknjeniBaume-les-messieurs, na gorskem slemenu,ki je videti nedostopen, leži v<strong>in</strong>ograd. To jezelo staro zemljišče, opatija je bila namreč dorevolucije obljudena s 25 damami plemenitegarodu, ki so pridelovale to rumeno v<strong>in</strong>obledo zlate barve, ki je odličnega okusa. Tozelo posebno v<strong>in</strong>o, ki zori v hrastovih sodihšest let <strong>in</strong> tri mesece. Gre <strong>za</strong> v<strong>in</strong>o, pri kateremse trto sorte Savang<strong>in</strong> obira v času prvezmr<strong>za</strong>li, <strong>in</strong> pri katerem se razvije zeloposebna aroma oreha, da okus v ustihpaysages littoraux font remonter à la mémoirel’extraord<strong>in</strong>aire réputation des stations de la merdu Nord à cette époque. Pourtant les villes portuairesamputées par la guerre, désertéesaujourd’hui par l’<strong>in</strong>dustrie, qui avait remplacé l’activitébalnéaire apparaissent comme des lieuxtraumatisés par une série d’abandon. La qualitéméprisée de ces sites thermaux est pourtant uniqueet encore une fois mal connue. L’exemple deMalo-les-Ba<strong>in</strong>s, le quartier balnéaire à Dunkerqueconstruit par un fils de corsaire, GaspardMalo, élu député à l‘Assemblée Nationale en1848, où il y rencontre Victor Hugo mais aussides pe<strong>in</strong>tres, des artistes comme Viollet le Ducou Charles Garnier, architecte de l’Opéra de Paris.Artistes, qu’il attire à Malo et qui vont édifierdans une <strong>in</strong>vention orig<strong>in</strong>ale les étonnantes villasde bord de mer.Et si aujourd’hui, mes étudiants lorsqu’ils travaillentsur le littoral qualifient les maisons de Malo comme»un collier de pierre précieuses« cela tient à l’engagementdes artistes sur la côte d’Opale. A Calais, laville <strong>in</strong>dustrielle de la dentelle aujourd’hui désertée etdevenue, pour partie, une ville pauvre, où se pose denombreux problèmes sociaux, la plage l’été est unlieu de rencontre et de paix sociale. Sur la plage, pasde différence sociale et sur les trois rangées de cab<strong>in</strong>esles jeunes qui y viennent en nombre tout l’été,ont pacifié l’espace.– Le vignoble de Château-Challon. Sur le premierplateau jurassien, à l’entrée de la célèbre reculéede Baume-les-messieurs le vignoble est implantésur une croupe de montagne qui paraît<strong>in</strong>accessible. C’est un doma<strong>in</strong>e très ancien, l’abbayea été peuplée jusqu’à la Révolution par 25dames nobles qui ont produit ce v<strong>in</strong> jaune, couleurd’or pâle, qui est excellent. Ce v<strong>in</strong> très particuliermûri en fût de chêne pendant six ans ettrois mois. Il s’agit d’un v<strong>in</strong> dont le cépageSavagn<strong>in</strong> est récolté aux premières gelées et quidéveloppe des arômes de noix, de pierre decurry très particulier et dont on garde très longtempsen bouche, le goût. Un litre de jus de rais<strong>in</strong>produit seulement 62 centilitres de v<strong>in</strong>- ce quis’évapore est appelé »la part des anges« et labouteille qui contient le précieux breuvage s’appellele clavel<strong>in</strong>. Ces abbesses qui ont cultivédepuis le haut Moyen Age ce vignoble, devaientfaire état de seize quartiers de noblesse, huitpaternelle, huit maternelle. Comme elles étaientliées à de nombreuses têtes couronnées, ellesont pu faire la promotion de ce vignoble situé àl’orée d’une lo<strong>in</strong>ta<strong>in</strong>e reculée du Jura. La pricesse95Delavnica 1 / Workshop 1
96Delavnica 1 / Workshop 1ostane še zelo dolgo. Iz enega litra grozdnegasoka nastane samo 62 centilitrov v<strong>in</strong>a –tisto, kar izpari, imenujem »angelski delež«,steklenica, v kateri je dragocena pijača, pa seimenuje »Clavel<strong>in</strong>«. Opat<strong>in</strong>je, ki so že vvisokem srednjem veku gojile to trto, so moralevzdrževati šestnajst plemiških okolišev,osem očetovskih <strong>in</strong> osem mater<strong>in</strong>skih. Kerso ohranjale poznanstva s številnimikronami, so lahko spodbujale razvoj tegav<strong>in</strong>ograda, ki leži na robu oddaljenegaodmaknjenega konca gorovja Jura. Takodvorna pr<strong>in</strong>cesa kot dvor Karla V. sta to v<strong>in</strong>ookušala <strong>in</strong> tudi širila njegov sloves. To v<strong>in</strong>o jeimel rad tudi papež <strong>in</strong> vse to pojasnjuje, <strong>za</strong>kajso ga <strong>za</strong> visoke stroške prevažali po vsejEvropi. Kdo drug razen teh plemenitih dam,pripravljenih na izkušnje, kultiviranih <strong>in</strong>bogatih, bi torej lahko premogel dovoljpotrpljenja <strong>in</strong> sredstev, da bi šest dolgih letčakal na priložnost trženja obranega pridelka.Četudi so opat<strong>in</strong>je po revoluciji izg<strong>in</strong>ile, sov<strong>in</strong>ogradniki še naprej proizvajali to v<strong>in</strong>o <strong>in</strong>vzdrževali v<strong>in</strong>ograde, na katere so zeloponosni.Te zgodbe, ki se jih je poslužilo lokalnogospodarstvo, bi morale biti bolje <strong>za</strong>beleženetako v okviru ponovnega dotoka sredstev kottudi v okviru ustvarjanja delovnih mest. Če mostPegasus vsako leto prečka 500.000 obiskovalcev,je temu tako očitno <strong>za</strong>radi junaškezgodbe, ki jo znamenitost ohranja, namrečzgodbe o prvi akciji <strong>za</strong>veznikov <strong>za</strong> osvoboditevEvrope, v kateri so sodelovali mladeniči, stari od17 do 27 let. Čeprav je dol<strong>in</strong>a Gartempe, ki je poEvropi precej manj poznana, ker leži v osrčjuVienne v francoski regiji Poitou-Charentes,deležna <strong>in</strong>vesticij 300.000 oseb na leto, temudotoku popotnikov ne botruje toliko divja narava,temveč rečna kraj<strong>in</strong>a, kraj<strong>in</strong>a dol<strong>in</strong> <strong>in</strong> planot,pove<strong>za</strong>nih z revolucijo fiziokratov v obdobjurazsvetljenstva. Vlagati moramo torej znova vkulturno zgodov<strong>in</strong>o v smislu identifikacije <strong>in</strong>ocene kraj<strong>in</strong>e, kakor tudi v velike strukture, kisestavljajo njeno površje.ZaključekNa<strong>za</strong>dnje bi rada razvila dve <strong>za</strong>misli: na prvemmestu želim znova opozoriti, da so <strong>za</strong> to, da bipreučili <strong>in</strong> ocenili kraj<strong>in</strong>e <strong>in</strong> pokraj<strong>in</strong>e, potrebnaprilagojena sredstva <strong>in</strong> ustanove. In nadalje, daje ustvarjanje kakovostne kraj<strong>in</strong>e stvar projektov.Glede prve točke menim, da je Francija odkrilaše posebej uč<strong>in</strong>kovito sredstvo. To sredstvo bipalat<strong>in</strong>e comme la cour de Charles Qu<strong>in</strong>t ont consomméet apprécié ce v<strong>in</strong> et ils l’ont aussi faitconnaître. Ce v<strong>in</strong> était aimé aussi par le pape,tout cela explique que ce v<strong>in</strong> était charroyer àgrand frais dans toute l’Europe. Qui, donc autreque ces dames nobles, ouvertes aux expériences,cultivées et riches aurait eu la patience et lesmoyens d’attendre six longues années pour commercialiserla récolte. Bien que les abbessesaient disparues depuis la Révolution. Les vigneronsont cont<strong>in</strong>ué à produire ce v<strong>in</strong> et à entretenirle vignoble dont ils sont très fiers.Ces histoires mises au service de l’économie localedevraient être mieux comptabilisées tant sur le plandes rentrées de devises que sur celui des créationsd’emplois. Si Pegasus Bridge fait déplacer 500 000visiteurs chaque année, cela tient, bien évidemment,à l’histoire héroïque que porte le site, celle de la premièreaction engagée par les alliés pour la libérationde l’Europe et portée par de jeunes hommes de 17à 27 ans. Si la vallée de la Gartempe, beaucoupmo<strong>in</strong>s connue, sur le plan européen, car située aucœur de la Vienne dans la région du Poitou-Charentes en France, est elle, <strong>in</strong>vestie par 300 000personnes par an, cet afflux de voyageurs ne tientpas, à une nature sauvage, mais à des paysages derivière, de vallée et de plateau attachés à la révolutiondes physiocrates au siècle des Lumières. C’estdonc ces histoires culturelles que nous devonsré<strong>in</strong>vestir dans ce qui identifie et évalue les paysages,tout autant que les grandes structures composantle relief.ConclusionEn conclusion, je voudrai développer deux idées:d’abord je voudrai encore rappeler que pour être étudiéset évalués, les paysages comme les sites ontbeso<strong>in</strong> d’outils et d’<strong>in</strong>stitutions adaptés. Et Ensuiteque la création d’un paysage de qualité est affaire deprojets.Sur le premier po<strong>in</strong>t, la France a mis en place un outilparticulièrement bien approprié. Cet outil devrait ànotre sens servir de modèle aux <strong>in</strong>stitutions européennesou être mieux connu. La loi du 2 mai 1930sur les sites constitue en France (dans l’arsenal desprocédures juridiques; SCOT, DTA, PLU, Cartescommunales…) le rempart le plus efficace contre labanalisation et les méfaits de l’urbanisation puisquechaque site, porteur de son image, compose uneréférence illustrée dans la représentation collective.Ce dispositif est bien connu des élus (au contrairedes procédures et des lois plus abstraites, comme la
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47: 2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49: prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51: pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53: Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55: Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57: 1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59: jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61: Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63: Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65: e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67: krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69: ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71: 16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73: kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75: Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77: je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79: kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81: vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83: namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85: Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87: dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89: scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91: Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93: skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95: zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 98 and 99: po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101: Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103: Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105: Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107: Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108: 107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112: Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114: 112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116: 114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118: 116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120: UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122: 120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124: 122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126: 124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128: 126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130: Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132: 130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134: 132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136: 134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138: 136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140: 138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142: 140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144: Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146: 144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148:
146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164:
162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166:
open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168:
166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170:
168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172:
170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174:
172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176:
174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178:
176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180:
178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182:
180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184:
182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186:
184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188:
186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190:
188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192:
Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194:
192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196:
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198:
196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200:
. . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202:
Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204:
202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206:
204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208:
206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210:
208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212:
210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214:
212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216:
214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218:
Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220:
218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222:
Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224:
222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226:
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228:
226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230:
228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232:
230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234:
232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236:
Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238:
236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240:
238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242:
240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244:
242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246:
244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248:
246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250:
248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252:
250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254:
252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256:
2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258:
256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260:
258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262:
Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264:
262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266:
264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268:
266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270:
268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272:
270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274:
272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276:
274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278:
276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280:
278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282:
. . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284:
Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286:
284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287 and 288:
286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 289 and 290:
288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292:
290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294:
292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296:
294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298:
Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300:
298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302:
300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304:
302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306:
304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308:
306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310:
308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312:
310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314:
312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316:
Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318:
Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320:
Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322:
Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324:
Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326:
Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328:
Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330:
Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332:
Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333:
FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP