evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

82Delavnica 1 / Workshop 1pomemben vzvod za politiko konkurenčnostipodjetij ter krajin. Tako se pomen krajine krepi innadaljevanje je lahko podobno kot v regijiUmbrija, kjer so kot del dolgoročnega načrtauvrstili krajino v »Razvojni sporazum« (Patto perlo sviluppo), ki so ga podpisala vlada tergospodarske in socialne sile iz regije.Vendar težave, povezane s predlogom, ki želipovečati pomen krajine in posledično spremenitisisteme prostorskega načrtovanja in upravljanja,ostajajo.Če pogledamo na zadevo bolj podrobno, gretorej za potrebo po vzpostavitvi nove oblikerazmerja med nadzornimi organi regij, provinc,občin in države pri snovanju načrta krajine ali,podrobneje, pri pregledni povezavi sprejetihmodelov upravljanja in izgradnji procesa izdelavenačrta.Potrebno se je spomniti izkušenj regije Marche,ki se ponaša z enim najboljših načrtov krajine,izdelanim v devetdesetih letih, ki je v veljavi šedanes. Načrt vključuje niz smernic za ohranitevzgodovinsko-kulturnih, botanično-rastlinskih ingeomorfoloških vrednot, ki so priznane naregionalnem nivoju. Načrt se prav tako dotikaobčin in njihovega lokalnega zavedanja priobravnavanju predlogov za spremembo tehsmernic na stopnji posodobitve občinskihnačrtov za usklajevanje z regionalnim krajinskimnačrtom.Zanimiva raziskava o odnosu občinskih vladkakšnih deset let pozneje je omogočila opredelitevtreh vrst odziva.Pasivni odnos popolnoma nekritičnega sprejemanjaomejitev, ki jih je uvedla regionalna vlada,pogajalski odnos, katerega namen je sprostitiobmočja največjega interesa za razvoj naselij, sprenašanjem omejitev na ostala, manj zaželenaobmočja; in končno odnos dialoga, ki se vmešav odločitve, ki jih je sprejela regionalna vlada indodaja bolj podrobno zavedanje in razumevanjevrednot z vidika lokalne družbe.Zaradi te izkušnje lahko sedaj osnujemo novmodel upravljanja, ki dopušča interakcijo medrazličnimi subjekti in v vsakem primeru določanekaj osnovnih odločitev, ki ponujajo jamstvoglede primarnih zahtev ohranitve.Italy has not been able to manage to govern thelandscape as a result of the objective difficultyof facing up to economic and social processesthat overrun the delicate landscapes that wehave inherited. This is also true because it doesnot manage to create a co-operation betweenthe competent State organisms responsible forthe conservation of cultural heritage and thelandscape and the Regional and Municipal Governmentswho, by law, have the power to planand govern the landscape. Finally, there is theproblem that Italy is unable to effectively unitethe policies of conservation with those of thevalorisation of its patrimony, given that the currentlegislation has disputably separated conservationfrom valorisation, respectively attributingthe first to the sole competence of the State andthe second to be fought over between the Stateand Regional Governments.Within this situation, the success of the policiesof protection and management of the landscapeis entrusted not only to the possible convergencebetween Landscape Plans and local MasterPlans. More in general, it refers to the necessityof adopting a new model of multi-level governancethat involves a lot of institutions rangingfrom the European Union to the nationalState Government and the Regional, Provincialand Municipal Governments.Isolating the conservation of the landscape fromthe interdependence between the various institutionsat various levels is not a winning move,as we have witnessed with those policies of simplerestriction that tend, inevitably, to be appliedonly to limited portions of the landscape. Confrontingthe challenge is, however, equally risky,above all if the value of the landscape is not sufficientlyappreciated by the various institutionalsubjects involved.An important impulse is provided by the neweconomy that awards the conditions of singularityand quality of context, and thus finds, in thelandscape, a significant lever for policies ofcompetitivity of both businesses and the landscape.It is thus possible to reinforce the importanceof the landscape, and to proceed, as in theRegion of Umbria, which, as part of a long rangeplan, has introduced the landscape within the»Development Agreement« (Patto per losviluppo) signed by government and the economicand social forces present in the region.