evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

80Delavnica 1 / Workshop 12. Sprememba sistema upravljanja krajinVečje težave pri doseganju ciljev kakovostikrajine so v problematičnem razmerju medsistemi upravljanja rabe zemljišč in sistemiohranjanja krajine. Te težave so posledicaraznolikosti vpletenih interesov in se rednoodražajo v raznolikosti disciplinarnih tradicij inupravnega aparata.V Italiji moramo prav tako upoštevati nerešenonasprotje, ki izhaja iz zakonske razlagetemeljnega ustavnega člena 9, ki priznavaprimarno naravo estetsko-kulturne vrednostikrajine ob upoštevanju vseh drugih vrednot,vključno z ekonomskimi. Močna potrditev, kitežko najde primerjavo v kakšni drugi evropskidržavi, prav tako omogoča uvedbo omejitev brezekonomske kompenzacije za lastnike posesti, kijih zadevajo ti isti restriktivni ukrepi.V skladu s tem načelom smo dolgo časaposkušali upravljati krajino, element javnedediščine odličnosti, na avtoritativen način, ki jenamensko odmaknjen od domene demokratičnihrazprav, da bi zajamčili njeno pravilnoohranitev, ki je iznad ostalih vrednot. Poleg tegapooblastila nadzornikov, ki so tako neomejenakot avtokratska, pri interpretaciji estetskokulturnihvrednot predstavljajo skladen izraz tevizije ohranitve, ki temelji na posebni metodidržavne vlade.Trenutno se položaj temeljito spreminja vprimerjavi z obdobjem pred približnopetdesetimi leti, ko so na upravljanje gledali kotna pojem, ki je ločen od ohranjanja. Vedno večjepodeljevanje pooblastil, ki spremlja spreminjanjenaše družbe in institucionalnega sistema,povzroča krizo centralističnega sistema državein zahteva ponovno zasnovo institucionalnihstruktur v prid novega, bolj uravnoteženegamodela lokalnih in centraliziranih pooblastil.Krajina postane poglavitni element vzapletenem klobčiču pooblastil in odgovornostimed državo, regijami in lokalnimi organi. Potemko so se vključile regionalne, provincialne inobčinske vlade, so se stvari spremenile.Vrednost krajine in lokalnega razvoja se naprizorišču pojavljata v zelo pozitivni luči. Končnose soočamo s konkretno možnostjo združitvekrajine, ozemlja in gospodarstva. Vendar ostajaravnotežje med različnimi področji zeloprilagodljivo in resnično tvegamo, da bomožrtvovali krajino zaradi pristopa, ki neizbežnointerpreted as »the result of shaping processesrather than as an end in itself« imposed by thedesign process (Mertins, 2003).The testing grounds for landscape urbanism are,in truth, still infrequent and do not appear tohave fully demonstrated the innovative potentialof this approach. One example of an experiencethat appears to be of great interest is the competitionfor Downsview Park in Toronto, presentedas an opportunity to reinvent the park asa flexible urban landscape for a local society inevolution (Mertins, 2003; Blum, 2004). We canalso look at other projects in Holland, in particularLeidsche Rijn, designed by West8 or the »Uitde Klei getrokken« programme, the new landscapesof the polders based on the project byBureau Vista (Diekman, 1999).In more general terms, this new vision appearsto still be in an embryonic state, and there ismuch to be done in order that it affirm itself asa new trans-disciplinary perspective that will allowfor the management of local territories in fullharmony between urbanism and landscape.2. The readjustment of the system of landscapegovernanceThe major difficulties in achieving landscapequality objectives lie in the problematic relationshipsbetween systems of land use managementand systems of landscape conservation.These difficulties are the consequence of thediversity of the interests involved, and they areregularly reflected in the diversity of the disciplinarytraditions and the apparatus of management.In Italy we must also consider the still unresolvedcontradiction that arises from a legitimate interpretationof the fundamental article 9 of theConstitution that, in fact, recognises the primarynature of the aesthetic-cultural value of the landscape,with respect to all other values, includingeconomic ones. This strong affirmation, whichfinds very little comparison in other Europeancountries, also allows for the application of restrictionswithout economic compensation forlandowners of properties that are affected bythese same restrictive measures.In light of this principle we have long sought togovern the landscape, the element of public heritagepar excellence, in an authoritative manner