evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Razvijanje rešitev, ki zagotavljajo, da lahko tudijavni vidiki in dojemanja vplivajo na sprejemanjeodločitev glede prihodnosti krajine, je zaraditega bistvenega pomena za uspeh konvencije.V Angliji je bilo izvedenih nekaj poskusov. Nekajlokalnih skupnosti je vzpostavilo svoje lastneLCA na nivoju občine, ponekod tudi ob podporistrokovnjakov za krajine. Pri drugih projektih jebil zagotovljen boljši dostop do krajine,predvsem za ljudi, ki imajo težave z dostopom,ali pa so bile ustvarjene priložnosti za delo vkrajini pri njenem upravljanju. Pri številnihprojektih so bila zbrana javna mnenja ali zgodbeo krajini na lokalni ravni in na ravni mesta,posvetovanje s »partnerji« in skupnostjo papostaja vse pogostejše pri projektih LCA, ki jihusmerja strokovno mnenje. Vendar gre le zaposamezne in redke primere, razvoj vključevanjaskupnosti v opredelitev krajine pa mora postatiprednostna naloga.Na koncu naj še enkrat poudarimo glavninamen ocenjevanja in opredeljevanja krajine(glej »Using HLC«, dostopno na www.englishheritage.org.uk)– oblikovanje prihodnjih krajin.Pri uporabi teh metod obstajajo številneprednosti za raziskovanje in razumevanje,vendar pa je glavni namen izdelati novo in boljšerazumevanje, s pomočjo katerega bo mogočeobveščati in nuditi podporo pri sprejemanjuodločitev o prihodnji krajini. Te odločitve lahkosprejmejo kmetje, katerim lahko ocenapredstavlja dodatno razumevanje potekanastajanja krajine v nedavni in starejšipreteklosti, ki sega preko spominov. Mogoče teodločitve sprejemajo prostorski načrtovalci,katerim lahko opredelitev krajine predstavlja»širšo sliko«, znotraj katere je treba izvestiprihodnje načrtovanje, kot na primer pri uporabimetode HLC za ocenjevanje priložnosti, kot tudiomejitve za obsežno »rast stanovanj« (t. j. nenehnaurbanizacija severne Anglije), ali pa jimpomaga pri izbiri smeri in načrtovanju novihcest. Upravljavci zapuščin uporabljajo HLC, da bidoločili vpliv predlaganega razvoja takopoznanih in napovedanih arheoloških najdišč,kot tudi za to, da bi prilagodili spremembokrajine njenemu značaju. Kot je bilo omenjenože prej, sta obe metodi LCA in HLC delnacionalnega sistema za spremljanje spremembkrajine, kar predstavlja prvi korak pri njenemupravljanju. Odločitve, ki temeljijo na HLC inLCA, vse pogosteje vključujejo tudi odločitverazvijalcev in lastnikov zemlje, zaradi česar jeznačaj krajine kot vprašanje mogoče upoštevaticommunities have created their own LCA at parishlevel, sometimes with the support of landscapespecialists. Other projects have facilitatedbetter access to the landscape, especially forpeople with access difficulties, or have createdopportunities to work in the landscape on itsmanagement. Several projects have collectedpublic opinions or stories about landscape atlocal and site scale, and »stakeholder« and communityconsultation is increasingly commonduring expert-led LCA projects. But these examplesare few and far between, and the developmentof community involvement in landscapecharacterisation needs to be a high priority.Finally, let us remember the main purpose ofcarrying out landscape assessment and characterisation(cf »Using HLC«, downloadable atwww.english-heritage.org.uk) – shaping futurelandscapes. There are many gains for researchand understanding from applying thesemethods, but first and foremost the aim is to producenew and better understanding for a purposethat is able to inform and support decisionmakingabout the future landscape. Those decisionsmight be taken by farmers, for whom landscapeassessment can provide additional understandingof how landscape has been created inthe recent and the deeper past, beyond memory.They might be the decisions of spatial planners,for whom landscape characterisation can offerthe »bigger picture« within which to set forwardplanning, as for example in the use of HLC toassess opportunities as well as constraints forlarge scale »housing growth« (i. e. the continuedurbanisation of SE England), or for choosing theroute and design of new motorways. Heritagemanagers use HLC to identify the impact of proposeddevelopment of both known and predictedarchaeological sites, as well to help reconcilelandscape change with landscape character.As mentioned earlier, LCA and HLC are bothpart of the national system for monitoring landscapechange as a basic first step to managingit. Increasingly, too, the decisions that are beingbased on HLC and LCA include are those of developersand landowners, so that landscapecharacter as an issue can be taken into account(and can contribute the new designs) at the veryearliest stage of planning change. In that context,protected areas become less necessary:everywhere is landscape for somebody, and alldevelopment can be designed with on eye onimproving or maintaining its character.73Delavnica 1 / Workshop 1
74Delavnica 1 / Workshop 1(lahko pa pripelje do novih zasnov) že vnajzgodnejši fazi načrtovanja spremembe. Vtem pogledu postanejo varovana območja manjpotrebna: vse okrog nas je krajina za nekoga, vesrazvoj pa lahko poteka z namenom izboljšanja aliohranjanja njenega značaja.Del širše razprave na delavnici v Ljubljani se jeusmeril k zamislim o nasprotovanju spremembi,da bi s tem »rešili« nekatere dele krajine predspremembo. Ta vrsta reakcijskega (inkonzervativnega) pristopa k upravljanju je bilamogoče potrebna v zgodnejših časih, ko je biloohranjanje še nestrukturirano, s še manjdenarnimi sredstvi kot sedaj, osredotočeno naomejena mesta, zgradbe in spomenike (»stvari«namesto na celotno krajino). V ta pristop pravtako ni bila vključena javna podpora, kot je sedaj,deloma zaradi tega, ker so ta pristop dojemali,pogostokrat pa je tudi bil, samo stvar»strokovnjakov«, ki se ni preveč nanašala naživljenje ljudi. Na mojem področju je bila todokazna vrednost in ne (npr.) vrednost udobja aliidentitete arheoloških najdišč ali umetnostnegazgodovinskega pomena (namesto kontekstualnegamesta-vrednosti) zgodovinskih zgradb;na področju ekologije so bila majhna življenjskaokolja »zavarovana«, pri čemer pa niso bileupoštevane človeške in kulturne vrednote –biotska raznovrstnost, samo v korist živali ne patudi v korist ljudi, pri čemer so bili ljudje nekakoizključeni iz narave in niso bili njen del, kot vplivna krajino in ne kot njeni oblikovalci.ZaključekMetode, ki so bile navedene v tem kratkemprispevku, temeljijo na številnih načelih, ki vsiomogočajo, celo zahtevajo, uporabo novegapristopa k upravljanju krajine, ki je z vidikaoblikovanja prihodnjih krajin usmerjen bolj vprihodnost. Ta načela vključujejo interdisciplinarnorazumevanje, ki poskuša upoštevati vsepoglede; opredelitev in ocenjevanje celotnekrajine; ta krajina postavlja ljudi v središče (kerje predvsem, kot zahteva konvencija, načinopazovanja okolja skozi dojemanje ljudi); inprepoznavanje pomembnosti časa in s tem tudispremembe skozi čas, kot del značaja krajine.Podedovan značaj krajine je treba še vednovzdrževati in ohranjati, vendar kot del novekrajine in ne kot muzejski predmet. Krajina ni levečja vrsta spomenika ali kraja, je tudicelovitejša in bolj dinamična kot to. Le redko joPart of the wider discussion at the Ljubljanaworkshop turned towards ideas about opposingchange in order to »save« certain parts of thelandscape from change. This sort of reactive(and conservative) approach to managementwas perhaps necessary in earlier times whenconservation was un-structured, even more under-fundedthan it is now, focussed on discretesites, buildings and monuments (»things« ratherthe whole landscape). It was also lacking in publicsupport than it is now, partly because it wasperceived to be, and often was, solely about »expert«concerns that scarcely impinged on thelives of real people. In my own field, this was theevidential rather than e. g. the amenity or identityvalue of archaeological sites or the art historicalsignificance (rather than contextual placevalue)of historic buildings; in ecology, smallhabitats were »protected« but without recognitionof the human and cultural values –biodiversity only for the sake of animals ratherthan people as well, somehow seeing people asbeing outside nature not part of it, as an impacton landscape not as creators of it.ConclusionThe methods outlined in this short paper arebased on a number of principles that all allow,indeed require, a new approach to landscapemanagement, one that is more forward -lookingin terms of creating future landscapes. Theseprinciples include inter-disciplinary understandingthat tries to incorporate all ways of seeing;the characterisation and assessment of thewhole landscape; a strong recognition that allareas are somebody’s landscape; that landscape(because it is first and foremost as the conventioninsists a way of seeing the environmentthrough human perception) puts people at centre-stage;and recognition of the importance oftime and therefore of change through time aspart of landscape character.Inherited landscape character still needs to bekept and preserved, but as part of a new landscape,not as a museum object. Landscape isnot just a larger type of monument or site, it isboth more complex and more dynamic thanthat. It can rarely be preserved in a reserve, butneeds to be kept as part of the living, changingworld. Understanding landscape therefore leadsus to a new paradigm where character and context(local or national) count for more than fabric,where processes need to be sustained as
- Page 23 and 24: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33: DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35: vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37: žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39: področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41: - Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43: dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45: Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47: 2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49: prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51: pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53: Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55: Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57: 1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59: jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61: Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63: Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65: e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67: krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69: ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71: 16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73: kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 76 and 77: je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79: kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81: vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83: namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85: Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87: dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89: scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91: Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93: skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95: zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97: meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99: po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101: Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103: Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105: Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107: Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108: 107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112: Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114: 112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116: 114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118: 116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120: UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122: 120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124: 122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
Razvijanje rešitev, ki <strong>za</strong>gotavljajo, da lahko tudijavni vidiki <strong>in</strong> dojemanja vplivajo na sprejemanjeodločitev glede prihodnosti kraj<strong>in</strong>e, je <strong>za</strong>raditega bistvenega pomena <strong>za</strong> uspeh konvencije.V Angliji je bilo izvedenih nekaj poskusov. Nekajlokalnih skupnosti je vzpostavilo svoje lastneLCA na nivoju obč<strong>in</strong>e, ponekod tudi ob podporistrokovnjakov <strong>za</strong> kraj<strong>in</strong>e. Pri drugih projektih jebil <strong>za</strong>gotovljen boljši dostop do kraj<strong>in</strong>e,predvsem <strong>za</strong> ljudi, ki imajo težave z dostopom,ali pa so bile ustvarjene priložnosti <strong>za</strong> delo v<strong>kraj<strong>in</strong>i</strong> pri njenem upravljanju. Pri številnihprojektih so bila zbrana javna mnenja ali zgodbeo <strong>kraj<strong>in</strong>i</strong> na lokalni ravni <strong>in</strong> na ravni mesta,posvetovanje s »partnerji« <strong>in</strong> skupnostjo papostaja vse pogostejše pri projektih LCA, ki jihusmerja strokovno mnenje. Vendar gre le <strong>za</strong>posamezne <strong>in</strong> redke primere, razvoj vključevanjaskupnosti v opredelitev kraj<strong>in</strong>e pa mora postatiprednostna naloga.Na koncu naj še enkrat poudarimo glavn<strong>in</strong>amen ocenjevanja <strong>in</strong> opredeljevanja kraj<strong>in</strong>e(glej »Us<strong>in</strong>g HLC«, dostopno na www.englishheritage.org.uk)– oblikovanje prihodnjih kraj<strong>in</strong>.Pri uporabi teh metod obstajajo številneprednosti <strong>za</strong> raziskovanje <strong>in</strong> razumevanje,vendar pa je glavni namen izdelati novo <strong>in</strong> boljšerazumevanje, s pomočjo katerega bo mogočeobveščati <strong>in</strong> nuditi podporo pri sprejemanjuodločitev o prihodnji <strong>kraj<strong>in</strong>i</strong>. Te odločitve lahkosprejmejo kmetje, katerim lahko ocenapredstavlja dodatno razumevanje potekanastajanja kraj<strong>in</strong>e v nedavni <strong>in</strong> starejšipreteklosti, ki sega preko spom<strong>in</strong>ov. Mogoče teodločitve sprejemajo <strong>prostor</strong>ski načrtovalci,katerim lahko opredelitev kraj<strong>in</strong>e predstavlja»širšo sliko«, znotraj katere je treba izvestiprihodnje načrtovanje, kot na primer pri uporabimetode HLC <strong>za</strong> ocenjevanje priložnosti, kot tudiomejitve <strong>za</strong> obsežno »rast stanovanj« (t. j. nenehnaurbani<strong>za</strong>cija severne Anglije), ali pa jimpomaga pri izbiri smeri <strong>in</strong> načrtovanju novihcest. Upravljavci <strong>za</strong>pušč<strong>in</strong> uporabljajo HLC, da bidoločili vpliv predlaganega razvoja takopoznanih <strong>in</strong> napovedanih arheoloških najdišč,kot tudi <strong>za</strong> to, da bi prilagodili spremembokraj<strong>in</strong>e njenemu značaju. Kot je bilo omenjenože prej, sta obe metodi LCA <strong>in</strong> HLC delnacionalnega sistema <strong>za</strong> spremljanje spremembkraj<strong>in</strong>e, kar predstavlja prvi korak pri njenemupravljanju. Odločitve, ki temeljijo na HLC <strong>in</strong>LCA, vse pogosteje vključujejo tudi odločitverazvijalcev <strong>in</strong> lastnikov zemlje, <strong>za</strong>radi česar jeznačaj kraj<strong>in</strong>e kot vprašanje mogoče upoštevaticommunities have created their own LCA at parishlevel, sometimes with the support of landscapespecialists. Other projects have facilitatedbetter access to the landscape, especially forpeople with access difficulties, or have createdopportunities to work <strong>in</strong> the landscape on itsmanagement. Several projects have collectedpublic op<strong>in</strong>ions or stories about landscape atlocal and site scale, and »stakeholder« and communityconsultation is <strong>in</strong>creas<strong>in</strong>gly commondur<strong>in</strong>g expert-led LCA projects. But these examplesare few and far between, and the developmentof community <strong>in</strong>volvement <strong>in</strong> landscapecharacterisation needs to be a high priority.F<strong>in</strong>ally, let us remember the ma<strong>in</strong> purpose ofcarry<strong>in</strong>g out landscape assessment and characterisation(cf »Us<strong>in</strong>g HLC«, downloadable atwww.english-heritage.org.uk) – shap<strong>in</strong>g futurelandscapes. There are many ga<strong>in</strong>s for researchand understand<strong>in</strong>g from apply<strong>in</strong>g thesemethods, but first and foremost the aim is to producenew and better understand<strong>in</strong>g for a purposethat is able to <strong>in</strong>form and support decisionmak<strong>in</strong>gabout the future landscape. Those decisionsmight be taken by farmers, for whom landscapeassessment can provide additional understand<strong>in</strong>gof how landscape has been created <strong>in</strong>the recent and the deeper past, beyond memory.They might be the decisions of spatial planners,for whom landscape characterisation can offerthe »bigger picture« with<strong>in</strong> which to set forwardplann<strong>in</strong>g, as for example <strong>in</strong> the use of HLC toassess opportunities as well as constra<strong>in</strong>ts forlarge scale »hous<strong>in</strong>g growth« (i. e. the cont<strong>in</strong>uedurbanisation of SE England), or for choos<strong>in</strong>g theroute and design of new motorways. Heritagemanagers use HLC to identify the impact of proposeddevelopment of both known and predictedarchaeological sites, as well to help reconcilelandscape change with landscape character.As mentioned earlier, LCA and HLC are bothpart of the national system for monitor<strong>in</strong>g landscapechange as a basic first step to manag<strong>in</strong>git. Increas<strong>in</strong>gly, too, the decisions that are be<strong>in</strong>gbased on HLC and LCA <strong>in</strong>clude are those of developersand landowners, so that landscapecharacter as an issue can be taken <strong>in</strong>to account(and can contribute the new designs) at the veryearliest stage of plann<strong>in</strong>g change. In that context,protected areas become less necessary:everywhere is landscape for somebody, and alldevelopment can be designed with on eye onimprov<strong>in</strong>g or ma<strong>in</strong>ta<strong>in</strong><strong>in</strong>g its character.73Delavnica 1 / Workshop 1