evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
e) in the development of agriculture in the areaswith limited development potentials and inthe framework of the protection of nature andcultural heritage. The results can be used as thedata about the current state and tendencies andas a value assessment of the elements and partsof the space that are also in the competence ofthese sectors.63Delavnica 1 / Workshop 1ViriLiteratureMarušič, I. in sod.: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji.Metodološke osnove. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS zaprostorsko planiranje, Ljubljana, 1998.Hudoklin, J.: Tipologija krajin in opredeljevanje krajin posebnih vrednosti vSloveniji, magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1994Hudoklin, J.: Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji, Acer Novomesto, 1998Ogrin, D.: Slovenske krajine, DZS, Ljubljana, 1989Strategija varstva krajine v Sloveniji. 1996. Inštitut za krajinskoarhitekturo, BF, Univerza v LjubljaniRegional Distribution of Landscape Types in Slovenia, BiotechnicalFaculty, University of Ljubljana, 1998.Ogrin, D. et al. Outstanding landscapes of Slovenia. Ljubljana, 2000.Hudoklin, J., 2004. Outstanding landscapes – possibilities for maintenanceand development. IFLA Conference, Prag, 3.-5. May 2004.Hudoklin, J. Implementation of the European Landscape Convention bymeans of spatial planning procedures in Slovenia. INTERREG III B CADSES –LOTO project, Landscapes contacts, 1 ST Seminar Fiastra Abbey – Tolentino,September 23-24 2004.Detailed rules for spatial planning - preservation of Slovenianlandscape identity. Acer Novo mesto, october 2005.
Razumevanje in uporaba raznovrstnosti krajine:Angleške izkušnjeUnderstanding and using the diversity of landscape:English experiencesGraham Fairclough64Delavnica 1 / Workshop 1Ozadje – raznolikost pogledovKratka predstavitev, ki je bila izvedena nadelavnicah v Ljubljani (maj 2006), se jenanašala na razumevanje krajin v Veliki Britanijiz metodološkega vidika, predvsem naraznolikost perspektiv, pa tudi na tipe krajin, ki jihmora zajeti ocena krajine. Prav tako jeobravnavala načine, kako lahko boljšerazumevanje – ocena ali opredelitev – pomagapri spreminjanju krajine z uvajanjem izboljšavkrajine povsod tam, kjer so želene izboljšave alispremembe, kot tudi drugod, z zagotavljanjempodpore upravljanju neizogibne spremembekrajine. Krajina se spreminja, ne samo zaraditega, ker se opira na zaznavanja ljudi, ki sespreminjajo v skladu s številnimi dejavniki -preko življenja s starostjo, glede na sezono spodnebjem, vsakodnevno kot odgovor naokoljske spremembe, socialne dejavnike alipolitiko in na številne druge stvari. Dojemanjekrajine je odvisno tudi od znanja perspektive inpoklicnega ozadja strokovnjaka – moja krajina,krajina arheologa ne bo nikoli enaka krajiniarhitekta ali ekologa, vendar pa so razlike leinformativne, raznolikost sama je koristna.Background – diversity of viewsThe short presentation made at the Ljubljanaworkshops (May 2006) considered the understandingof landscape in the UK from a methodologicalviewpoint, including especially thediversity of perspectives as well as of land typesthat landscape assessment needs to capture. Italso looked at how improved understanding –assessment or characterisation – can help us tochange landscape by informing the enhancementof landscapes where improvement orchange is desirable, and elsewhere by supportingthe management of unavoidable landscapechange. Landscape is dynamic, not least becauseit relies on people’s perceptions thatchange following a variety of factors – throughlife with age, seasonally with climate, from dayto day, in response to environmental change,social factors or politics, and many other things.Landscape perception is also contingent onknowledge, perspective and experts’ disciplinarybackgrounds – my landscape as an archaeologistis never going to be the same as a landscapearchitect’s or an ecologist’s, but the differencesare informative and the diversity is healthy.Ta napisana različica prav tako odraža nekaterevidike razprave, ki je potekala na srečanju vLjubljani, predvsem tiste, ki zadevajo odzivanjena (in poskuse preprečevanja) spremembe. Zdise, da se je treba nenehno opozarjati na dejstvo,da se v skladu s konvencijo krajina razteza prekocelotnega ozemlja države in ne samo prekoposebej izbranih območjih ali samo na zeloogroženih območjih. Dejansko obstaja močanargument, da bi se moralo upravljanje innačrtovanje krajine osredotočiti samo na»najrevnejše« krajine, kjer živijo ljudje, da bi ses tem izboljšala kakovost življenja. DojemanjeThis written-up version also reflects some aspectsof the discussion that took place duringthe Ljubljana meeting, notably those about reactingto (and trying to prevent) change. Itseems necessary to continually remind ourselvesthat the Convention considers landscapeto exist across the whole of a state’s territory, notjust in special selected areas or indeed only inheavily threatened areas. Indeed, there is astrong argument that landscape managementand planning should be focussed on the »poorest«landscapes where people live in order to improvequality of life. Claiming landscape as a
- Page 14 and 15: dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17: METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18: avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30: Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33: DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35: vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37: žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39: področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41: - Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43: dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45: Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47: 2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49: prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51: pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53: Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55: Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57: 1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59: jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61: Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63: Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 66 and 67: krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69: ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71: 16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73: kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75: Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77: je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79: kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81: vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83: namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85: Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87: dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89: scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91: Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93: skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95: zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97: meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99: po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101: Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103: Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105: Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107: Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108: 107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112: Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114: 112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
e) <strong>in</strong> the development of agriculture <strong>in</strong> the areaswith limited development potentials and <strong>in</strong>the framework of the protection of nature andcultural heritage. The results can be used as thedata about the current state and tendencies andas a value assessment of the elements and partsof the space that are also <strong>in</strong> the competence ofthese sectors.63Delavnica 1 / Workshop 1ViriLiteratureMarušič, I. <strong>in</strong> sod.: Regionalna razdelitev kraj<strong>in</strong>skih tipov v Sloveniji.Metodološke osnove. RS, <strong>M<strong>in</strong>istrstvo</strong> <strong>za</strong> okolje <strong>in</strong> <strong>prostor</strong>, Urad RS <strong>za</strong><strong>prostor</strong>sko planiranje, Ljubljana, 1998.Hudokl<strong>in</strong>, J.: Tipologija kraj<strong>in</strong> <strong>in</strong> opredeljevanje kraj<strong>in</strong> posebnih vrednosti vSloveniji, magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1994Hudokl<strong>in</strong>, J.: Usmeritve <strong>za</strong> urejanje izjemnih kraj<strong>in</strong> v Sloveniji, Acer Novomesto, 1998Ogr<strong>in</strong>, D.: Slovenske kraj<strong>in</strong>e, DZS, Ljubljana, 1989Strategija varstva kraj<strong>in</strong>e v Sloveniji. 1996. Inštitut <strong>za</strong> kraj<strong>in</strong>skoarhitekturo, BF, Univer<strong>za</strong> v LjubljaniRegional Distribution of Landscape Types <strong>in</strong> Slovenia, BiotechnicalFaculty, University of Ljubljana, 1998.Ogr<strong>in</strong>, D. et al. Outstand<strong>in</strong>g landscapes of Slovenia. Ljubljana, 2000.Hudokl<strong>in</strong>, J., 2004. Outstand<strong>in</strong>g landscapes – possibilities for ma<strong>in</strong>tenanceand development. IFLA Conference, Prag, 3.-5. May 2004.Hudokl<strong>in</strong>, J. Implementation of the European Landscape Convention bymeans of spatial plann<strong>in</strong>g procedures <strong>in</strong> Slovenia. INTERREG III B CADSES –LOTO project, Landscapes contacts, 1 ST Sem<strong>in</strong>ar Fiastra Abbey – Tolent<strong>in</strong>o,September 23-24 2004.Detailed rules for spatial plann<strong>in</strong>g - preservation of Slovenianlandscape identity. Acer Novo mesto, october 2005.
Change language