evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

13.07.2015 Views

1. 1. Postopek krajinske regionalizacijeSlovenijePrvi korak v delovnem postopku je bilaregionalizacija Slovenije na najširše krajinskeenote. Kot podlaga je bila privzeta regionalizacija,ki jo je predlagal S. Ilešič, in ki se vglavnem ujema s predlogi drugih strokovnjakov,predvsem geografov. V hierarhijo členitve smovpeljali še eno, nižjo raven, tako da smo prišli dosorazmerno manjših in zato preglednejših enot.To je bilo potrebno zaradi postopka, ki jevključeval terensko delo kot temeljno delovnometodo.Postopek regionalizacije je, čeprav je bilopravljen po subjektivni presoji, sledil premislekuo naravnih značilnostih Slovenije. Tako smopri prvi hierarhični členitveni ravni kar najboljupoštevali podnebne, pa tudi geološke razmere.Na naslednji hierarhični ravni so bila polegpodnebnih razmer vključena še merila makroreliefa.Na zadnji ravni je bilo najpomembnejše1. 1. Procedure of landscape regionalisationof SloveniaThe first step of our working procedure was theregionalisation of Slovenia into the broadestlandscape units; its basis was the regionalisationproposed by our well known geographer,S. Ilešič. In general, it complies with the proposalsof other experts, mainly geographers.Another level was added to the classification hierarchy,so that we came to comparativelysmaller but consequently clearer units. This wasnecessary because of the procedure which includedfield work as the basic working method.The procedure of regionalisation, althoughbased on subjective assessment, followed seriousthought about the natural characteristics ofSlovenia anyway. The first hierarchic classificationwas based to the largest extent on the climaticconditions, and on geologic ones, as well.The next hierarchic level also included the crite-55Delavnica 1 / Workshop 17. Prva raven regionalizacije First level of regionalisation8. Druga raven regionalizacije Second level of regionalisation9. Tretja raven regionalizacije Third level of regionalisation10. Četrta, zadnja raven regionalizacije Fourth, the last level of regionalisation

56Delavnica 1 / Workshop 1.merilo krajinska podoba. Predpostavljali smo, daimajo enote na najnižji ravni v največji merienotno krajinsko podobo ali vsaj manjšopestrost osnovnih tipoloških vzorcev.Krajinsko podobo posamezne enote naj biopredeljevali krajinski vzorci. Krajinska podoba,ki je reprezentativna za določeno prostorskoenoto, bodisi da je zelo pogosta, tipična aliznačilna, ali pa daje enoti identiteto, je opisanakot vzorec s temi lastnostmi. V posameznihenotah seveda ni bilo mogoče prepoznati enegasamega vzorca. Zato je bilo mogoče tudipregledno majhno krajinsko enoto še nadalječleniti na manjše podenote. Pri tem pa smozadeli ob že predstavljeno težavo, povezano zdoločanjem meja krajinskih vzorcev, sajpopolnega skladja med vzorcem in prostorskoenoto ni mogoče doseči.1. 2. Postopek tipološke klasifikacijePostopek regionalizacije naj bi sovpadal stipološko opredelitvijo krajin. Opredeljevanjeskupnih značilnosti krajine, čeprav je njegovnamen iskanje homogenih prostorskih enot,lahko privede tudi do tipološke opredelitve, če jekončna homogenost enote izražena zmorfološkimi značilnostmi. Hkrati pa tudiposamezen krajinski tip neizogibno izražadoločen »krajinski značaj«. V tem se kažepojmovno zlivanje obeh opravil, ki je bilo splohzačetna premisa celotnega dela.Pomembna sestavina opisa posameznekrajinske enote je bila predstavitev njenihvzorcev. Pri tem so bili vzorci opredeljeni napodlagi meril, ki naj razkrijejo njihove krajinskomorfološke značilnosti. Vzorec, ki ga je prikazalaposamezna fotografija, je bil ne glede na to, zakatero raven je bil reprezentativen, vselejkonkreten »osebek« nekega krajinskega tipa.Krajinski tip je abstrakcija.Tipološki sistem je bil torej zgrajen napostopnem vključevanju najpomembnejšihprvin ustvarjanja krajinske zgradbe - krajinskegavzorca. Te prvine so:– podnebje, ki opredeljuje osnovne značilnostikrajine, ki se prebere tako v rabi kot vrastlinskem pokrovu,– relief, ki skupaj z vodami oblikuje osnovnomorfološko podlago za krajinsko zgradbo in– raba tal ali površinski pokrov, ki je sicer nekevrste sinteza podnebja in reliefa oz. v območriaof macro-relief in addition to climatic conditions.At the last two levels the most importantcriterion was landscape image. We presumedthat the units at the lowest level have mostlyuniform landscape image or at least less diversebasic typological patterns.The landscape image of a particular unit is definedby landscape patterns. The landscape image,representative of a certain spatial unit bybeing either very frequent, typical or characteristic,identifying that unit, is described as a patternwith these features. It was clearly not possibleto identify just one single pattern within aparticular unit. Even a small and transparentlandscape unit can be further articulated intosmaller sub-units. But at this point there appearsthe difficulty of determining physical boundariesof patterns already mentioned. Thus, a perfectharmony between the pattern and the spatialunit practically cannot be achieved.1. 2. Typological classification procedureThe procedure of regionalisation should coincidewith the typological definition of landscapes.The defining of »common landscapecharacteristics«, although with the aim ofsearching for homogeneous spatial units, canalso lead to a typological definition if the final homogeneityof the unit is expressed by morphologiccharacteristics. At the same time, a particularlandscape type inevitably expresses a certain»landscape character« as well. This reflects theconceptual »blending« of both activities, butthat, as mentioned earlier, was the initialpremise of the whole work.An important constituent of an individual landscapeunit description is the presentation of itspatterns. The patterns are defined on the basisof criteria which should reveal their morphologicallandscape characteristics. The patternshown by a particular photo is always a concrete»subject« of a certain landscape type irrespectiveof the level it represents. The landscape typeis an abstraction, a generalised model for severallandscape patterns.The typological system was built by gradual inclusionof the most important elements of alandscape pattern. These elements are:– climate - it determines the basic features oflandscape which can be »read« both in landuse and in vegetative cover;

56Delavnica 1 / Workshop 1.merilo kraj<strong>in</strong>ska podoba. Predpostavljali smo, daimajo enote na najnižji ravni v največji merienotno kraj<strong>in</strong>sko podobo ali vsaj manjšopestrost osnovnih tipoloških vzorcev.Kraj<strong>in</strong>sko podobo posamezne enote naj biopredeljevali kraj<strong>in</strong>ski vzorci. Kraj<strong>in</strong>ska podoba,ki je reprezentativna <strong>za</strong> določeno <strong>prostor</strong>skoenoto, bodisi da je zelo pogosta, tipična aliznačilna, ali pa daje enoti identiteto, je opisanakot vzorec s temi lastnostmi. V posameznihenotah seveda ni bilo mogoče prepoznati enegasamega vzorca. Zato je bilo mogoče tudipregledno majhno kraj<strong>in</strong>sko enoto še nadalječleniti na manjše podenote. Pri tem pa smo<strong>za</strong>deli ob že predstavljeno težavo, pove<strong>za</strong>no zdoločanjem meja kraj<strong>in</strong>skih vzorcev, sajpopolnega skladja med vzorcem <strong>in</strong> <strong>prostor</strong>skoenoto ni mogoče doseči.1. 2. Postopek tipološke klasifikacijePostopek regionali<strong>za</strong>cije naj bi sovpadal stipološko opredelitvijo kraj<strong>in</strong>. Opredeljevanjeskupnih značilnosti kraj<strong>in</strong>e, čeprav je njegovnamen iskanje homogenih <strong>prostor</strong>skih enot,lahko privede tudi do tipološke opredelitve, če jekončna homogenost enote izražena zmorfološkimi značilnostmi. Hkrati pa tudiposamezen kraj<strong>in</strong>ski tip neizogibno izražadoločen »kraj<strong>in</strong>ski značaj«. V tem se kažepojmovno zlivanje obeh opravil, ki je bilo sploh<strong>za</strong>četna premisa celotnega dela.Pomembna sestav<strong>in</strong>a opisa posameznekraj<strong>in</strong>ske enote je bila predstavitev njenihvzorcev. Pri tem so bili vzorci opredeljeni napodlagi meril, ki naj razkrijejo njihove kraj<strong>in</strong>skomorfološke značilnosti. Vzorec, ki ga je prika<strong>za</strong>laposamezna fotografija, je bil ne glede na to, <strong>za</strong>katero raven je bil reprezentativen, vselejkonkreten »osebek« nekega kraj<strong>in</strong>skega tipa.Kraj<strong>in</strong>ski tip je abstrakcija.Tipološki sistem je bil torej zgrajen napostopnem vključevanju najpomembnejšihprv<strong>in</strong> ustvarjanja kraj<strong>in</strong>ske zgradbe - kraj<strong>in</strong>skegavzorca. Te prv<strong>in</strong>e so:– podnebje, ki opredeljuje osnovne značilnostikraj<strong>in</strong>e, ki se prebere tako v rabi kot vrastl<strong>in</strong>skem pokrovu,– relief, ki skupaj z vodami oblikuje osnovnomorfološko podlago <strong>za</strong> kraj<strong>in</strong>sko zgradbo <strong>in</strong>– raba tal ali površ<strong>in</strong>ski pokrov, ki je sicer nekevrste s<strong>in</strong>te<strong>za</strong> podnebja <strong>in</strong> reliefa oz. v območriaof macro-relief <strong>in</strong> addition to climatic conditions.At the last two levels the most importantcriterion was landscape image. We presumedthat the units at the lowest level have mostlyuniform landscape image or at least less diversebasic typological patterns.The landscape image of a particular unit is def<strong>in</strong>edby landscape patterns. The landscape image,representative of a certa<strong>in</strong> spatial unit bybe<strong>in</strong>g either very frequent, typical or characteristic,identify<strong>in</strong>g that unit, is described as a patternwith these features. It was clearly not possibleto identify just one s<strong>in</strong>gle pattern with<strong>in</strong> aparticular unit. Even a small and transparentlandscape unit can be further articulated <strong>in</strong>tosmaller sub-units. But at this po<strong>in</strong>t there appearsthe difficulty of determ<strong>in</strong><strong>in</strong>g physical boundariesof patterns already mentioned. Thus, a perfectharmony between the pattern and the spatialunit practically cannot be achieved.1. 2. Typological classification procedureThe procedure of regionalisation should co<strong>in</strong>cidewith the typological def<strong>in</strong>ition of landscapes.The def<strong>in</strong><strong>in</strong>g of »common landscapecharacteristics«, although with the aim ofsearch<strong>in</strong>g for homogeneous spatial units, canalso lead to a typological def<strong>in</strong>ition if the f<strong>in</strong>al homogeneityof the unit is expressed by morphologiccharacteristics. At the same time, a particularlandscape type <strong>in</strong>evitably expresses a certa<strong>in</strong>»landscape character« as well. This reflects theconceptual »blend<strong>in</strong>g« of both activities, butthat, as mentioned earlier, was the <strong>in</strong>itialpremise of the whole work.An important constituent of an <strong>in</strong>dividual landscapeunit description is the presentation of itspatterns. The patterns are def<strong>in</strong>ed on the basisof criteria which should reveal their morphologicallandscape characteristics. The patternshown by a particular photo is always a concrete»subject« of a certa<strong>in</strong> landscape type irrespectiveof the level it represents. The landscape typeis an abstraction, a generalised model for severallandscape patterns.The typological system was built by gradual <strong>in</strong>clusionof the most important elements of alandscape pattern. These elements are:– climate - it determ<strong>in</strong>es the basic features oflandscape which can be »read« both <strong>in</strong> landuse and <strong>in</strong> vegetative cover;

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!