evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

40Delavnica 1 / Workshop 1Bila naj bi strokovno neoporečna. Javnost je pritem izločena iz procesa odločanja. Slovenskeizkušnje so v tem pogledu zelo ilustrativne.Predlog za območja Nature 2000 je bil skrit predjavnostjo vse do mesec dni pred njegovo oddajov Bruselj. Javnost je bila pri tem namenomaizločena iz procesa odločanja. Razlaga je bilapreprosta. Opredelitev območij Nature 2000 jebila zadeva znanosti.Kot varstvo širšega družbenega interesa predposebnimi ali privatnimi interesi pri rabi prostoraje neposredno varstvo gotovo učinkovito orodje.Toda ni demokratično. Zato ga tudi ne bi smeliuporabljati preveč ekstenzivno. V Sloveniji smoglede tega gotovo šli preko vseh razumnih meja.Varstvene zahteve je treba vgraditi v postopkekrajinskega planiranja. Krajinsko ali okoljskoplaniranje sta razvila zelo bogat nabor pristopovza učinkovito uresničevanje varstvenih ciljev,hkrati pa pri tem dajeta možnost demokratičnegasoočanja različnih družbenih interesov.Uspešna implementacija ustreznega krajinskegaupravljanja je v veliki meri odvisna odpripravljenosti sektorjev, kot so kmetijstvo,gozdarstvo, vodno gospodarstvo in drugi, da sepodredijo celostnemu opredeljevanju možnostiza varstvo ali razvoj kulturne krajine. Ciljisektorjev pa le redko sovpadajo s takim celostnoopredeljenim javnim interesom za varstvo inrazvoj krajin. Zato sektorski upravljavski načrti nemorejo biti predloženi v končna odločanja, kar sev Sloveniji na žalost uveljavlja celo s sektorskozakonodajo. Krajinski načrt, na drugi strani, podefiniciji implicira tudi celosten upravljavskinačrt. Rabe tal so v resnici dejavnosti nazemljišču ali v prostoru. Dejavnosti padefiniramo kot skupek opravil. Ko krajinski načrtopredeli dejavnosti, opredeli tudi upravljavskaopravila. Krajinsko upravljanje je pravzapravmogoče opredeliti kot uresničevanje načrta rabeprostora.Krajinsko planiranje integrira varstvo, upravljanjein razvoj krajine. Vendar ga moramo opredelitikot celovito prostorsko planiranje in ne kotsektorsko, kar je lahko tudi dejstvo v kateri odevropskih dežel. Z njim lahko optimiramorazlične poglede na prihodnost krajin. Z njegovopomočjo lahko vključujemo v proces sprejemanjaodločitev vse družbene interese na način, dapresojamo posledice, ki jih vsak od njih lahkopokaže v prihodnosti. Najbolj pomembno– They eliminate the need for optimization anddecision making, and indirectly the publicparticipation as well.– As they are expressed as an environmentalcondition, e. g. as a presence of a specifichabitat, they remain within experts’ responsibilityand the decision is taken as somethingthat has to be done by experts, i. e. expertswithin the state administration.– Because of the last mentioned characteristicdecisions are often defined as scientificallybased matter. The real nature of the decision,i. e. its value based nature, is overlooked.The state administration, especially in a centralizedpolitical system, tends to exploit the normsas a simple and well to be controlled systemwhen confronted with the specific tasks. This istrue for any sphere were public interest shouldbe protected by the government. It is not uncommonthat European Union uses this approach inthe sphere of nature conservation, water conservationand other conservation issues.The system of decision making functions welluntil it is restricted to small areas and to the areaswhere other interests do not exist. The problemsoccur when extent of protected areas increasesand, as a consequence, the conflictswith other societal interests for the use of landemerge.One can very easily understand the hesitating ofthe sectors to accept comprehensive landscapemanagement guidelines as their own. The adjectivecomprehensive means, in this context, alsoguidelines that are equilibrated among differentsocietal interests.ConclusionsThe three policies European Landscape Conventionproposed as three pillars of its implementationcould be considered as three faces of thesame activity – comprehensive landscape planning.It was explained above that direct conservationwhich is carried out by establishing protectedareas is just a rudimentary type of spatial planning.As a type of standardized decision makingprocess it has important drawbacks. It representsa solution to the developmental/conservationproblems prepared in advance. The decisionabout a problem of spatial development/conservationis taken when all circumstances that may