Stvari, med katerimi iščemo pove<strong>za</strong>ve aliodnose, so lahko po svoji naravi podobne alirazlične. Če se na <strong>za</strong>četku zdijo različne, to še nepomeni, da nimajo skupne nobene lastnosti.Pove<strong>za</strong>ve <strong>in</strong> odnosi so lahko različne vrste <strong>in</strong>jakosti. Podoba vrta, kos pohištva <strong>in</strong> glasbenodelo so lahko pove<strong>za</strong>ni tako, da so bili ustvarjeniv istem časovnem obdobju, <strong>za</strong> istogospod<strong>in</strong>jstvo <strong>in</strong> vsi lahko kažejo vplivdoločenega stila ali umetniške smeri, kot jebarok.Obstaja tudi nasprotna vaja, kjer iščemonepove<strong>za</strong>nosti <strong>in</strong> prek<strong>in</strong>itve.Metoda 4: Gotovo imajo izobraževanje,usposabljanje, svetovanje, <strong>in</strong>formacije <strong>in</strong>smernice pomembno vlogo pri tem, da lahkoljudje osvojijo <strong>in</strong> uporabljajo <strong>in</strong>tegriran <strong>in</strong>celostni pristop. Tukaj bi rad poudaril prispevek,ki ga lahko pr<strong>in</strong>ese udeležba pri dodatnemizobraževanju, v eni ali več oblikah le-tega. Tovključuje prisotnost specializiranih svetovalcev.Metoda 5: Te tehnike bi morali uporabljati,vaditi <strong>in</strong> razvijati čimbolj pogosto, ne glede nato, kako usposobljeni ste <strong>za</strong>nje. Izvajajte jih samiali z drugimi ljudmi. Pogovarjajte se s kolegi. Kose pojavi priložnost, se pogovarjajte s tistimi, kiimajo izkušnje z <strong>in</strong>tegriranim <strong>in</strong> celostnimpristopom. Zanimajte se <strong>za</strong> stvari, ki ne spadajov okvir vašega običajnega dela <strong>in</strong> rut<strong>in</strong>e. Beritetoliko, kot le morete. Bodite dober opazovalec,kjerkoli že ste. Postopoma nadgrajujte svojeznanje, razumevanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e ali sleditesvojemu tempu. To lahko počnemo v pretežnemdelu našega življenja.Garland, Sklad <strong>za</strong> vrtove <strong>in</strong> kraj<strong>in</strong>skodedišč<strong>in</strong>oRazpravo bi rad <strong>za</strong>ključil z nekaj besedami o tem,kako neka organi<strong>za</strong>cija pomaga ljudem razvijatisposobnosti <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, ki jih potrebujejo <strong>za</strong>sodelovanje v postopku odločanja, ki se nanašana kraj<strong>in</strong>o. Organi<strong>za</strong>cija se imenuje GARLANDali The Garden and Landscape Heritage Trust(Sklad <strong>za</strong> vrtove <strong>in</strong> kraj<strong>in</strong>sko dedišč<strong>in</strong>o). Samsem njen direktor.Pomoč ljudem <strong>in</strong> javnosti pri usposabljanju <strong>za</strong>sodelovanje v postopku odločanja se zelopribliža ciljem GARLAND-a, vendar je obsegdela GARLAND-a mnogo širši. GARLAND seosredotoča na širjenje boljšega razumevanja,uživanja v <strong>in</strong> skrbi <strong>za</strong> zunanje okolje. Znotraj tegabe applied to almost anyth<strong>in</strong>g <strong>in</strong> any situation.For good th<strong>in</strong>kers, planners, artists, designersand managers it should be a normal and regularskill. One of the situations <strong>in</strong> which I employit as an amusement, is to reorganise the furnitureand decorative elements of the room <strong>in</strong>which I am sitt<strong>in</strong>g or wait<strong>in</strong>g. Another, when I am<strong>in</strong> a garden or other outdoor place, is to analysewhat I like or dislike, and why, and how I wouldadjust it. And so on.Method 3: Another mental process and exercisewhich is very helpful, is to look for connectionsor relationships between one th<strong>in</strong>g and another.If you th<strong>in</strong>k you have found a connection,you must, of course, then question it and test it.Is the connection only <strong>in</strong> your own m<strong>in</strong>d, does ithave wider significance, does it stand up to criticalscrut<strong>in</strong>y, is it useful, etc?The th<strong>in</strong>gs between which, one is look<strong>in</strong>g forconnections or relationships, may be similar ofdissimilar <strong>in</strong> their nature. If <strong>in</strong>itially they appearto be dissimilar it does not necessarily mean thatthey have no characteristics <strong>in</strong> common. Connectionsand relationships can be of differentk<strong>in</strong>ds and strengths. A garden layout, a piece offurniture and a piece of music might be connectedby be<strong>in</strong>g created at the same time <strong>in</strong> history,for the same household, and both mightshow the <strong>in</strong>fluence of a particular style of design,such as the Baroque.There is also the opposite exercise, which is tolook for disconnections or discont<strong>in</strong>uities.Method 4: Clearly education, tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g, advice,<strong>in</strong>formation and guidance have an importantpart to play <strong>in</strong> help<strong>in</strong>g people to acquire and applythe Integrated and Holistic Approach. Here,I would like to stress the contribution that can bemade by participat<strong>in</strong>g <strong>in</strong> Supplementary Education,<strong>in</strong> one or more of its forms. This <strong>in</strong>cludesthe use of Specialist Advisors.Method 5: You should use, practice and developthese techniques as often as you can atwhatever level of proficiency you have alreadyachieved. Do it either on your own or with otherpeople. Talk to colleagues. When an opportunitypresents itself, talk to others who have experienceof the Integrated and Holistic Approach.Take an <strong>in</strong>terest <strong>in</strong> th<strong>in</strong>gs that are outside yournormal work and rout<strong>in</strong>es. Read as widely as youcan manage. Be observant wherever you are.Build up your knowledge, understand<strong>in</strong>g and287Delavnica 4 / Workshop 4
288Delavnica 4 / Workshop 4širokega tematskega področja se osredotoča nakraj<strong>in</strong>e, vrtove <strong>in</strong> zunanje vidike krajev. V svojobseg vključuje vrtove, vrtnarstvo, rastl<strong>in</strong>e,parke, zgodov<strong>in</strong>ska <strong>in</strong> arheološka najdišča <strong>in</strong>naselja, pokopališča, javna mesta, ruralne <strong>in</strong> urbanekraj<strong>in</strong>e ter <strong>prostor</strong>e. Posebej ga <strong>za</strong>nimajovidiki dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> ohranitev, obravnava teruporaba vira, ki ga daje ta dedišč<strong>in</strong>a. Osredotočase na človeško (ali kulturno) dimenzijo, vendarprav tako uporablja <strong>in</strong> spodbuja rabo<strong>in</strong>tegriranega <strong>in</strong> celostnega pristopa, s pomočjokaterega je treba obravnavati <strong>in</strong> vključiti tudidruge dimenzije, na primer dimenzijo narave.Skrb <strong>za</strong> kraj<strong>in</strong>e, vrtove <strong>in</strong> topografskodedišč<strong>in</strong>o (dedišč<strong>in</strong>a krajev) je mnogokratpojmovana kot enostavna dejavnost, ki ne<strong>za</strong>hteva veliko premišljevanja <strong>in</strong> praktičnihvešč<strong>in</strong>. Premnogokrat kraji odsevajo ta odnos <strong>in</strong>tako se takšna napoved ali prekletstvo samoizpolni, rezultati pa postanejo del splošnegaokolja, v katerem ljudje živijo. Ali je topomembno? Odgovor GARLAND-a je jasen <strong>in</strong>glasen ‘Da’. Razlog <strong>za</strong> to je, da ima dedišč<strong>in</strong>azelo pomembno vlogo pri ohranitvi <strong>in</strong> izboljšanjukakovosti življenja (<strong>in</strong> dobrobiti) ljudi, pa tudi karje enako pomembno, vsega ostalega življenja.Temeljno vprašanje je: »Kako lahko v praksidosežemo višje nivoje <strong>za</strong>vedanja, razumevanja<strong>in</strong> skrbi <strong>za</strong> dedišč<strong>in</strong>o?« GARLAND se loteva tegavprašanja z osredotočanjem na »dodatnoizobraževanje«, pri katerem je svetovalno deloključnega pomena. Dodatno izobraževanje jekaterakoli oblika izobraževanja, usposabljanja <strong>in</strong>dviganja <strong>za</strong>vedanja, ki dopolnjuje, utrjuje <strong>in</strong>razvija znanje, pridobljeno na podlagi formalnihizobraževalnih učnih načrtov v šolah, srednjihšolah <strong>in</strong> na univer<strong>za</strong>h. Pomagati želi ljudem, dabi razvili svoje razumevanje, sposobnosti <strong>in</strong>vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> to lahko stori na katerikoli točk<strong>in</strong>jihovega življenja. Načeloma deluje na osnovirelativno kratkih ali specifičnih posameznihvložkov. Ti se lahko odvijajo v obliki:svetovalnega dela, osebnih <strong>in</strong>štrukcij, predstavitev,predavanj, sem<strong>in</strong>arjev, delavnic, kratkihtečajev, konferenc, dogodkov, razstav, vodenihizletov <strong>in</strong> tur, pisnih komentarjev <strong>in</strong> poročil,tradicionalnih <strong>in</strong> elektronskih publikacij, razlagprizorišča, itd. Metode lahko uporabljamo vsakoposebej ali v komb<strong>in</strong>aciji <strong>in</strong> lahko jih izberemo,da ustre<strong>za</strong>jo <strong>za</strong>htevam različnih obč<strong>in</strong>stev <strong>in</strong>okolišč<strong>in</strong>am. V vseh primerih smo posebejpozorni na posebne potrebe stranke aliobč<strong>in</strong>stva.skills gradually or to suit your own pace. One cango on do<strong>in</strong>g this through most of one’s life.Garland, the garden and ladscape heritagetrustI would like to conclude this paper by say<strong>in</strong>gsometh<strong>in</strong>g about how one organisation is help<strong>in</strong>gpeople to develop the abilities and skills thatthey need to help them participate <strong>in</strong> the decision-mak<strong>in</strong>gprocesses that affect the landscape.This organisation is called GARLAND orThe Garden and Landscape Heritage Trust. Iam the Director of it.Help<strong>in</strong>g people and the public to participate <strong>in</strong>the decision-mak<strong>in</strong>g processes relates veryclosely to the aims of GARLAND but the scopeof GARLAND is wider than this. GARLAND specialises<strong>in</strong> promot<strong>in</strong>g the better understand<strong>in</strong>g,enjoyment and care of outdoor environments.With<strong>in</strong> this broad subject area it concentrates onlandscapes, gardens and the outdoor aspects ofplaces. Its scope <strong>in</strong>cludes gardens, horticulture,plants, parks, historic and archaeological sitesand sett<strong>in</strong>gs, cemeteries, public spaces, and ruraland urban landscapes and localities. It is particularly<strong>in</strong>terested <strong>in</strong> the heritage aspects and <strong>in</strong>the conservation, treatment and use of the resourcethat this heritage provides. It focuses onthe human (or cultural) dimension but it alsopractices and promotes the <strong>in</strong>tegrated and holisticapproach by which other dimensions, suchas the natural dimension, must be consideredand <strong>in</strong>cluded.Car<strong>in</strong>g for landscapes, gardens, and the topographicalheritage (the heritage of places) isoften thought to be a simple activity that doesnot require high levels of thought and practicalskill. All too often places reflect this attitude andso it becomes a self-fulfill<strong>in</strong>g prophecy, or curse,and the results of it become part of the generalenvironment <strong>in</strong> which people live. Does it matter?GARLAND’s answer to this is an emphatic‘Yes’. This is because this heritage has a veryimportant part to play <strong>in</strong> susta<strong>in</strong><strong>in</strong>g and improv<strong>in</strong>gthe quality of life (and well-be<strong>in</strong>g) not only forhumans but also, and of equal importance, fornon-human life as well.A key question is: »How, <strong>in</strong> practice, are higherlevels of awareness, understand<strong>in</strong>g and care tobe achieved?« GARLAND addresses this questionby specialis<strong>in</strong>g <strong>in</strong> ‘Supplementary Educa-
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47:
2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49:
prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51:
pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53:
Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55:
Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57:
1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59:
jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61:
Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63:
Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65:
e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67:
krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69:
ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71:
16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73:
kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75:
Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77:
je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79:
kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81:
vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83:
namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85:
Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87:
dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89:
scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91:
Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93:
skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95:
zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97:
meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99:
po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101:
Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103:
Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105:
Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107:
Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108:
107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112:
Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114:
112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116:
114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118:
116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120:
UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122:
120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124:
122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126:
124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128:
126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130:
Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132:
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134:
132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136:
134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138:
136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140:
138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142:
140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144:
Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146:
144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148:
146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164:
162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166:
open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168:
166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170:
168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172:
170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174:
172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176:
174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178:
176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180:
178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182:
180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184:
182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186:
184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188:
186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190:
188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192:
Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194:
192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196:
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198:
196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200:
. . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202:
Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204:
202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206:
204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208:
206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210:
208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212:
210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214:
212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216:
214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218:
Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220:
218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222:
Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224:
222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226:
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228:
226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230:
228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232:
230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234:
232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236:
Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268: 266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272: 270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274: 272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276: 274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278: 276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280: 278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282: . . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284: Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286: 284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287: 286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 291 and 292: 290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294: 292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296: 294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298: Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300: 298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302: 300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304: 302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306: 304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308: 306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310: 308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312: 310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314: 312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316: Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318: Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320: Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322: Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324: Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326: Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328: Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330: Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332: Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333: FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP