2. Pridobivanjem <strong>in</strong>formacij, znanja <strong>in</strong> razumevanjapraktičnih vidikov kraj<strong>in</strong>e, vključnoz oblikovanjem politike, načrtovanjem,oblikovanjem, upravljanjem, njihovim ustvarjanjem<strong>in</strong> vzdrževanjem.3. Povezovanjem idej <strong>in</strong> načel s praktičnimidejanji <strong>in</strong> obratno.4. Ovrednotenjem razmer <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong> terodločanjem.5. Pridobivanjem <strong>in</strong>formacij, znanja, razumevanja,sposobnosti, <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> <strong>za</strong>se.6. Pomočjo drugim ljudem, da pridobijo<strong>in</strong>formacije, znanje, razumevanje, spretnosti<strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e.Seveda imajo dviganje <strong>za</strong>vedanja, izobraževanje<strong>in</strong> usposabljanje zelo pomembno vlogo pripridobivanju <strong>in</strong>formacij, znanj, spretnosti <strong>in</strong>vešč<strong>in</strong>. Različni posamezniki, različne skupnosti,različne organi<strong>za</strong>cije, različne razmere <strong>in</strong> različneokolišč<strong>in</strong>e jih potrebujejo na različnih stopnjah.Spet se soočamo z vprašanjem, kako se lotitizelo <strong>za</strong>htevne teme.Integriran <strong>in</strong> celosten pristopEna od rešitev, kako obravnavati <strong>za</strong>htevnavprašanja, ki so pove<strong>za</strong>na s kraj<strong>in</strong>o, je uporaba<strong>in</strong>tegriranega <strong>in</strong> celostnega pristopa priodločanju. Načeloma je <strong>in</strong>tegriran pristoposnovan na ideji, da posamezni pojavi(predmeti, dogodki, itd) so oziroma bi lahko bilimedsebojno pove<strong>za</strong>ni <strong>in</strong> odvisni eden oddrugega. Celostni pristop teži k idealu, da bilahko obravnaval posamezni pojav ne le kotentiteto samo po sebi, pač pa kot del določenihmedsebojnih odnosov, ki obstajajo med štirimistvarmi. Te štiri stvari so naslednje:– entiteta kot celota,– njen kontekst kot celota,– sestavni deli entitete <strong>in</strong>– sestavni deli konteksta entitete.Ko ta dva pristopa združimo, lahko njuno zvezoopredelimo kot <strong>in</strong>tegriran <strong>in</strong> celosten pristop.Njegovo ime je morda novo, vendar ideja, ki stoji<strong>za</strong> njim, ni. Vendar je to idejo potrebno boljerazumeti <strong>in</strong> uporabiti v praksi.S tem, ko podamo razlago nekega pojma,naredimo le korak k njegovi osvojitvi <strong>in</strong> uporabiv praksi <strong>in</strong> tukaj se poraja vprašanje, kako lahkonekdo osvoji <strong>in</strong>tegriran <strong>in</strong> celosten pristop ter gav celoti obvlada? Moje izkušnje kažejo, da jenaslednjih 5 metod zelo koristnih, med seboj pase dopolnjujejo.The abilities and skills that are neededAt this po<strong>in</strong>t, I would like to briefly discuss thequestion of the nature of the abilities and skillsthat people need to help them to participate <strong>in</strong>the decision-mak<strong>in</strong>g processes that affect landscapes.In general terms these can be describedas be<strong>in</strong>g the abilities and skills connected with:1. Acquir<strong>in</strong>g <strong>in</strong>formation, experience, knowledgeand understand<strong>in</strong>g of the mental, perceptualand <strong>in</strong>tellectual aspects of landscapes.2. Acquir<strong>in</strong>g <strong>in</strong>formation, knowledge and understand<strong>in</strong>gof the practical aspects of landscapes<strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g the policy-mak<strong>in</strong>g, plann<strong>in</strong>g,design, management, mak<strong>in</strong>g and upkeepof them.3. Relat<strong>in</strong>g ideas and pr<strong>in</strong>ciples to practical action,and vice-versa.4. The assessment of situations and circumstances,and the mak<strong>in</strong>g of decisions.5. Acquir<strong>in</strong>g <strong>in</strong>formation, knowledge, understand<strong>in</strong>g,abilities and skills for oneself.6. Help<strong>in</strong>g other people to acquire <strong>in</strong>formation,knowledge, understand<strong>in</strong>g, abilities andskills.Clearly awareness-rais<strong>in</strong>g, education and tra<strong>in</strong><strong>in</strong>ghave a very important part to play <strong>in</strong> the acquir<strong>in</strong>gof <strong>in</strong>formation, knowledge, abilities andskills. Different <strong>in</strong>dividuals, different communities,different organisations, different situationsand different circumstances will require them atdifferent levels. Aga<strong>in</strong> we are faced with thequestion of how to address a very complex issue.The <strong>in</strong>tegrated and holistic approachOne of the keys to deal<strong>in</strong>g with the complexitiesthat are associated with landscapes is to adoptthe Integrated and Holistic approach to decision-mak<strong>in</strong>g.In pr<strong>in</strong>ciple, the Integrated Approachis based on the idea that <strong>in</strong>dividual phenomena(objects, events etc) are, or may be, <strong>in</strong>terconnectedand reliant on each other. TheHolistic Approach aspires to the ideal of be<strong>in</strong>gable to appreciate an <strong>in</strong>dividual phenomenonnot only as an entity <strong>in</strong> itself but also <strong>in</strong> terms ofit be<strong>in</strong>g part of a set of <strong>in</strong>terrelationships thatexist between four th<strong>in</strong>gs. These four th<strong>in</strong>gs are:– the entity as a whole,– its context as a whole,– the constituent parts of the entity, and– the constituent parts of the context of theentity.285Delavnica 4 / Workshop 4
286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1: Morda je najboljši nač<strong>in</strong>, da seseznanite <strong>in</strong> razumete <strong>in</strong>tegriran <strong>in</strong> celostenpristop, če se podrobno seznanite z zgodov<strong>in</strong>o,značilnostmi <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>ami določenega kraja<strong>in</strong> da nadaljujete z nadgrajevanjem znanja <strong>in</strong>razumevanja v daljšem časovnem obdobju. Zelodragocena pomoč pri tem je, če pripravitesistematičen posnetek stanja, vključno stopografskimi <strong>in</strong> zgodov<strong>in</strong>skimi podatki o kraju.Začetek naj bo enostaven. Posnetek <strong>in</strong> podatkepogosto uporabljajte <strong>za</strong> referenčne namene, terjim dodajte več <strong>in</strong>formacij, ko le-te postanejodostopne.Splošna načela, do katerih pridemo pri globljemrazumevanju nekega kraja, so lahko zelokoristna, ker lahko s tem hitreje razumemo tudidruge kraje. Ko bolje razumemo naravomedsebojnih odnosov, ki vladajo na enem kraju,mnogo lažje razmišljamo o drugih na <strong>in</strong>tegriran<strong>in</strong> celosten nač<strong>in</strong>. Prav tako lažje sodelujemo skolegi iz drugih strok <strong>in</strong> poklicev, ker boljerazumemo vlogo, ki jo imajo.Metoda 2: Navadite si vzeti čas <strong>za</strong> miselnoanalizo, s<strong>in</strong>tezo, ponovno analizo <strong>in</strong> ponovnos<strong>in</strong>tezo stvari (predmetov, krajev, dogodkov,tem, itd). Anali<strong>za</strong> je postopek razstavljanja stvar<strong>in</strong>a njihove sestavne dele. Ko to naredimo, lahkoponovno združimo sestavne dele na isti,podoben ali drugačen nač<strong>in</strong>, na primer tako, dauporabimo samo obstoječe sestavne dele alidodamo nove ali odstranimo nekatere obstoječedele. S<strong>in</strong>te<strong>za</strong> se imenuje postopek združevanjaali ponovnega združevanja delov v celoto.Postopek miselne analize <strong>in</strong> s<strong>in</strong>teze lahko služikot vaja ali igra <strong>in</strong> lahko jo uporabimo <strong>za</strong> skorajkarkoli v kateremkoli položaju. Za dobre mislece,načrtovalce, umetnike, konstruktorje <strong>in</strong> vodje bito morala biti običajna <strong>in</strong> redna vešč<strong>in</strong>a. Ena odsituacij, kjer jo uporabljam <strong>za</strong> <strong>za</strong>bavo, je prisprem<strong>in</strong>janju postavitve pohištva <strong>in</strong> okrasnihelementov sobe, v kateri sedim ali čakam. Ali kosem na vrtu ali nekje zunaj, analiziram, kar mi jevšeč <strong>in</strong> kaj ne ter <strong>za</strong>kaj, ter kako bi sam tospremenil. In tako naprej.Metoda 3: Še en miselni proces <strong>in</strong> vaja, ki je zelokoristna, je iskanje pove<strong>za</strong>v ali odnosov meddvema stvarema. Če menite, da ste našlipove<strong>za</strong>vo, se morate seveda o njej povprašati <strong>in</strong>jo preskusiti. Ali je pove<strong>za</strong>va le v vaši glavi, imavečji pomen, vzdrži kritični pogled, je uporabna,itd?When these two approaches are brought together,the comb<strong>in</strong>ation can be referred to as theIntegrated and Holistic Approach. The namemay be new, but the idea is not. It is, however, anidea that needs to be more widely understoodand applied <strong>in</strong> practice.Provid<strong>in</strong>g an explanation of a concept is only onestep towards acquir<strong>in</strong>g it and putt<strong>in</strong>g it <strong>in</strong>to practice,and this raises the question of how doesone acquire the Integrated and Holistic Approachand become proficient <strong>in</strong> it? My own experiencesuggests that the follow<strong>in</strong>g 5 methodsare very helpful and they complement eachother.Method 1: Perhaps the best way to learn aboutand understand the Integrated and Holistic Approachis to become very familiar with the history,the character and the circumstances ofone particular place and to cont<strong>in</strong>ue the processof build<strong>in</strong>g up one’s knowledge and understand<strong>in</strong>gof it over a long period of time. A veryvaluable aid <strong>in</strong> this respect is to prepare a systematicSite Record, <strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g a topographicaland historical record of the place. Start <strong>in</strong> a simpleway. Make frequent use of the Record forreference purposes, and add to it as more <strong>in</strong>formationbecomes available.The general pr<strong>in</strong>ciples that are learnt from an <strong>in</strong>depthunderstand<strong>in</strong>g of one place, can be extremelyhelpful <strong>in</strong> com<strong>in</strong>g, more quickly, to anunderstand<strong>in</strong>g of others. When the nature of the<strong>in</strong>terrelationships that operate at one place arebetter understood, it becomes much easier toth<strong>in</strong>k about others <strong>in</strong> an <strong>in</strong>tegrated and holisticway. It also becomes easier to co-operate withcolleagues from other discipl<strong>in</strong>es and professionsbecause one acquires a better understand<strong>in</strong>gof the role that they play.Method 2: Acquire the habit of tak<strong>in</strong>g time tomentally analyse, synthesise, re-analyse andresynthesise th<strong>in</strong>gs (objects, places, events,issues etc). Analysis is the process of break<strong>in</strong>gth<strong>in</strong>gs down <strong>in</strong>to their components. Hav<strong>in</strong>gdone this, one can then put the componentsback together aga<strong>in</strong> <strong>in</strong> the same, a similar or adifferent way, for example by only us<strong>in</strong>g the exist<strong>in</strong>gcomponents, or by add<strong>in</strong>g new ones oromitt<strong>in</strong>g some of the exist<strong>in</strong>g ones. Synthesis isthe name of the process of comb<strong>in</strong><strong>in</strong>g, or recomb<strong>in</strong><strong>in</strong>g,components <strong>in</strong>to a whole.The process of mentally analys<strong>in</strong>g and synthesis<strong>in</strong>gcan used as an exercise or game, and it can
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47:
2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49:
prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51:
pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53:
Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55:
Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57:
1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59:
jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61:
Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63:
Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65:
e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67:
krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69:
ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71:
16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73:
kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75:
Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77:
je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79:
kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81:
vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83:
namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85:
Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87:
dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89:
scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91:
Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93:
skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95:
zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97:
meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99:
po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101:
Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103:
Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105:
Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107:
Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108:
107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112:
Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114:
112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116:
114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118:
116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120:
UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122:
120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124:
122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126:
124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128:
126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130:
Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132:
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134:
132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136:
134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138:
136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140:
138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142:
140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144:
Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146:
144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148:
146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164:
162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166:
open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168:
166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170:
168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172:
170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174:
172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176:
174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178:
176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180:
178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182:
180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184:
182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186:
184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188:
186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190:
188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192:
Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194:
192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196:
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198:
196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200:
. . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202:
Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204:
202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206:
204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208:
206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210:
208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212:
210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214:
212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216:
214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218:
Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220:
218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222:
Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224:
222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226:
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228:
226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230:
228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232:
230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234:
232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268: 266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272: 270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274: 272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276: 274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278: 276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280: 278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282: . . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284: Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285: 284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 289 and 290: 288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292: 290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294: 292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296: 294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298: Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300: 298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302: 300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304: 302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306: 304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308: 306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310: 308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312: 310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314: 312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316: Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318: Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320: Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322: Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324: Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326: Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328: Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330: Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332: Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333: FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP