študij oziroma upoštevane v MAP-ovih projektihkot take. Kraj<strong>in</strong>a je bila upoštevana posredno,skozi predloge različnih dokumentov (plani,strategije, programi), <strong>in</strong> v lokalnih projektih, kotna primer v Programu upravljanja obalnihobmočij 5 (CAMP), ob uporabi metodologijIntegralnega upravljanja obalnih območij 6(ICAM). Podobno tudi v projektih, ki so seukvarjali s posameznimi naravnimi viri. Tako torejobstoječe kraj<strong>in</strong>ske metodologije <strong>in</strong> koncepti, kotna primer kraj<strong>in</strong>sko planiranje, vrednotenjekraj<strong>in</strong>e, kraj<strong>in</strong>ska anali<strong>za</strong>, študije ranljivosti <strong>in</strong>kraj<strong>in</strong>ska tipologija, niso bile upoštevane alivpeljane v prakso. To hkrati pomeni tudi to, daje vedenje o kraj<strong>in</strong>ski tipologiji oziroma kraj<strong>in</strong>skiraznolikosti <strong>in</strong> <strong>za</strong>vedanje o pomenu kraj<strong>in</strong>skihvrednot ter procesih <strong>in</strong> silah, ki vplivajo naspremembe kraj<strong>in</strong>e, ne<strong>za</strong>dostno.Pozitivno je dejstvo, da se prebivalcisredozemskih držav vse bolj <strong>in</strong> bolj <strong>za</strong>vedajopomena svojih kraj<strong>in</strong> <strong>za</strong> kakovost življenja <strong>in</strong>identiteto njihovih držav. Spoznali so, da stakakovost <strong>in</strong> raznolikost kraj<strong>in</strong> vse bolj ogrožena<strong>in</strong> izgubljata vrednost kot posledica številnihfaktorjev, ki so bili opisani zgoraj. Spoznali so, daima to nepovratne družbene vplive na njenokoljski, socialni <strong>in</strong> gospodarski vidik.Kakovostna kraj<strong>in</strong>a je pomemben dejavnik <strong>za</strong>uspeh gospodarskih <strong>in</strong> drugih družbenih pobud,tako javnih kot <strong>za</strong>sebnih. Oblasti bi, <strong>za</strong>torej, moralebiti spodbujene k sprejemanju politik <strong>in</strong>ukrepov na lokalni, regionalni <strong>in</strong> mednarodniravni <strong>za</strong> varovanje, upravljanje <strong>in</strong> načrtovanjekraj<strong>in</strong>e. Ti ukrepi bi morali biti prilagodljiviposameznim tipom kraj<strong>in</strong>, kateri glede na svojeznačilnosti <strong>za</strong>htevajo prilagojene pristope nalokalnem nivoju <strong>in</strong> obsegajo tako varstvo zukrepi <strong>za</strong>varovanja, upravljanje <strong>in</strong> načrtovanje.Tako različni pristopi bi lahko omogočaliustrezen socio-ekonomski razvoj obravnavanihobmočij.Glavni cilj kraj<strong>in</strong>skega urejanja bi moral biti vopredelitvi načel, ki bi vodili sprem<strong>in</strong>janje kraj<strong>in</strong>ev stanje cenjeno <strong>za</strong>radi svojih kulturnihgal <strong>in</strong>struments hav<strong>in</strong>g some bear<strong>in</strong>g upon landscape,either directly or <strong>in</strong>directly, such asUNESCO, the Council of Europe, and the EU. TheEuropean Landscape Convention (Council ofEurope, adopted <strong>in</strong> 2000) is the latest one entirelydevoted to landscape, which has recentlycome <strong>in</strong>to force.In spite of the commitments, coastal landscapesof the Mediterranean have never been studied orelaborated <strong>in</strong> the MAP projects per se. Landscapewas taken <strong>in</strong>to account only <strong>in</strong>directly,through proposals of various documents (plans,strategies, programmes), <strong>in</strong> projects oriented tolocal level, such as Coastal Area ManagementProgramme 5 (CAMP), by us<strong>in</strong>g Integrated CoastalArea Management 6 (ICAM) methodologies orby deal<strong>in</strong>g with <strong>in</strong>dividual natural resources.However, the exist<strong>in</strong>g landscape-specific methodologiesand concepts (such as landscapeplann<strong>in</strong>g, valuation, assessment, or vulnerabilitystudies, and landscape characterisation) havenot been <strong>in</strong>troduced or taken <strong>in</strong>to account. Also,knowledge of the landscape typology, i. e. varietyof landscapes, and awareness about thelandscape values is not adequate, nor are thema<strong>in</strong> processes and forces <strong>in</strong>fluenc<strong>in</strong>g theirtransformation.What is positive, is the fact that the Mediterraneanpopulations are more and more aware ofthe importance of their landscapes for the qualityof life and for the identity of their countries.They have come to realise that the quality anddiversity of many landscapes are deteriorat<strong>in</strong>gas a result of a wide variety of factors as describedabove and that this is hav<strong>in</strong>g adverseenvironmental, social and economic effects onthe societies. The quality of landscapes has animportant bear<strong>in</strong>g on the success of economicand social <strong>in</strong>itiatives, whether public or private.Public authorities should, therefore, be encouragedto adopt policies and measures at local,regional, national and <strong>in</strong>ternational level for protect<strong>in</strong>g,manag<strong>in</strong>g and plann<strong>in</strong>g of the landscapes.These measures and policies should be265Delavnica 3 / Workshop 34Sredozemski akcijski plan (MAP; http://www.unepmap.org) je bil ustanovljen kot prvi v okviru UNEP Programa regionalnih morij <strong>in</strong> sicer leta 1975.Povezuje 21 obalnih držav <strong>in</strong> EU, ki so stranke podpisnice Konvencije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito sredozemskega morskega okolja <strong>in</strong> njegovih obalnih regij, poznane kotBarcelonska <strong>konvencija</strong>, sprejete leta 1976 <strong>in</strong> revidirane 1995.Deputy Director, UNEP Mediterranean Action Plan, Priority Actions Programme Regional Activity Centre (PAP/RAC), Kraj sv. Ivana 11, HR-21000 Split, Croatia,Tel: + 385 21 340 475, e-mail: marko.prem@ppa.t-com.hr, www.pap-thecoastcentre.org5Program upravljanja obalnih območij (CAMP) je eden najpomembnejših MAP-ovih programov, ki ga koord<strong>in</strong>ira PAP/RAC. Usmerjen je na izvajanjepraktičnih projektov v obalnih območjih v izbranih sredozemskih območjih, ob uporabi metogologije Integralnega upravljanja obalnih območij (ICAM) kotglavnega orodja.Coastal Area Management Programme (CAMP) is one of the ma<strong>in</strong> MAP programmes co-ord<strong>in</strong>ated by PAP/RAC. It is oriented at the implementation ofpractical coastal management projects <strong>in</strong> selected Mediterranean coastal areas, apply<strong>in</strong>g Integrated Coastal Areas Management (ICAM) as a major tool.6ICAM je trajni, proaktivni <strong>in</strong> prilagodljivi proces upravljanja z viri <strong>za</strong> doseganje vzdržnega razvoja obalnih območij. Dva najpogosteje uporabna akronima staše ICZM - Integralno upravljanje obalnih con <strong>in</strong> ICM- Integralno upravljanje obal.ICAM is a cont<strong>in</strong>uous, proactive and adaptive process of resource management for susta<strong>in</strong>able development <strong>in</strong> coastal areas. Two most frequently usedacronyms are ICZM – Integrated Coastal Zone Management, and ICM – Integrated Coastal Management.
266Delavnica 3 / Workshop 3značilnosti <strong>in</strong> socialnih vrednot. Zaključimolahko s trditvijo, da kulturne <strong>in</strong> naravne vrednoteve<strong>za</strong>ne na kraj<strong>in</strong>o predstavljajo skupno dedišč<strong>in</strong>oSredozemlja <strong>in</strong> <strong>za</strong>to imajo države dolžnostdelovati z usklajenimi akcijami <strong>za</strong> varovanje,upravljanje <strong>in</strong> načrtovanje teh vrednot.Upravljanje kraj<strong>in</strong>e kot odgovorZ namenom okrepiti večjo vlogo Sredozemskegaakcijskega plana na področju upravljanjakraj<strong>in</strong>e, so podpisnice Barcelonske konvencijena svojem rednem <strong>za</strong>sedanju v Catanii leta2003 sprejele odločitev, da bodo podprle»izdelavo tematskih študij z namenom pridobitiosnove <strong>za</strong> pripravo smernic <strong>in</strong> akcijskih načrtov<strong>za</strong> obalna območja <strong>in</strong> morsko okolje ter izrabonjunih virov«, ali na kratko - upravljanje kraj<strong>in</strong>e.Kord<strong>in</strong>acija te aktivnosti je bila <strong>za</strong>upana PAP/RAC-u v okviru aktivnosti ICAM.Prvi korak pri uresničevanju omenjene odločitveje bila organi<strong>za</strong>cija ekspertnega sestanka,katerega cilj je bil opredeliti prioritete <strong>in</strong>razpravljati o najustreznejših metodologijah <strong>in</strong>pristopih, ki bi jih uporabili. Pred sestankom stabili pripravljeni dve študiji 7 kot osnova <strong>za</strong>diskusijo, ki sta predlagali aktivnosti, ki naj bi jihv okviru upravljanja kraj<strong>in</strong>e izvajali v obalnihobmočjih Sredozemlja. Študiji sta imeli namensvetovati PAP/RAC-u kako pripraviti delovni program<strong>za</strong> omenjeno področje, prav tako sta študijipoka<strong>za</strong>li na trenutno prakso v urejanju kraj<strong>in</strong>e naSredozemlju <strong>in</strong> prika<strong>za</strong>li glavne kraj<strong>in</strong>ske tipe.Vse to z namenom čim bolje osvetliti stanjesredozemskih obalnih kraj<strong>in</strong>.Na sestanku so bile med mnogimi možnimiaktivnostmi predlagane naslednje:– Razvijati <strong>in</strong> promovirati metodologije <strong>in</strong> orodjakraj<strong>in</strong>skega planiranja (kraj<strong>in</strong>ska anali<strong>za</strong>,vrednotenje kraj<strong>in</strong>e, študije ranljivosti, <strong>in</strong>tegracijakraj<strong>in</strong>ske analize v strateške presojevplivov na okolje <strong>in</strong> PVO);– Pripraviti atlas o kraj<strong>in</strong>ah, študijo o kraj<strong>in</strong>ah<strong>za</strong> Sredozemlje <strong>in</strong> posamezne države, ki bivključevala identifikacijo, klasifikacijo <strong>in</strong> vrednotenjekraj<strong>in</strong> (kraj<strong>in</strong>ska klasifikacija/tipologija,karta ogroženih kraj<strong>in</strong>, karta izjemnihkraj<strong>in</strong>) pomembnih <strong>za</strong> ohranitev identiteteadaptable to particular types of landscape,which, depend<strong>in</strong>g on their specific characteristics,would need various approaches at locallevel, rang<strong>in</strong>g from conservation via protection,management and plann<strong>in</strong>g. These various treatmentsmay allow an important socio-economicdevelopment of the areas concerned.The ma<strong>in</strong> objective of the landscape managementshould be to set up pr<strong>in</strong>ciples, whichwould lead landscape transformations <strong>in</strong>to astate, valued for its cultural significance and socialvalues. In sum, cultural and natural valuesl<strong>in</strong>ked to the landscapes are part of the commonMediterranean heritage, and so countries havea duty to make collective actions for the protection,management and plann<strong>in</strong>g of these values.Landscape management as a responseIn order to bridge this gap, i. e. lack of a moreactive role of the Mediterranean Action Plan <strong>in</strong>the field of landscape management, the Contract<strong>in</strong>gParties to the Barcelona Convention, attheir Ord<strong>in</strong>ary Meet<strong>in</strong>g <strong>in</strong> Catania <strong>in</strong> 2003,adopted the recommendation »to undertake thematicstudies with a view to develop<strong>in</strong>g relevantguidel<strong>in</strong>es and action plans on the issue ofcoastal land and sea environment and the utilisationof its resources« i. e. landscape management.The activity related to landscape management<strong>in</strong> the Mediterranean is co-ord<strong>in</strong>ated byPAP/RAC <strong>in</strong> the framework of ICAM.As a first step to meet the above request, an expertmeet<strong>in</strong>g was organised to formulate prioritiesand discuss the most appropriate methodologiesand approaches to be applied. Prior tothis meet<strong>in</strong>g two position papers 7 were commissionedas background documents <strong>in</strong> order topropose activities related to landscape management<strong>in</strong> the Mediterranean coastal areas, i. e. toprepare a sort of a policy paper to guide PAP/RAC <strong>in</strong> deal<strong>in</strong>g with this topic, and to identifycurrent landscape management practices <strong>in</strong> theMediterranean, as well as the ma<strong>in</strong> landscapetypes <strong>in</strong> order to get an overview of the situationof the Mediterranean coastal landscapes.Among the plethora of activities that could takeplace <strong>in</strong> this framework, the follow<strong>in</strong>g ones were7Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; prof. D. Ogr<strong>in</strong>, 2005 Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Slovenija, and Mediterranean CoastalLandscapes; Management Practices, Typology and Susta<strong>in</strong>ability; I. N. Vogiat<strong>za</strong>kis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, Univer<strong>za</strong> iz Read<strong>in</strong>ga,Združeno kraljestvo. Obe študiji dostopni na www.pap-thecoastcentre.org, glej Publications.Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; by prof. D. Ogr<strong>in</strong>, 2005 University of Ljubljana, Slovenia, and Mediterranean CoastalLandscapes; Management Practices, Typology and Susta<strong>in</strong>ability; by Mr. I. N. Vogiat<strong>za</strong>kis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, University ofRead<strong>in</strong>g, UK. Both available at www.pap-thecoastcentre.org, see Publications.
- Page 6:
UvodIntroductionCilj Evropske konve
- Page 9 and 10:
VsebinaContentUVOD / INTRODUCTION 5
- Page 11:
mag. Marko Prem 260Upravljanje kraj
- Page 14 and 15:
dejavnikov je torej vplivalo na to,
- Page 16 and 17:
METKA ČERNELČGeneralna direktoric
- Page 18:
avneh vključuje in usmerja razvoj
- Page 21 and 22:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 23 and 24:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 25 and 26:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 27 and 28:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 29 and 30:
Pozdravni nagovori/ Welcoming Speac
- Page 32 and 33:
DELAVNICA WORKSHOP 1Inventarizacija
- Page 34 and 35:
vsega tega je bil razpršen sistem
- Page 36 and 37:
žalost pa je bilo izdelanih le mal
- Page 38 and 39:
področje varstva in razvoja kultur
- Page 40 and 41:
- Odstranjujejo potrebo po optimira
- Page 42 and 43:
dejstvo pa je, da omogoča sodelova
- Page 44 and 45:
Krajina kot nacionalni simbolLandsc
- Page 46 and 47:
2. Diagram cikličnih interakcij me
- Page 48 and 49:
prostorom skladne predstave, h kate
- Page 50 and 51:
pojmovana kot država ali kot regij
- Page 52 and 53:
Pri razvijanju Evropske konvencije
- Page 54 and 55:
Regionalna razdelitev krajinskih ti
- Page 56 and 57:
1. 1. Postopek krajinske regionaliz
- Page 58 and 59:
jih intenzivnejšega prostorskega r
- Page 60 and 61:
Krajina je bila vrednotena na lestv
- Page 62 and 63:
Pojem prepoznavnosti krajine je v S
- Page 64 and 65:
e) in the development of agricultur
- Page 66 and 67:
krajine kot demokratičnega koncept
- Page 68 and 69:
ni mogoče »varovati«; takšen pr
- Page 70 and 71:
16. HLC on the web - Devon (made by
- Page 72 and 73:
kot je bilo omenjeno že zgoraj, po
- Page 74 and 75:
Razvijanje rešitev, ki zagotavljaj
- Page 76 and 77:
je mogoče ohraniti v rezervatu, ve
- Page 78 and 79:
kar je v velikem nasprotju z region
- Page 80 and 81:
vodi k zanimivim možnostim za disc
- Page 82 and 83:
namerava na novo ukrojiti kulturne
- Page 84 and 85:
Pogoj, ki ga ne moremo izključiti
- Page 86 and 87:
dejavnosti, da bi zagotovili večjo
- Page 88 and 89:
scape in consolidating their own id
- Page 90 and 91:
Delamo pod vplivom paradoksa: kraji
- Page 92 and 93:
skupine modelov za spreminjanje oko
- Page 94 and 95:
zamišljeni z namenom sobivanja, pa
- Page 96 and 97:
meri 13 kilometrov in priča o viso
- Page 98 and 99:
po našem mnenju moralo služiti ko
- Page 100 and 101:
Glede druge točke pa: umetniki so
- Page 102 and 103:
Vloge, ki jih odigrajo igralci in t
- Page 104 and 105:
Podoba prostora izhaja iz fizičneg
- Page 106 and 107:
Diskusija ob koncu delavnice je bil
- Page 108:
107Delavnica 1 / Workshop 1
- Page 111 and 112:
Pomen kakovostne krajine za boljšo
- Page 113 and 114:
112Delavnica 2 / Workshop 2krajinsk
- Page 115 and 116:
114Delavnica 2 / Workshop 2Evropski
- Page 117 and 118:
116Delavnica 2 / Workshop 2politiko
- Page 119 and 120:
UNESCOVA izbira kulturne krajine:pr
- Page 121 and 122:
120Delavnica 2 / Workshop 2proti re
- Page 123 and 124:
122Delavnica 2 / Workshop 2štiri s
- Page 125 and 126:
124Delavnica 2 / Workshop 2Nedavni
- Page 127 and 128:
126Delavnica 2 / Workshop 2Poudarja
- Page 129 and 130:
Vključenost krajine v javne politi
- Page 131 and 132:
130Delavnica 2 / Workshop 2Dostopno
- Page 133 and 134:
132Delavnica 2 / Workshop 2»od zgo
- Page 135 and 136:
134Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 137 and 138:
136Delavnica 2 / Workshop 2Transpor
- Page 139 and 140:
138Delavnica 2 / Workshop 2Krajinsk
- Page 141 and 142:
140Delavnica 2 / Workshop 2kmetijst
- Page 143 and 144:
Krajina kot vir za razvoj turizma (
- Page 145 and 146:
144Delavnica 2 / Workshop 2zanimajo
- Page 147 and 148:
146Delavnica 2 / Workshop 224. E. K
- Page 149 and 150:
148Delavnica 2 / Workshop 2Za podro
- Page 151 and 152:
Vloga celovite presoje vplivov na o
- Page 153 and 154:
152Delavnica 2 / Workshop 2trajnost
- Page 155 and 156:
154Delavnica 2 / Workshop 2verjeten
- Page 157 and 158:
156Delavnica 2 / Workshop 2Krajina
- Page 159 and 160:
158Delavnica 2 / Workshop 2Izkušnj
- Page 161 and 162:
160Delavnica 2 / Workshop 2V primer
- Page 163 and 164:
162Delavnica 2 / Workshop 2podežel
- Page 165 and 166:
open to opinions from a wider exper
- Page 167 and 168:
166Delavnica 2 / Workshop 2zasedanj
- Page 169 and 170:
168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172:
170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174:
172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176:
174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178:
176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180:
178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182:
180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184:
182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186:
184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188:
186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190:
188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192:
Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194:
192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196:
194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198:
196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200:
. . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202:
Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204:
202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206:
204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208:
206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210:
208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212:
210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214:
212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216: 214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222: Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226: 224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272: 270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274: 272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276: 274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278: 276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280: 278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282: . . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284: Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286: 284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287 and 288: 286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 289 and 290: 288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292: 290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294: 292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296: 294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298: Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300: 298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302: 300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304: 302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
- Page 305 and 306: 304Delavnica 4 / Workshop 4večstra
- Page 307 and 308: 306Delavnica 4 / Workshop 4Poglavit
- Page 309 and 310: 308Delavnica 4 / Workshop 4- začet
- Page 311 and 312: 310Delavnica 4 / Workshop 4krajini,
- Page 313 and 314: 312Delavnica 3 / Workshop 3Vsi nagr
- Page 315 and 316: Splošni zaključki / General concl
- Page 317 and 318:
Splošni zaključki / General concl
- Page 319 and 320:
Splošni zaključki / General concl
- Page 321 and 322:
Splošni zaključki / General concl
- Page 323 and 324:
Splošni zaključki / General concl
- Page 325 and 326:
Splošni zaključki / General concl
- Page 327 and 328:
Splošni zaključki / General concl
- Page 329 and 330:
Seznam avtorjevList of SpeakersFran
- Page 331 and 332:
Nicolas SANAAZdruženje regionalnih
- Page 333:
FRIDAY 12 MAY 2006PROGRAMMEWORKSHOP