evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
svojimi partnerji. Lahko gre za:– izvajanje popisov lastnine, ki omogoča sprejetjedoločb, prilagojenih boljšemu gospodarjenjuz dediščino,– izvajanje kmetijsko okoljskih programov sstrokovnimi organizacijami,– izvajanje okoljskega vrednotenja podjetij,– varovanje arhitekturne dediščine in njenoprilagajanje ekološkemu habitatu,– pomoč pri zemljiškem upravljanju občutljivihnaravnih okolij, vzdrževanje rek.Učinkovitost parka nenazadnje izhaja izzmožnosti oživljanja, razvijanja posluha zabogastvo dediščine na njegovem območju inizobraževanja o trajnostnem razvoju za osebe, kitam živijo, delajo, se naseljujejo ali le prehajajoprek ozemlja, z namenom spreminjanja njihovegaodnosa in vedenja.8. Ali je na območju regionalnega naravnegaparka mogoče namestiti kakršne kolinaprave in ureditve?Namestitev določenih naprav in ureditev, kot jetežka infrastruktura (avtoceste, električne linije zzelo visoko napetostjo, železniška linija) alinamestitve, ki so vir onesnaževanja (odpadi,tovarne…), lahko na območju regionalneganaravnega parka povzročajo težave v parku kotceloti ali v določenih posebno občutljivihpredelih.Pojavljata se dva primera:– naprave in ureditve veljajo za združljive zdoločbami listine: organ za upravljanje parkazadevnim partnerjem predlaga načineuresničevanja, ki zagotavljajo vključenost vdoločeni krajini, ki služi kot zgled;– naprave in ureditve veljajo za nezdružljive zvzdrževanjem kakovosti prostora ali območjaglede na listino parka. Organ za upravljanjeje tako odgovoren, da priskrbi vse dejavnikeovrednotenja in skrbi za to, da zadevneoblasti ne izdajo dovoljenj.Poleg tega se v primeru, da je za naprave aliureditve na območju parka potrebna ocenavpliva, sistematično posvetuje z upravo parka.V primeru, da se določb iz listine ne upošteva, selahko organ za upravljanje parka obrne naupravno sodišče.comme des atouts.C’est aussi en réalisant prioritairement des programmesd’actions spécifiques et exemplaires avec sespartenaires que le Parc contribue directement à préserverson patrimoine. Il peut s’agir:– De réalisation d’inventaires permettant de prendreles dispositions adaptées à une meilleuregestiondu patrimoine,– De la conduite de programmes agri environnementauxavec les organisations professionnelles,– De la réalisation de diagnostics environnementauxdes entreprises,– De la sauvegarde du patrimoine architectural etde son adaptation à l’habitat écologique,– D’aide à la maîtrise foncière d’espaces naturelssensibles, de l’entretien des rivières.L’efficacité d’un Parc relève enfin de sa capacitéd’animation, de sensibilisation à la richesse patrimonialede son territoire et d’éducation au développementdurable des personnes y vivant, y travaillant, s’yimplantant ou y passant, dans l’objectif de modifierleurs comportements et leurs pratiques.8. Peut-on réaliser n’importe quel équipementsur un Parc naturel régional?L’implantation de certains équipements peut poserproblème sur le Parc naturel régional dans son ensembleou sur certains secteurs particulièrementsensibles comme des infrastructures lourdes (autoroutes,lignes électriques très haute tension, ligne dechemin de fer) ou des installations polluantes(déchetteries, usines…)Deux cas de figure se présentent:– L’équipement est jugé compatible avec les dispositionsde la charte: l’organisme de gestion duParc propose aux partenaires concernés desmodalités de réalisation assurant son intégrationexemplaire sur le site envisagé;– L’équipement est jugé incompatible avec le maintiende la qualité du territoire ou du site à la lecturede la charte du Parc. L’organisme de gestiona alors la responsabilité de fournir tous les élémentsd’appréciation et de veiller à ce que lesautorités compétentes ne l’autorisent pas.Par ailleurs, le Parc est systémiquement consultélorsqu’un équipement ou un aménagement sur sonterritoire nécessite une étude d’impact.Au cas où les dispositions de la charte ne seraientpas respectées, un recours au tribunal administratifpeut être engagé par l’organisme de gestion du Parc.253Delavnica 3 / Workshop 3
2549. Ali so župani parkov razdvojeni med listinoin interesi svojih občin?Pobude, pogajanja, volitve in izvajanje politikeregionalnih naravnih parkov so stvar lokalnihposlancev, ki skupaj sestavijo listino. Sprostovoljnim podpisom listine si župani določijoskupna pravila in jamčijo za lastne potrebe. Tazavzetost za potrditev ciljev listine parkavključuje občino v celotni veljavnosti listine, neglede na spremembe občinskih delovnih skupin.To je tisto, kar povzroča težave, vendar tudipripomore k bogatenju politike in dejavnostiregionalnih naravnih parkov.9. Les maires des Parcs sont-ils pris entre lacharte et les intérêts de leur commune?La politique des Parcs naturels régionaux est initiée,négociée, voulue et mise en œuvre par les élus locauxqui élaborent collectivement la charte. En signantvolontairement la charte, les maires se fixentune règle du jeu commune et témoignent d’une exigencevis-à-vis d’eux-mêmes. Cet engagement d’approbationdes objectifs de la charte du Parc impliquela commune pour toute la validité de cette charte,quels que soient les changements des équipes municipales.C’est là, la difficulté, mais aussi la richessede la politique et de l’action des Parcs naturels régionaux.Delavnica 3 / Workshop 310.Nove oblike povezovanja urbanih središčin podeželjaČe je narava v regionalnem naravnem parkuvečinoma podeželska, pa vseeno obstajaraznolikost med okoliščinami med parki inznotraj istega parka. Ločimo tri kategorije: pravopodeželje, vmesno podeželje in podeželje podurbanim pritiskom.V Franciji od leta 1975 pomagamo pri ponovninaselitvi regij in podeželja, ki vsekakor ne potekana homogen način. Regionalna mesta se večajoin vključujejo svoja obrobja z združevanjem vmedobčinske strukture, ki jih imenujemo‘aglomeracijske skupnosti’ (50.000 prebivalcev).Ti urbani prostori pogosto prevladajo nadbližnjimi podeželskimi prostori s tem, ko dajejoprednost ‘urbani razdelitvi’ in s tem večjipozidanosti prostora, ki poteka ne oziraje se naznačilnosti in privlačnost dediščine.Danes se v kar 35 od 44 regionalnih parkov kažepodobna slika kot v urbanih aglomeracijah, kjerprevlada interes lokalne politike. Ta popolna alidelna nadvlada lokalnih interesov predstavljanačin izvajanja vsakega lokalnega projekta. Vparkih ne gre za prepoved (kontrolo)doseljevanja novih prebivalcev ampak bolj zacentralizacijo razvoja naselij na osnovivključevanja stavbne dediščine, oplemenitene ssodobnimi pristopi. V parkih si prizadevajovzpostaviti neko ravnovesje med obemaskrajnostma.10. Les nouvelles formes de liens urbain-ruralSi la nature d’un Parc naturel régional est principalementrurale; il existe une diversité de situations entreles Parcs, et au sein même d’un Parc. On distinguetrois catégories: le rural profond, le rural intermédiaireet le rural sous pression urbaine.En France, nous assistons depuis 1975 à un repeuplementdes régions et campagnes, qui certes ne seréalise pas de façon homogène. Les villes régionaless’agrandissent et intègrent leur périphérie, notammenten se rassemblant dans des structures intercommunalesappelées ‘Communauté d’agglomération’(50 000 habitants). Ces espaces urbains onttendance à gagner sur les espaces ruraux de proximitéen favorisant ‘l’étalement urbain’ etl’artificialisation des territoires avec la naissance delotissements sans caractère et sans attrait patrimonial.Aujourd’hui, sur les 44 Parcs naturels régionaux, 35ont des périmètres communs avec une Communautéd’Agglomération, d’où il résulte des processus d’articulationdes politiques territoriales. Ces chevauchementsterritoriaux totaux ou partiels sont fonction descaractéristiques de chaque projet de territoire. Pourles Parcs, il ne s’agit pas de limiter l’accès à leur territoire,mais d’intégrer les nouveaux arrivants et projets,à partir d’une logique de centre bourg sur labase d’une maîtrise de l’espace et d’une émulationde l’architecture vernaculaire s’enrichissant par lamodernité des approches. Les Parcs travaillent notammentsur l’émergence d’un habitat intermédiaire.Ob upoštevanju vsebine listine regionalneganaravnega parka, ki je bila sprejeta z uredbo,morajo biti projekti in programi, katerih nosilci soAglomeracijske skupnosti na skupnem območjuv regionalnem naravnem parku, združljive zusmeritvami in ukrepi, ki jih navaja listina.Compte tenu de la portée d’une charte de Parc naturelrégional adoptée par décret, les projets et programmesportés par les Communautés d’Agglomérationsur le territoire commun à un Parc naturel régionaldevront être compatibles avec les orientationset les mesures contenues dans la charte.
- Page 203 and 204: 202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206: 204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208: 206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210: 208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212: 210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214: 212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216: 214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222: Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223 and 224: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226: 224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268: 266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272: 270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274: 272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
- Page 275 and 276: 274Delavnica 3 / Workshop 3načrtov
- Page 277 and 278: 276Delavnica 3 / Workshop 3Vpliv pr
- Page 279 and 280: 278Delavnica 3 / Workshop 38. Zaklj
- Page 281 and 282: . . . . .. . . . . . . .. . . . . .
- Page 283 and 284: Veščine usposabljanja javnosti za
- Page 285 and 286: 284Delavnica 4 / Workshop 4pod kak
- Page 287 and 288: 286Delavnica 4 / Workshop 4Metoda 1
- Page 289 and 290: 288Delavnica 4 / Workshop 4širokeg
- Page 291 and 292: 290Delavnica 4 / Workshop 4- Združ
- Page 293 and 294: 292Delavnica 4 / Workshop 4mladino
- Page 295 and 296: 294Delavnica 4 / Workshop 4Povezave
- Page 297 and 298: Strategija izobraževanja o prostor
- Page 299 and 300: 298Delavnica 4 / Workshop 4Za trajn
- Page 301 and 302: 300Delavnica 4 / Workshop 4in nikol
- Page 303 and 304: 302Delavnica 4 / Workshop 4- upošt
2549. Ali so župani parkov razdvojeni med list<strong>in</strong>o<strong>in</strong> <strong>in</strong>teresi svojih obč<strong>in</strong>?Pobude, pogajanja, volitve <strong>in</strong> izvajanje politikeregionalnih naravnih parkov so stvar lokalnihposlancev, ki skupaj sestavijo list<strong>in</strong>o. Sprostovoljnim podpisom list<strong>in</strong>e si župani določijoskupna pravila <strong>in</strong> jamčijo <strong>za</strong> lastne potrebe. Ta<strong>za</strong>vzetost <strong>za</strong> potrditev ciljev list<strong>in</strong>e parkavključuje obč<strong>in</strong>o v celotni veljavnosti list<strong>in</strong>e, neglede na spremembe obč<strong>in</strong>skih delovnih skup<strong>in</strong>.To je tisto, kar povzroča težave, vendar tudipripomore k bogatenju politike <strong>in</strong> dejavnostiregionalnih naravnih parkov.9. Les maires des Parcs sont-ils pris entre lacharte et les <strong>in</strong>térêts de leur commune?La politique des Parcs naturels régionaux est <strong>in</strong>itiée,négociée, voulue et mise en œuvre par les élus locauxqui élaborent collectivement la charte. En signantvolontairement la charte, les maires se fixentune règle du jeu commune et témoignent d’une exigencevis-à-vis d’eux-mêmes. Cet engagement d’approbationdes objectifs de la charte du Parc impliquela commune pour toute la validité de cette charte,quels que soient les changements des équipes municipales.C’est là, la difficulté, mais aussi la richessede la politique et de l’action des Parcs naturels régionaux.Delavnica 3 / Workshop 310.Nove oblike povezovanja urbanih središč<strong>in</strong> podeželjaČe je narava v regionalnem naravnem parkuveč<strong>in</strong>oma podeželska, pa vseeno obstajaraznolikost med okolišč<strong>in</strong>ami med parki <strong>in</strong>znotraj istega parka. Ločimo tri kategorije: pravopodeželje, vmesno podeželje <strong>in</strong> podeželje podurbanim pritiskom.V Franciji od leta 1975 pomagamo pri ponovn<strong>in</strong>aselitvi regij <strong>in</strong> podeželja, ki vsekakor ne potekana homogen nač<strong>in</strong>. Regionalna mesta se večajo<strong>in</strong> vključujejo svoja obrobja z združevanjem vmedobč<strong>in</strong>ske strukture, ki jih imenujemo‘aglomeracijske skupnosti’ (50.000 prebivalcev).Ti urbani <strong>prostor</strong>i pogosto prevladajo nadbližnjimi podeželskimi <strong>prostor</strong>i s tem, ko dajejoprednost ‘urbani razdelitvi’ <strong>in</strong> s tem večjipozidanosti <strong>prostor</strong>a, ki poteka ne oziraje se naznačilnosti <strong>in</strong> privlačnost dedišč<strong>in</strong>e.Danes se v kar 35 od 44 regionalnih parkov kažepodobna slika kot v urbanih aglomeracijah, kjerprevlada <strong>in</strong>teres lokalne politike. Ta popolna alidelna nadvlada lokalnih <strong>in</strong>teresov predstavljanač<strong>in</strong> izvajanja vsakega lokalnega projekta. Vparkih ne gre <strong>za</strong> prepoved (kontrolo)doseljevanja novih prebivalcev ampak bolj <strong>za</strong>centrali<strong>za</strong>cijo razvoja naselij na osnovivključevanja stavbne dedišč<strong>in</strong>e, oplemenitene ssodobnimi pristopi. V parkih si pri<strong>za</strong>devajovzpostaviti neko ravnovesje med obemaskrajnostma.10. Les nouvelles formes de liens urba<strong>in</strong>-ruralSi la nature d’un Parc naturel régional est pr<strong>in</strong>cipalementrurale; il existe une diversité de situations entreles Parcs, et au se<strong>in</strong> même d’un Parc. On dist<strong>in</strong>guetrois catégories: le rural profond, le rural <strong>in</strong>termédiaireet le rural sous pression urba<strong>in</strong>e.En France, nous assistons depuis 1975 à un repeuplementdes régions et campagnes, qui certes ne seréalise pas de façon homogène. Les villes régionaless’agrandissent et <strong>in</strong>tègrent leur périphérie, notammenten se rassemblant dans des structures <strong>in</strong>tercommunalesappelées ‘Communauté d’agglomération’(50 000 habitants). Ces espaces urba<strong>in</strong>s onttendance à gagner sur les espaces ruraux de proximitéen favorisant ‘l’étalement urba<strong>in</strong>’ etl’artificialisation des territoires avec la naissance delotissements sans caractère et sans attrait patrimonial.Aujourd’hui, sur les 44 Parcs naturels régionaux, 35ont des périmètres communs avec une Communautéd’Agglomération, d’où il résulte des processus d’articulationdes politiques territoriales. Ces chevauchementsterritoriaux totaux ou partiels sont fonction descaractéristiques de chaque projet de territoire. Pourles Parcs, il ne s’agit pas de limiter l’accès à leur territoire,mais d’<strong>in</strong>tégrer les nouveaux arrivants et projets,à partir d’une logique de centre bourg sur labase d’une maîtrise de l’espace et d’une émulationde l’architecture vernaculaire s’enrichissant par lamodernité des approches. Les Parcs travaillent notammentsur l’émergence d’un habitat <strong>in</strong>termédiaire.Ob upoštevanju vseb<strong>in</strong>e list<strong>in</strong>e regionalneganaravnega parka, ki je bila sprejeta z uredbo,morajo biti projekti <strong>in</strong> programi, katerih nosilci soAglomeracijske skupnosti na skupnem območjuv regionalnem naravnem parku, združljive zusmeritvami <strong>in</strong> ukrepi, ki jih navaja list<strong>in</strong>a.Compte tenu de la portée d’une charte de Parc naturelrégional adoptée par décret, les projets et programmesportés par les Communautés d’Agglomérationsur le territoire commun à un Parc naturel régionaldevront être compatibles avec les orientationset les mesures contenues dans la charte.