evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Resnično osrednji prostori, kakor tudi sistemobmočij zelenih pasov, območij tišine in miru,priborjenih iz hrupnih krajin, so tisti, ki senahajajo med infrastrukturnimi objekti intrgovskimi naselji ter lokalno in arhitekturnoreorganizacijo javnih služb.Na prvi pogledi se zdi, da je splošno razširjenaideja o infrastrukturnih koridorjih do neke meretako usmerjena, vendar ostaja preveč omejenana idejo območja in funkcije. Da bi preoblikovalisuburbanizirana območja in krajino, morajomedsebojne povezave med različnimi politikamiimeti logiko, ki ni omejena samo na povezovanje(integracijo) različnih omrežij in ki poteka gledena pravokotne odseke, ki se po velikosti zelorazlikujejo, in na ozemlja, na katerih se objektinahajajo. Poleg tega terjajo projekte, ki sočasnodelujejo na drugačnih ravneh kot tisti, ki sopodrobno dani v infrastrukturnem projektu,začenši od vmesnega projekta urbanih naselij invse do bolj obsežnih projektov omrežja.Poudariti je treba, da se lahko finančni vidikiobravnavajo samo na podlagi te povezave medrazličnimi politikami, da se zagotovi, da se delona zelenih območjih ne vidi zgolj kot nadaljnarazvojna stopnja sofinanciranja razlaščenihobmočij za izgradnjo zabaviščnih in trgovskihcentrov. Takšna politika se ne skuša izognitiodgovornosti, ki izhaja iz razvoja suburbaniziranihobmočij in krajine.Kot zaključek je treba poudariti, da ko sesklicujemo na kompleksni sistem infrastrukturnihnaložb in njihovo vlogo pri ponovniopredelitvi italijanske krajine, se moramosklicevati ne samo na velika dela stvarnegaprava, pač pa tudi na večji projekt, ki ga je trebaopredeliti kot zbirko različnih majhnih posegov,ki se v glavnem, vendar ne izključno, ukvarjajoz izboljšanjem že obstoječih omrežij, urbanih insuburbanih cest.Da bi izboljšali italijansko krajino, si moramozamisliti veliki načrt, ki se uresniči s pomočjoobičajne dolgoročne javne politike strateškihvrednot, ki vključuje izboljšanje cest, redefinicijocest, učinkovit tok vode, oblikovanje pločnikov instez za kolesarje, in v bolj splošnem smislu,različne sisteme življenjskega sloga, ki jihdoločajo različni prometni sistemi, velikepovršine za parkiranje, z drevesi obdane avenije,ki poleg tega, da so ekološke, vračajo urbaniorganizaciji tretjo razsežnost, ki je še vednorazvidna iz kart.accountability for designs that are not immediatelypopular. Most of all there must be somecomparison with other scenarios proposingideas of landscapes able to generate connectionsbetween the various networks, (roads, railways,airports), and with different scales (national-regionalbut also local between differentsuburbanised areas of the controversial cities ofPedemontana), between policies on infrastructuresand those on open spaces which are involved(which for example in the cases in questionmay become a system of public areas).The real central places as well as a system ofgreen belt areas, areas of silence and tranquillitycarved out of noisy landscapes are those betweeninfrastructures and commercial settlementsand the reorganisation of public services,locally and architecturally.The widespread idea of infrastructural corridorswould seem to be oriented to some extent in thisdirection, but it remains too restricted to the ideaof area and function; in order to reformsuburbanised areas and landscape the interconnectionsbetween the various policies require alogic that is not limited only to integration betweenthe various networks and which proceedsin relation to perpendicular sections, that varygreatly in size, and to the territories involved inthe structures. They, moreover, require projectsthat work concomitantly on different scalesfrom that detailed in the infrastructure project,starting from the intermediary project on urbansettlements and extending to the more extensiveones of the network.It should be underlined that only through this linkbetween different policies can financial aspectsbe dealt with to assure that work on green areasis not seen to be only a further development ofco-financing of dispossessed areas for the constructionof entertainment or commercial centres.Such a policy does not try to escape accountabilitythat may be considered as evolutionof suburbanised areas and of the landscape.In conclusion it must be pointed out that whenwe refer to a complex system of infrastructureinvestments and their role in the redefinition ofthe Italian landscape, we must refer not only tothe great works of objective law, but also to agreater project to be defined by a collection ofvarious small interventions mainly, but not exclusively,concerned with improvement of the preexistingnetworks, urban and suburban roads.247Delavnica 3 / Workshop 3