evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

242Delavnica 3 / Workshop 3turistična območja s počitniškimi objekti - jerelativno eksogena narava nove infrastrukture, kije bila umeščena v krajino, ne da bi se splohkakor koli pomislilo na različne procese razvojain reorganizacije gospodarstva, ali na krajino,preko katere poteka.Gledano izven ozkega pogleda tehnike, je programnenehnih infrastrukturnih del, ki se danespredlagajo za našo državo po obdobju največjemožne ponovne uporabe in interpretacijepodedovanih infrastruktur in družbenegakapitala, lahko ne le bistveni element odziva nareorganizacijo družbeno-ekonomskega razvojapovezav znotraj in izven urbanih, industrijskih,turističnih ali podeželskih območij naše države,temveč tudi temeljno orodje pri izboljšanjukrajine.Razlogi, ki podpirajo to tezo, so različni. Kot prvo,ker mora program obravnavati sistem takonaravnih kot ustvarjenih odprtih prostorov, ki soznačilni za okolje: z drugimi besedami, prevzamelahko pomembno vlogo (bodisi pozitivno alinegativno) pri utrjevanju novih oblikurbaniziranih območij, novih okoljskih sistemov,ki morajo upoštevati večjo rabo ozemlja in večjomobilnost. Kot drugo, politika ponovnegarazvoja tako obstoječih kot novih infrastrukturnihobjektov neizogibno vključuje reorganizacijosuburbaniziranih območij, ki bi jo lahko do nekemere usmerjala politika zavedanja krajine inprostora z vidika potreb po nastanitvi in skupnihdejavnostih (javnih, rekreativnih in gospodarskih).Končno obstajata dva nadaljna razloga, zakajlahko infrastrukturni projekt prevzame bistvenovlogo pri prekvalifikaciji krajine: gre za dve merili,širše za omrežja in drugo za bolj bližnje(neposredne) prostore, ki niso nujno blizu gledena naš način življenja, saj v konteksturazdrobitve pozidanih območij (pa tudikmetijskih območij) in povečanja različnih vrstživljenjskih slogov, infrastrukturni projektpredstavlja tako možen referenčni okvir zaustvarjanje raznolikih krajin glede na zazidalnaobmočja z zagotavljanjem usklajenosti ter pravtako orodje za povezovanje mikrokrajin, ki lahkosicer ostanejo odrezane (izolirane).Te možnosti se lahko izrazijo samo, če staizpolnjena dva pogoja. Prvi je, da mora bitiinfrastrukturni projekt dobro premišljen v okvirudrugačne podobe naše dežele od tiste, ki joimplicitno predstavlja sistem koridornih povezavThe great infrastructures that we find again inthese landscapes can become the visual face,the condenser of some actions of inner transformation,one component of the new landscape,but certainly not the engine of the transformationitself, nor the most devastating sign of thenew landscape (if we observe the poor accessibilityof some industrial districts we can alsoestimate its relative weight and value as a usefulsupport, even if not always necessary or sufficientfor the new developments). Otherwisewhat unifies the territories, whether they arepopulated or abandoned, or under haphazarddevelopment, district economies or tourist areaswith holiday homes, is the relatively exogenousnature of the new infrastructure that has beenplaced without any thought given to the differentprocesses of development and reorganisation ofthe economy, or the landscape it crosses.Seen from outside the narrow view of engineering,a programme of consistent infrastructuralworks, which today is being proposed for ourcountry after a period of maximum reuse andinterpretation of inherited infrastructures andthe social capital, may not only be an essentialelement in response to the reorganisation ofsocio-economic development of links within andwithout urban, industrial, tourist or rural areas ofour country, but also a fundamental tool in theimprovement of the landscape.There are various reasons to sustain this. Firstly,because the programme has to deal with thesystem of both natural and created open spaceswhich characterise the environment: in otherwords it can assume a meaningful role (whetherpositive or negative) in consolidating new figuresof the urbanised areas, new environmental systemswhich must take into account more extensiveuse of the territory and greater mobility.Secondly, a policy of redevelopment of both existingand new infrastructures inevitably involvesreorganisation of suburbanised areas which tosome extent could be governed by a policy ofawareness of landscape and territory in terms ofthe demands for accommodation and collectiveactivities (public, recreational and commercial).Finally, there are two further reasons why theinfrastructure project can assume an essentialrole in the requalification of the landscape: twoscales are involved, a more extensive one fornetworks and another for closer spaces, whichmay not necessarily be close in relation to ourway of life, since in the context of fragmentation