evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

230Delavnica 3 / Workshop 3– prikaz in oceno stanja ter pogojev in možnostinjenega razvoja,– prikaz tistih delov nepremične dediščine, kiso zavarovani kot spomeniki ali se kot takizavarujejo ter njihovih vplivnih območij,– valorizacijo nepremične dediščine z navedboelementov, vsebine in značilnosti, ki se najzlasti varujejo;b) s pripravo smernic, ki izluščijo iz strokovnihzasnov vsebine, prilagojene odnosu dediščinskihkulturnih krajin do konkretnegaprostora in predvidenega posega;c) s pripravo kulturnovarstvenega mnenja kprostorskim rešitvam, ki se nanašajo naohranjanje, vzdrževanje in varstvo nepremičnedediščine v predlogu prostorskegaakta. Pridobiti ga mora pripravljavec prostorskegaakta;d) v presoje vplivov na okolje, ki skladno evropskodirektivo kot obvezno sestavinovključujejo tudi presojo vplivov na kulturnodediščino in kulturno krajino;e) s pripravo kulturnovarstvenih aktov, ki jihizdaja javni zavod za področje varstvanepremične kulturne dediščine v postopkihpridobitve gradbenega dovoljenja (sevedače poseg vpliva na evidentirano dediščino),pa tudi za ostale posege, ki ne potrebujejogradbenega dovoljenja. Obvezna podlaga zanjihovo pripravo so strokovne zasnove. Skulturnovarstvenimi pogoji se določajozahteve, ki jih mora izpolnjevati projektnadokumentacija oziroma dokumentacija, ki jepotrebna za izvedbo posegov v prostor, skulturnovarstvenim soglasjem pa se potrdi,da je projekt oziroma dokumentacija vskladu s pogoji.2. Akt o razglasitvi za kulturni spomenikKadar ima dediščina, torej tudi kulturnakrajina, elemente, s katerimi je dokazanakontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnegain civilizacijskega razvoja ali kipredstavljajo kakovostni dosežek ustvarjalnosti,lahko ta dediščina dobi statusdržavnega ali lokalnega kulturnega spomenika.Akt o razglasitvi spomenika lokalnegapomena sprejme lokalna skupnost, akt orazglasitvi spomenika državnega pomenaVlada RS. Na podlagi akta o razglasitvi selastniku izda odločba o varstvu, ki določapogoje za raziskovanje, način vzdrževanja,based on other considerations. The landscaperepresents a space of remembrance and a reminder,where the landscape itself can illustrate,for example, the absurdity of war. In these areasthe main elements of conservation are:– authentic location of sites (e. g. WWI site –Isonzo Front),– transformation of the relief as a result of historicalevents, possible built structures, allmaterial and constructions (trenches, craters),– land strata with remains (weapons, ruins),– memorial sculpture, artistic elements and allmemorials (monuments, chapels, cemeteries).VI. Mechanisms for putting the guidelinesinto effectGuidelines for the conservation of cultural heritagelandscapes are put into effect via three basicmechanisms:1. Conservation of the cultural heritagelandscape in spatial planning processesSpecial provisions of the Cultural HeritageProtection Act relate to the protection of immovableheritage in the spatial planningprocesses, and thus also the protection ofthe cultural heritage landscape. Protection ofthe cultural heritage landscape is included inspatial planning processes in varius levels:a) preparation of professional basis that includeat least in particular:– a survey of the areas considered to be immovableheritage;– an account and assessment of condition andof conditions and possibilities for its development;– an account of those parts of the immovableheritage that are protected by legal act asmonuments or sites or should be protectedas those and their areas of influence;– evaluation of immovable heritage with anindication of elements, content and characteristicsthat particularly require protection.b) preparation of guidelines, which concretizeand underline the specific ontents of professionalbasis related to concrete location andintervention.c) preparation of the opinion of the culturalprotection authorities with respect to spatialplanning solutions relating to the preservation,maintenance and conservation of im-