evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

5. EnkratnostVsaka krajina je enkratna, vendar mora bitipo tem merilu enkratna v svoji tipološkiopredelitvi. Enkratne in značilne krajine sohkrati tudi reprezentativne za določenoozemlje in jih lahko pogosto spoznamo kotnosilke lokalne, regionalne ali nacionalneidentitete.6. Izraženost konsistentne zgradbe, jasnihrazmejitev v prostoruKonsistentnost in zaokroženost območja stapomembni merili pri opredeljevanju samegaobmočja. Razmejitev krajinskih območij jepomembna predvsem v kasnejših korakih,namreč v operativnem smislu, ko se določajorežimi vzdrževanja in različni ukrepi, od pravilobnašanja, razvojnih možnosti, finančnihspodbud in podobno.7. IdentitetaPod tem merilom uvrščamo med dediščinskekulturne krajine tista območja, ki soznana širši in strokovni javnosti ter s katerimise kot svojim bivalnim ali širšim okoljemposameznik ali skupina izrazito identificira.Na podlagi strokovnih meril je v njih mogočeugotoviti izrazito zastopanost prvin, skaterimi se slovenski narod ali lokalnoprebivalstvo istoveti, oziroma prvin krajinskezgradbe, ki so posebej značilne za posameznepredele že sicer pestrega slovenskegaprostora.III. Tipološko razvrščanje dediščinskih kulturnihkrajinTipološko razvrščanje je postopek oblikovanjaskupin dediščinskih kulturnih krajin, medsebojnopodobnih po značilnostih krajinske zgradbein po rabi prostora, ki jih sooblikujejo. Namentipološke razvrstitve je ugotovitev skupnihznačilnosti, ogroženosti in morebitnih drugihposebnosti, ki so pomembne zlasti pri pripraviusmeritev in režimov za njihovo ohranjanjeoziroma načrtovanje prostorskega razvoja.Kot osnovo za razvrščanje dediščinskih krajinuporabljamo tipološko klasifikacijo, ki je žeuveljavljena na področju vrednotenja krajin inopredeljevanja izjemnih krajin ter njihoveganadaljnjega prostorskega razvoja (Marušič,1998), ter raziskovalno nalogo s področjaohranjanja dediščinskih kulturnih krajin (Acer,2005) in dediščinske kulturne krajine delimo na:all the senses: smell, hearing and touch, allof these have their own role in the perceptionof landscape. It is far easier to evaluate thepurely visual aspects of landscapes, since wecan judge them on the basis of already establishedcriteria of composition and colour…«High experience values are possessed by areaswith a very composed landscape structurein which its elements appear in harmoniousmutual relations. In doing so they formvaried and harmonious visual scenes inwhich anthropogenic elements either mergewith the natural structure of the space or createa reciprocal tension in a relationship ofcontrast, which further emphasises the symbolicand religious meanings of individualstructures in the landscape (e. g. little whitechurches on hilltops, castles on prominences).5. UniquenessEvery landscape is unique but according tothis criterion it must be unique in its typologicaldefinition. Unique and characteristic landscapesare at the same time representativeof a specific territory and we can often recognisethem as the carriers of local, regionalor national identity.6. Expression of consistent structure, cleardemarcations in spaceThe consistency and completeness of anarea are two important criteria in definingthe area itself. The demarcation of landscapeareas is important above all in later stages,that is to say, in the operational sense, whenmaintenance regimes and various measuressuch as rules of behaviour, development possibilities,financial incentives and so on aredefined.7. IdentityUnder this criterion we classify among culturalheritage landscapes those areas thatare known to the general public and the expertpublic and through which the individualor group clearly identifies with his/their livingenvironment or wider environment. On thebasis of technical criteria it is possible toidentity in them the distinct presence of elementswith which the Slovene nation or localpopulation identifies, or elements of the landscapestructure that are particularly characteristicof individual parts of the variegatedterritory of Slovenia.225Delavnica 3 / Workshop 3