evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
1. Izraženost tradicionalne oblike bivanja in(pri)delovanjaNa podlagi tega merila je opredeljennajštevilčnejši del dediščinskih kulturnihkrajin. V njih se odražajo oblike življenja,tradicija, navade, stopnja razvoja in človekovodnos do prostora v preteklosti in danes, kiso v veliki meri odvisni od naravnih razmerkot tudi človekove sposobnosti, da v danihrazmerah preživi, se prehrani in si zagotoviobstoj in razvoj. To merilo odkriva krajinskestrukture, ki odražajo oblike pridelovanjahrane, obdelovanja tal, pa tudi religiozneobičaje (rituale) preteklih dob oziromaprebivalcev nekega območja.2. Ohranjenost vidno izpostavljenih poselitvenihvzorcev oziroma arhitekturnih členovKrajine, ki so opredeljene s tem merilom, soskupaj s poselitvenimi vzorci, ki izražajoposelitveno kulturo posameznih območij indoločenega časovnega obdobja, nosilkeposebnih vrednosti zaradi vidne izpostavljenostiteh vrednosti z več pogostoobiskanih točk ali komunikacij. Gre zaobmočja, kjer je npr. naselje z ohranjenomorfološko zgradbo in tradicionalnoskladnimi navezavami na obdelovalnepovršine poleg skladne in vredne prostorskezgradbe še vidno izpostavljeno ter s tem boljprisotno v zavesti ljudi (prebivalcev inobiskovalcev).3. Nosilnost simbolnih, pričevalnih, asociativnihvrednosti krajinV krajinah, ki jih opredeljujemo s temmerilom, imajo posebno vlogo asociacije, kise nanašajo na kulturo, zgodovino naroda.Povezane so z dejanskimi dogodki (bitke,politični, kulturni, gospodarski vpliv gradov)bodisi na njihovo interpretacijo v slovstvuBy identificating and evaluating the areas thatwe classify as cultural heritage landscapes, wetake into account both criteria that can be definedin purely cognitive terms (rationally) andcriteria with an experience-based (irrational)note. This involves identificating and evaluatingspatial structures on the basis of knowledge ofobjectively definable data about the landscapestructure, and also on the basis of observationand experiencing the space. It is therefore possibleto arrive at the following basic criteria:1. Expression of a traditional form of livingand working/cultivationThe numerically largest group of cultural heritagelandscapes are defined on the basis ofthis criterion. In them are reflected forms oflife, tradition, customs, level of developmentand the human attitude to space in the pastand in the present day, which are to a largeextent dependent on natural conditions andon man’s capacity to survive in the given conditions,to feed himself and ensure his existenceand development. This criterion revealslandscape structures which reflect forms offood production and cultivation of the land,and also religious customs (rituals) of pastperiods or of the inhabitants of a given area.2. State of conservation of visually prominentsettlement patterns or architecturalelementsThe landscapes defined by this criterion are,together with the settlement patterns thatexpress the settlement culture of individualareas and a specific period, the bearers ofspecial values because of the visual prominenceof these values from several frequentlyvisited points or communications. These areareas where, for example, a settlement witha preserved morphological structure and tra-223Delavnica 3 / Workshop 341. Cerklje - njivska kulturna krajina v ravniciCerklje - lowland agricultural landscape42. Zajamniki - kulturna krajina travnatega sveta- planinaZajamniki - grassland cultural landscape –mountain pastures43. Drašiči - kulturna krajinatravnatega sveta - steljnikiDrašiči - grassland culturallandscape – forest litter areas
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanci – J. Trdina: Bajke in povesti oGorjancih, Bohinjsko jezero – dr. FrancePrešeren: Krst pri Savici) ali so nosilke drugihsimbolnih pomenov. To merilo mordanajizraziteje dokazuje subjektivnost vrednostnihocen in njihove odvisnosti oddružbenih razmer in vrednostnih sistemovdoločenega okolja. V vzhodnih kulturah imato merilo večjo vlogo kot pri nas, saj vrednostkrajinske zvrsti v večji meri sloni na duhovnoreligioznempomenu, ki ga določeneskupnosti pripisujejo posamičnim naravnimprvinam ali prostorskim celotam.4. Prisotnost velikih doživljajskih vrednostiCrowe, S. in Mitchell M. (The pattern ofLandscape, 1988) pravita, da »že dolgoiščemo definicijo lepega in še vedno nismonašli končnega odgovora. Še posebej težkoje določiti trdna merila za lepoto krajine, sajse opazovalci nanjo neskončno različnoodzivajo, in to ne le na podlagi vidnegazaznavanja. Človekov odziv na lepoto krajineje globoko čustven in povezan z vsemi čuti:vonjem, sluhom in tipom, vsi ti imajo svojovlogo pri zaznavanju krajine. Še najlažje jeoceniti čisto vizualne vidike krajin, saj jihlahko presojamo na podlagi že uveljavljenihmeril kompozicije in barve…«. Velike doživljajskevrednosti imajo območja z zelosestavljeno krajinsko zgradbo, v kateri senjene prvine pojavljajo v skladnih medsebojnihrazmerjih. Pri tem oblikujejo pestra inharmonična vidna prizorišča, v katerih seantropogene prvine bodisi zlivajo z naravnozgradbo prostora bodisi ustvarjajo medsebojnonapetost v kontrastnem razmerju, karše poudarja simbolične in religiozne pomeneposameznih objektov v krajini (npr. belecerkvice na vrhovih vzpetin, gradovi nareliefnih pomolih).ditional ties to arable land adjacent to a correspondingand valuable spatial structure isstill prominent and thus more present in theconsciousness of people (inhabitants andvisitors).3. Capacity to bear symbolic, testimonial orassociative valuesIn landscapes defined by this criterion, a specialrole is played by associations relating tothe culture or history of the nation. They areconnected to actual events (battles, the political,cultural, economic influence of castles)or to their interpretation in literature (theGorjanci hills – J. Trdina: Bajke in povesti oGorjancih, Lake Bohinj – Dr. France Prešeren:Krst pri Savici) or are bearers of other symbolicmeanings. This criterion shows perhapsmost clearly the subjectivity of value judgementsand their dependence on social conditionsand the value systems of a specificenvironment. In Eastern cultures this criterionplays a larger role than it does in our culture,since the value of a landscape typerests to a greater extent on the spiritual/religiousimportance that individual communitiesascribe to specific natural elements orspatial wholes.4. Presence of high experience valuesS. Crowe and M. Mitchell (The Pattern ofLandscape, 1988) say that »we have beenseeking a definition of the beautiful for a longand we have still not found a final answer. Itis particularly difficulty to set solid criteria forthe beauty of a landscape, since observersrespond to it in an infinite variety of ways, andnot merely on the basis of visual perception.The human response to the beauty of a landscapeis deeply emotional and connected to44. Jeruzalem - kulturna krajina trajnih nasadov -vinogradiJeruzalem - permanent plantation culturallandscape - vineyard45. Črni vrh - poseljena kulturna krajina z izstopajočostavbno dediščinoČrni vrh - settled cultural landscape with notablearchitectural heritage46. Martinj vrh - kulturna krajina z izrazitimiustvarjenimi vegetacijskimi členiMartinj vrh - cultural landscapes with distinctiveelements of created vegetation
- Page 173 and 174: 172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176: 174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178: 176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180: 178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182: 180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184: 182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186: 184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188: 186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190: 188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192: Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194: 192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196: 194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198: 196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200: . . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202: Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204: 202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206: 204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208: 206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210: 208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212: 210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214: 212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216: 214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219 and 220: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 221 and 222: Kulturna krajina kot kulturna dedi
- Page 223: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268: 266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
- Page 271 and 272: 270Delavnica 3 / Workshop 3njem raz
- Page 273 and 274: 272Delavnica 3 / Workshop 3da so se
224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanci – J. Trd<strong>in</strong>a: Bajke <strong>in</strong> povesti oGorjancih, Boh<strong>in</strong>jsko jezero – dr. FrancePrešeren: Krst pri Savici) ali so nosilke drugihsimbolnih pomenov. To merilo mordanajizraziteje dokazuje subjektivnost vrednostnihocen <strong>in</strong> njihove odvisnosti oddružbenih razmer <strong>in</strong> vrednostnih sistemovdoločenega okolja. V vzhodnih kulturah imato merilo večjo vlogo kot pri nas, saj vrednostkraj<strong>in</strong>ske zvrsti v večji meri sloni na duhovnoreligioznempomenu, ki ga določeneskupnosti pripisujejo posamičnim naravnimprv<strong>in</strong>am ali <strong>prostor</strong>skim celotam.4. Prisotnost velikih doživljajskih vrednostiCrowe, S. <strong>in</strong> Mitchell M. (The pattern ofLandscape, 1988) pravita, da »že dolgoiščemo def<strong>in</strong>icijo lepega <strong>in</strong> še vedno nismonašli končnega odgovora. Še posebej težkoje določiti trdna merila <strong>za</strong> lepoto kraj<strong>in</strong>e, sajse opazovalci nanjo neskončno različnoodzivajo, <strong>in</strong> to ne le na podlagi vidnega<strong>za</strong>znavanja. Človekov odziv na lepoto kraj<strong>in</strong>eje globoko čustven <strong>in</strong> pove<strong>za</strong>n z vsemi čuti:vonjem, sluhom <strong>in</strong> tipom, vsi ti imajo svojovlogo pri <strong>za</strong>znavanju kraj<strong>in</strong>e. Še najlažje jeoceniti čisto vizualne vidike kraj<strong>in</strong>, saj jihlahko presojamo na podlagi že uveljavljenihmeril kompozicije <strong>in</strong> barve…«. Velike doživljajskevrednosti imajo območja z zelosestavljeno kraj<strong>in</strong>sko zgradbo, v kateri senjene prv<strong>in</strong>e pojavljajo v skladnih medsebojnihrazmerjih. Pri tem oblikujejo pestra <strong>in</strong>harmonična vidna prizorišča, v katerih seantropogene prv<strong>in</strong>e bodisi zlivajo z naravnozgradbo <strong>prostor</strong>a bodisi ustvarjajo medsebojnonapetost v kontrastnem razmerju, karše poudarja simbolične <strong>in</strong> religiozne pomeneposameznih objektov v <strong>kraj<strong>in</strong>i</strong> (npr. belecerkvice na vrhovih vzpet<strong>in</strong>, gradovi nareliefnih pomolih).ditional ties to arable land adjacent to a correspond<strong>in</strong>gand valuable spatial structure isstill prom<strong>in</strong>ent and thus more present <strong>in</strong> theconsciousness of people (<strong>in</strong>habitants andvisitors).3. Capacity to bear symbolic, testimonial orassociative valuesIn landscapes def<strong>in</strong>ed by this criterion, a specialrole is played by associations relat<strong>in</strong>g tothe culture or history of the nation. They areconnected to actual events (battles, the political,cultural, economic <strong>in</strong>fluence of castles)or to their <strong>in</strong>terpretation <strong>in</strong> literature (theGorjanci hills – J. Trd<strong>in</strong>a: Bajke <strong>in</strong> povesti oGorjancih, Lake Boh<strong>in</strong>j – Dr. France Prešeren:Krst pri Savici) or are bearers of other symbolicmean<strong>in</strong>gs. This criterion shows perhapsmost clearly the subjectivity of value judgementsand their dependence on social conditionsand the value systems of a specificenvironment. In Eastern cultures this criterionplays a larger role than it does <strong>in</strong> our culture,s<strong>in</strong>ce the value of a landscape typerests to a greater extent on the spiritual/religiousimportance that <strong>in</strong>dividual communitiesascribe to specific natural elements orspatial wholes.4. Presence of high experience valuesS. Crowe and M. Mitchell (The Pattern ofLandscape, 1988) say that »we have beenseek<strong>in</strong>g a def<strong>in</strong>ition of the beautiful for a longand we have still not found a f<strong>in</strong>al answer. Itis particularly difficulty to set solid criteria forthe beauty of a landscape, s<strong>in</strong>ce observersrespond to it <strong>in</strong> an <strong>in</strong>f<strong>in</strong>ite variety of ways, andnot merely on the basis of visual perception.The human response to the beauty of a landscapeis deeply emotional and connected to44. Jeru<strong>za</strong>lem - kulturna kraj<strong>in</strong>a trajnih nasadov -v<strong>in</strong>ogradiJeru<strong>za</strong>lem - permanent plantation culturallandscape - v<strong>in</strong>eyard45. Črni vrh - poseljena kulturna kraj<strong>in</strong>a z izstopajočostavbno dedišč<strong>in</strong>oČrni vrh - settled cultural landscape with notablearchitectural heritage46. Mart<strong>in</strong>j vrh - kulturna kraj<strong>in</strong>a z izrazitimiustvarjenimi vegetacijskimi členiMart<strong>in</strong>j vrh - cultural landscapes with dist<strong>in</strong>ctiveelements of created vegetation