evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Kulturna krajina kot kulturna dediščinaThe Cultural Landscape as Cultural HeritageBarbara Mlakar220Delavnica 3 / Workshop 3PovzetekKulturna krajina je izraz tisočletnega delovanjačloveka v prostoru, viden zapis njegovega dela innaporov ter najbolj prepoznaven simbol vsakecivilizacije. Zakon o varstvu kulturne dediščinepoleg arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske,naselbinske, etnološke in tehniškedediščine prepoznava: (1) dediščino oblikovanenarave - vrtnoarhitekturno dediščino, kamorsodijo objekti in območja vrtnega in parkovnegaoblikovanja, in (2) kulturno krajino, kamor sodijoposebni (topografsko) razmejeni deli krajine, kiso nastali s součinkovanjem človeških innaravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvojčloveške družbe v času in prostoru.Ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin ne moretemeljiti na varstvu obstoječega stanja ali celovračanju v že preživete oblike, saj bi s temkulturno krajino iztrgali iz sedanjega življenja innjej lastne dinamike razvoja ter ustvarili muzejskieksponat. Dediščinske kulturne krajine jemogoče ohraniti zgolj skozi usklajevanjerazvojnih in varstvenih programov ali načrtov vprostoru tako, da se ohranjajo tiste bistvenekrajinske značilnosti, ki jih opredeljujejo kotdediščino.V prispevku je predstavljen pojem dediščinskekulturne krajine, način evidentiranja invrednotenja, tipološko razvrščanje ter smernicein mehanizmi za ohranjanje dediščinskihkulturnih krajin. Zaradi globalizacije in vednonovih razvojnih potreb je moč pričakovati še večjipritisk na prostor. Poznavanje vrednot našihkrajin, krepitev zavedanja o njihovem pomenu zaohranitev lastne identitete ter temu ustreznoukrepanje na vseh področjih od strateškorazvojnega preko prostorsko načrtovalnega doizvedbeno upravljavskega je edina možnost, dajih ohranimo zase in za rodove, ki prihajajo.AbstractThe cultural landscape is the expression of humanactivity in the physical environment over thecourse of thousands of years, the visible recordof human work and efforts, and the most recognisablesymbol of every civilisation. As well asarchaeological heritage, historical heritage, artisticheritage, historic settlement heritage, ethnologicalheritage and technical heritage, the CulturalHeritage Protection Act recognises: (1) designedlandscape, which includes structures andareas of historic garden and park design, and (2)cultural landscape, which includes special(topographically) delimited parts of the landscapewhich have been created through the interactionof human and natural factors andwhich illustrate the development of human societyin time and space.Conservation of cultural heritage landscapescannot be based on the protection of the existingstate or even on a return to past forms, sincethis would tear the cultural landscape frompresent-day life and its own dynamics of developmentand create a museum piece. Culturalheritage landscapes can only be conservedthrough the coordination of development andconservation programmes or plans in an area, insuch a way that those essential landscape featureswhich define them as heritage are conserved.The paper introduces the concept of the culturalheritage landscape, a method of identificationand evaluation, typological classification andguidelines and mechanisms for the conservationof cultural heritage landscapes. Globalisationand never-ending development needs mean thateven greater pressure on the physical environmentis to be expected. Knowledge of the valuableelements of our landscapes, strengtheningawareness of their importance for the conserva-