evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Kakšen je torej pri vsem tem trenutni načrt naŠkotskem? Kot javni organ z vodilnimi (todadaleč od tega, da bi bile tudi izključne)pristojnostmi za te zadeve, si Škotska naravnadediščina prizadeva:– dvigniti javno in politično zavest glede tega,kar lahko kakovostne krajine prispevajo takoh kakovosti življenja kot gospodarski uspešnosti(nekaj, kar zahteva udejanjanje tako napodročju varovanja tistega, kar je najboljše,kot popravljanja in izboljšanja tistega, kar nitako dobro);– spodbuditi razpravo o želeni prihodnji usmeritvispreminjanja krajine, da bi se prepoznalosplošno razširjene javne cilje;– ustvariti višje priznavanje lokalnih krajinskihznačilnosti in posebnosti ter sil, ki grozijo znjihovim uničenjem;– oblikovati učinkovitejši sistem varstvakrajinnacionalnega pomena;– ustvariti večje vzajemno razumevanje inpripravljenost za sodelovanje pri vseh tistih,ki h krajinski dediščini pristopajo z različnihvidikov (npr. arheoloških, estetskih indružbeno-kulturnih); in– vključiti krajinske cilje v vse ustrezne javnepolitike (zlasti novo politiko o rabi zemljišč, kije naslednica reforme SKP 1 ) .Tak načrt je po našem mnenju zelo usklajen zEvropsko konvencijo o krajini. Upamo, da bopristop Združenega kraljestva k Evropskikonvenciji o krajini povečal politično podporo zastvar, v katero kljub svoji javni privlačnosti, ševedno mnogi, ki imajo moč in oblast, dvomijo.Against this background, what then is the currentlandscape agenda in Scotland? As the publicbody with the lead (but far from exclusive)responsibility for the subject, Scottish NaturalHeritage has been endeavouring:– to raise public and political awareness ofthe contributions that good quality landscapescan make to both the quality of lifeand economic performance (something thatrequires action both to safeguard the bestand to repair and improve the less good);– to encourage debate about the desired futuredirection of landscape change, with theaim of identifying widely shared public objectives;– to create greater appreciation of local landscapecharacter and distinctiveness, and ofthe forces that threaten to erode it;– to establish a more effective system of protectionfor nationally-valued landscapes;– to generate greater mutual understandingand willingness to co-operate between thoseapproaching the landscape heritage fromdifferent perspectives (e. g. the archaeological,aesthetic and socio-cultural); and– to build landscape objectives into all relevantpublic policies (especially the new land usepolicies post-CAP 1 reform).This agenda is, we believe, very much in tunewith the European Landscape Convention (ELC).We are hoping that the UK’s accession to theELC will boost political support for a causewhich, despite its public appeal, still remainssuspect in the eyes of many in positions ofpower and authority.219Delavnica 3 / Workshop 31SKP (Skupna kmetijska politika EU)CAP (Common Agricultural Policy of EU)
Kulturna krajina kot kulturna dediščinaThe Cultural Landscape as Cultural HeritageBarbara Mlakar220Delavnica 3 / Workshop 3PovzetekKulturna krajina je izraz tisočletnega delovanjačloveka v prostoru, viden zapis njegovega dela innaporov ter najbolj prepoznaven simbol vsakecivilizacije. Zakon o varstvu kulturne dediščinepoleg arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske,naselbinske, etnološke in tehniškedediščine prepoznava: (1) dediščino oblikovanenarave - vrtnoarhitekturno dediščino, kamorsodijo objekti in območja vrtnega in parkovnegaoblikovanja, in (2) kulturno krajino, kamor sodijoposebni (topografsko) razmejeni deli krajine, kiso nastali s součinkovanjem človeških innaravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvojčloveške družbe v času in prostoru.Ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin ne moretemeljiti na varstvu obstoječega stanja ali celovračanju v že preživete oblike, saj bi s temkulturno krajino iztrgali iz sedanjega življenja innjej lastne dinamike razvoja ter ustvarili muzejskieksponat. Dediščinske kulturne krajine jemogoče ohraniti zgolj skozi usklajevanjerazvojnih in varstvenih programov ali načrtov vprostoru tako, da se ohranjajo tiste bistvenekrajinske značilnosti, ki jih opredeljujejo kotdediščino.V prispevku je predstavljen pojem dediščinskekulturne krajine, način evidentiranja invrednotenja, tipološko razvrščanje ter smernicein mehanizmi za ohranjanje dediščinskihkulturnih krajin. Zaradi globalizacije in vednonovih razvojnih potreb je moč pričakovati še večjipritisk na prostor. Poznavanje vrednot našihkrajin, krepitev zavedanja o njihovem pomenu zaohranitev lastne identitete ter temu ustreznoukrepanje na vseh področjih od strateškorazvojnega preko prostorsko načrtovalnega doizvedbeno upravljavskega je edina možnost, dajih ohranimo zase in za rodove, ki prihajajo.AbstractThe cultural landscape is the expression of humanactivity in the physical environment over thecourse of thousands of years, the visible recordof human work and efforts, and the most recognisablesymbol of every civilisation. As well asarchaeological heritage, historical heritage, artisticheritage, historic settlement heritage, ethnologicalheritage and technical heritage, the CulturalHeritage Protection Act recognises: (1) designedlandscape, which includes structures andareas of historic garden and park design, and (2)cultural landscape, which includes special(topographically) delimited parts of the landscapewhich have been created through the interactionof human and natural factors andwhich illustrate the development of human societyin time and space.Conservation of cultural heritage landscapescannot be based on the protection of the existingstate or even on a return to past forms, sincethis would tear the cultural landscape frompresent-day life and its own dynamics of developmentand create a museum piece. Culturalheritage landscapes can only be conservedthrough the coordination of development andconservation programmes or plans in an area, insuch a way that those essential landscape featureswhich define them as heritage are conserved.The paper introduces the concept of the culturalheritage landscape, a method of identificationand evaluation, typological classification andguidelines and mechanisms for the conservationof cultural heritage landscapes. Globalisationand never-ending development needs mean thateven greater pressure on the physical environmentis to be expected. Knowledge of the valuableelements of our landscapes, strengtheningawareness of their importance for the conserva-
- Page 169 and 170: 168Delavnica 2 / Workshop 2INTERREG
- Page 171 and 172: 170Delavnica 2 / Workshop 2naravnih
- Page 173 and 174: 172Vse države (države članice, d
- Page 175 and 176: 174Delavnica 2 / Workshop 2stežka
- Page 177 and 178: 176Delavnica 2 / Workshop 2Delta Do
- Page 179 and 180: 178Delavnica 2 / Workshop 2podkonzu
- Page 181 and 182: 180Delavnica 2 / Workshop 2zapušč
- Page 183 and 184: 182Delavnica 2 / Workshop 2Suline:-
- Page 185 and 186: 184Delavnica 2 / Workshop 2Z razvoj
- Page 187 and 188: 186Delavnica 2 / Workshop 2sent, ki
- Page 189 and 190: 188Delavnica 2 / Workshop 2težko,
- Page 191 and 192: Od nočne krajine, ki jo razsvetlju
- Page 193 and 194: 192Delavnica 2 / Workshop 2Seznanja
- Page 195 and 196: 194Delavnica 2 / Workshop 2ukrepa p
- Page 197 and 198: 196Delavnica 2 / Workshop 2Nočno t
- Page 199 and 200: . . . . . . . . . . .. . . . . . .
- Page 201 and 202: Varstvo in upravljanje krajine v Sl
- Page 203 and 204: 202Delavnica 3 / Workshop 3varovani
- Page 205 and 206: 204Delavnica 3 / Workshop 3Sprememb
- Page 207 and 208: 206Delavnica 3 / Workshop 3način p
- Page 209 and 210: 208Delavnica 3 / Workshop 3Načrtov
- Page 211 and 212: 210Delavnica 3 / Workshop 3dela, ce
- Page 213 and 214: 212Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 215 and 216: 214Delavnica 3 / Workshop 3Krajinsk
- Page 217 and 218: Varstvo in upravljanje krajine:izku
- Page 219: 218Delavnica 3 / Workshop 3številn
- Page 223 and 224: 222Delavnica 3 / Workshop 3naravnih
- Page 225 and 226: 224Delavnica 3 / Workshop 3(Gorjanc
- Page 227 and 228: 226Delavnica 3 / Workshop 31. njivs
- Page 229 and 230: 228Delavnica 3 / Workshop 3V. Smern
- Page 231 and 232: 230Delavnica 3 / Workshop 3- prikaz
- Page 233 and 234: 232Delavnica 3 / Workshop 3prepozna
- Page 235 and 236: Krajina in suburbanizirana območja
- Page 237 and 238: 236Delavnica 3 / Workshop 3dejanske
- Page 239 and 240: 238Delavnica 3 / Workshop 3Morfolo
- Page 241 and 242: 240Delavnica 3 / Workshop 3vendar v
- Page 243 and 244: 242Delavnica 3 / Workshop 3turisti
- Page 245 and 246: 244Delavnica 3 / Workshop 3preobrem
- Page 247 and 248: 246Delavnica 3 / Workshop 3okolja r
- Page 249 and 250: 248Delavnica 3 / Workshop 3Politika
- Page 251 and 252: 250Delavnica 3 / Workshop 3uveljavi
- Page 253 and 254: 252Delavnica 3 / Workshop 3Obiskova
- Page 255 and 256: 2549. Ali so župani parkov razdvoj
- Page 257 and 258: 256Delavnica 3 / Workshop 3v izjemn
- Page 259 and 260: 258Delavnica 3 / Workshop 3Ta mrež
- Page 261 and 262: Urejanje krajine v obalnih območji
- Page 263 and 264: 262Delavnica 3 / Workshop 3zelenih
- Page 265 and 266: 264Delavnica 3 / Workshop 3obalnih
- Page 267 and 268: 266Delavnica 3 / Workshop 3značiln
- Page 269 and 270: 268Delavnica 3 / Workshop 3Korčula
Kulturna kraj<strong>in</strong>a kot kulturna dedišč<strong>in</strong>aThe Cultural Landscape as Cultural HeritageBarbara Mlakar220Delavnica 3 / Workshop 3PovzetekKulturna kraj<strong>in</strong>a je izraz tisočletnega delovanjačloveka v <strong>prostor</strong>u, viden <strong>za</strong>pis njegovega dela <strong>in</strong>naporov ter najbolj prepoznaven simbol vsakecivili<strong>za</strong>cije. Zakon o varstvu kulturne dedišč<strong>in</strong>epoleg arheološke, zgodov<strong>in</strong>ske, umetnostnozgodov<strong>in</strong>ske,naselb<strong>in</strong>ske, etnološke <strong>in</strong> tehniškededišč<strong>in</strong>e prepoznava: (1) dedišč<strong>in</strong>o oblikovanenarave - vrtnoarhitekturno dedišč<strong>in</strong>o, kamorsodijo objekti <strong>in</strong> območja vrtnega <strong>in</strong> parkovnegaoblikovanja, <strong>in</strong> (2) kulturno kraj<strong>in</strong>o, kamor sodijoposebni (topografsko) razmejeni deli kraj<strong>in</strong>e, kiso nastali s souč<strong>in</strong>kovanjem človeških <strong>in</strong>naravnih dejavnikov ter pona<strong>za</strong>rjajo razvojčloveške družbe v času <strong>in</strong> <strong>prostor</strong>u.Ohranjanje dedišč<strong>in</strong>skih kulturnih kraj<strong>in</strong> ne moretemeljiti na varstvu obstoječega stanja ali celovračanju v že preživete oblike, saj bi s temkulturno kraj<strong>in</strong>o iztrgali iz sedanjega življenja <strong>in</strong>njej lastne d<strong>in</strong>amike razvoja ter ustvarili muzejskieksponat. Dedišč<strong>in</strong>ske kulturne kraj<strong>in</strong>e jemogoče ohraniti zgolj skozi usklajevanjerazvojnih <strong>in</strong> varstvenih programov ali načrtov v<strong>prostor</strong>u tako, da se ohranjajo tiste bistvenekraj<strong>in</strong>ske značilnosti, ki jih opredeljujejo kotdedišč<strong>in</strong>o.V prispevku je predstavljen pojem dedišč<strong>in</strong>skekulturne kraj<strong>in</strong>e, nač<strong>in</strong> evidentiranja <strong>in</strong>vrednotenja, tipološko razvrščanje ter smernice<strong>in</strong> mehanizmi <strong>za</strong> ohranjanje dedišč<strong>in</strong>skihkulturnih kraj<strong>in</strong>. Zaradi globali<strong>za</strong>cije <strong>in</strong> vednonovih razvojnih potreb je moč pričakovati še večjipritisk na <strong>prostor</strong>. Poznavanje vrednot našihkraj<strong>in</strong>, krepitev <strong>za</strong>vedanja o njihovem pomenu <strong>za</strong>ohranitev lastne identitete ter temu ustreznoukrepanje na vseh področjih od strateškorazvojnega preko <strong>prostor</strong>sko načrtovalnega doizvedbeno upravljavskega je ed<strong>in</strong>a možnost, dajih ohranimo <strong>za</strong>se <strong>in</strong> <strong>za</strong> rodove, ki prihajajo.AbstractThe cultural landscape is the expression of humanactivity <strong>in</strong> the physical environment over thecourse of thousands of years, the visible recordof human work and efforts, and the most recognisablesymbol of every civilisation. As well asarchaeological heritage, historical heritage, artisticheritage, historic settlement heritage, ethnologicalheritage and technical heritage, the CulturalHeritage Protection Act recognises: (1) designedlandscape, which <strong>in</strong>cludes structures andareas of historic garden and park design, and (2)cultural landscape, which <strong>in</strong>cludes special(topographically) delimited parts of the landscapewhich have been created through the <strong>in</strong>teractionof human and natural factors andwhich illustrate the development of human society<strong>in</strong> time and space.Conservation of cultural heritage landscapescannot be based on the protection of the exist<strong>in</strong>gstate or even on a return to past forms, s<strong>in</strong>cethis would tear the cultural landscape frompresent-day life and its own dynamics of developmentand create a museum piece. Culturalheritage landscapes can only be conservedthrough the coord<strong>in</strong>ation of development andconservation programmes or plans <strong>in</strong> an area, <strong>in</strong>such a way that those essential landscape featureswhich def<strong>in</strong>e them as heritage are conserved.The paper <strong>in</strong>troduces the concept of the culturalheritage landscape, a method of identificationand evaluation, typological classification andguidel<strong>in</strong>es and mechanisms for the conservationof cultural heritage landscapes. Globalisationand never-end<strong>in</strong>g development needs mean thateven greater pressure on the physical environmentis to be expected. Knowledge of the valuableelements of our landscapes, strengthen<strong>in</strong>gawareness of their importance for the conserva-