evropska konvencija o krajini - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

težavnosti prepoznavanja (kaj šele priznavanjatega prepoznavanja) najboljšega v deželi, ki jeblagoslovljena s številnimi lepimi krajinami.Vendar lahko izvor tega najdemo tudi v nekdanjempolitičnem odporu v deželi z zelo koncentriranimvzorcem lastništva zemljišč in prevladujočourbano kulturo. Prav zaradi tega jeŠkotska šele v zadnjih petih letih ustanovilasvoja prva dva nacionalna parka. In celo ta dvasta bila le deloma določena zaradi svojihkrajinskih lastnosti, na področju varstva inupravljanja krajine pa sta obravnavana kot zgoljdel enega izmed štirih ciljev.Poleg tega imamo še mrežo Nacionalnihvizualno privlačnih območij, ki v celoti pokrivajookrog 13 % dežele, v katerih so določene vrsterazvoja podvržene ostrejšemu nadzoru kotdrugod, zlasti zaradi varstva krajine. Vendar taobmočja niso poznana in so večinomapredstavljena. In kljub dejstvu, da bi verjetnoprav vsa lahko na splošno priznali kot najboljznamenite krajine na Škotskem, se njihovemuizboru tudi v okoljskih krogih pogosto očita, daodraža težnje majhne skupine samooklicanih‘strokovnjakov’ izpred 40 do 50 let.32 lokalnih organov na Škotskem je na področjusistema načrtovanja rabe prostora prav takopristojnih za določanje območij, ki bi lahko imelavisoko lokalno vrednost. Vendar je doslej biloizvajanje teh pristojnosti daleč od sistematičnega– ali celo univerzalnega. Različni organiso sprejemali zelo različne pristope, pri čemer sonekateri, na primer, določali zelo obsežnaobmočja, drugi pa le nekaj znanih atraktivnihtočk. Razumljiva težnja po zlivanju krajine innjenih rekreacijskih vrednosti se kaže v 3regionalnih parkih, ki so znani predvsem po tem,da bližnjim mestom predstavljajo dragocen virrekreacije, ob tem pa so uspeli doseči niz ciljev,po katerih je krajina zaslovela – dejstvo, ki sekaže v njihovi vključitvi na seznam IUCN vkategoriji zavarovana območja.Več let so obstajala tudi prizadevanja:– za poudarjanje izkustvene vrednosti relativnonerazvitih območij na Škotskem - nepravih divjin, temveč krajin, ki še vednodajejo občutek oddaljenosti in ‘enosti znaravo’;– za varovanje krajinske odmaknjenosti okolicevečjih mest z določitvijo ‘zelenih pasov’;– za izboljšanje kakovosti nekaterih urbanih inpredurbanih krajin, izmed katerih imajoalone agreeing on the identification of) the bestin a country blessed with many fine landscapes.But it can also be traced back to political resistancein a country with a very concentrated patternof land ownership and a predominantly urbanculture. In consequence Scotland has onlywithin the last five years established its first twoNational Parks. Even these have been designatedonly partly for their landscape qualitiesand with landscape protection and managementas no more than part of one of their fourobjectives.We have in addition a network of National ScenicAreas, covering in all about 13% of the country,in which certain types of development aresubject to rather tighter control than elsewherespecifically in order to protect the landscape.But these are not well-known and are for themost part little-promoted. And despite the factthat all of them would probably command widespreadrecognition as being amongst Scotland’smost outstanding landscapes, their selection isoften criticised, even in environmental circles, asreflecting the preferences of a small group ofself-professed ‘experts’ 40 to 50 years ago.Scotland’s 32 local authorities also have powersin the land use planning system to designateareas seen as being of high value locally. Buthitherto the use of these powers has been farfrom systematic – or even universal. Differentauthorities have adopted very different approaches,some for example choosing to designatevery extensive areas, others only a few wellknown‘honey-pots’. The understandable tendencyto conflate landscape and recreationalvalues is embodied in the existence of 3 RegionalParks, identified primarily for their role asa valuable recreational resource for nearbytowns and cities but managed to a set of objectiveswhich have landscape to the fore – a factthat is reflected in their inclusion in the list ofIUCN Category V Protected Areas.There have also been efforts over the years:– to highlight the experiential value of Scotland’srelatively undeveloped areas – not truewildernesses but still capable of giving asense of remoteness and ‘one-ness with nature’;– to protect the landscape settings of majorcities through the designation of ‘greenbelts’;– to improve the quality of some urban and217Delavnica 3 / Workshop 3